IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon G0824. Pošt. pred. (ca-3ella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo:	letna naročnina 45.000
lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1789
TRST - ČETRTEK 27. JUNIJA 1991
LET. XL.
Naša z
Slovenci v Italiji se rojstva slovenske države le veselimo in ga toplo pozdravljajo. Prepričani smo namreč, da bo krona osamosvojitvenega procesa omogočila naj- j Večji razmah ustvarjalnih sil slovenskega Oaroda, da se bo kot skupnost duhovno in gmotno izpopolnjeval, s čimer se bo tudi Vsakemu posameznemu pripadniku našega Oaroda nudila stvarna možnost za ustrezno oblikovanje ter izpopolnjevanje lastne o-sebnosti. To namreč sodi med temeljne in osnovne pravice vsakega človeka.
Slovenci v Italiji se dobro zavedamo kočljivosti sedanjega trenutka, ki je za naš narod vsekakor zgodovinski. Prav nič ne
_______SLOVENIJA	JE	SAMOSTOJNA	IN	NEODVISNA	DRŽAVA__
Slovenci - narod tudi v političnem smislu
PROGRAM SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Ljubljana, Cankarjev dom
Četrtek, 27. junija: ob 10. uri slavnostna seja; ob 16. uri plenarno zasedanje;
Petek, 28. junija: ob 10. uri začetek dela po komisijah;
Sobota, 20. junija: ob 9. uri plenarno zasedanje; ob 13. uri volitve; ob 16. uri razglasitev izvoljenih: ob 18. uri slavnostni zaključek;
Nedelja, 30. junija: ob 11. uri seja novoizvoljenega odbora v Celju; sprejem na gradu Laško za vse udeležence SSK.
skrivamo in tajimo svoje bojazni in zaskrbljenosti, saj poznamo okolje, v katerem živimo in ki nam povečini ni naklonjeno. Naša bojazen in naša zaskrbljenost pa mo-rnta biti po našem globokem prepričanju Ie nekaj trenutnega in prehodnega, kajti Rova stvarnost v matici more na daljši rok samo koristiti našim prizadevanjem za obstoj in nadaljnji razvoj.
Nasprotniki naše manjšine in Slovencev Ra splošno bodo skušali izkoristiti sedanje stanje v Sloveniji in še dalje prikrito in °dkrito grozili zlasti z odpravo mednarod-Re zaščite, češ da so to zaščito predvidevale Pogodbe, ki sta jih sklenili Italija in Jugoslavija, katere več ni. Takšno modrovanje }e že razvidno predvsem iz pisanja tržaškega italijanskega dnevnika »II Piecolo«, Ri se tudi tokrat ni mogel zatajiti. Pričako-vati je treba, da se bo to v naslednjih dneh Radaljevalo in še okrepilo. Globoko pa smo Prepričani, kako se bo na daljši rok izka-?Rlo, da naši nasprotniki v resnici udarjata v prazno, saj se bodo že začele kazati RlRgodejnc posledice in blagodejni učinki P°ve slovenske stvarnosti. Med drugim se končno ne bomo več bali besede reciproč-^Rsti, ker bomo italijanski javnosti mogli
dalje na 7. strani ■ D. L. j
Z odobritvijo treh temeljnih listin — ustavne listine o neodvisnosti in suverenosti Slovenije, deklaracije o neodvisnosti in ustavnega zakona za izvedbo že omenjenega ustavnega akta — je slovenski parlament v torek, 25. junija, dejansko zaključil svoje glavno delo po plebiscitu iz lanskega decembra. S tem se je tudi končal j osamosvojitveni proces in je Slovenija po-; stala samostojna in neodvisna država. U- j radno pa se je ta proces končal v sredo,! 26. junija, ko je bila na trgu pred slovenskim parlamentom v Ljubljani posebna slovesnost z nastopom predsednika republike Milana Kučana in ob prisotnosti najvišjih slovenskih državnih predstavnikov.
V zgodovini slovenskega naroda se je torej začelo novo obdobje. S proglasitvijo državne samostojnosti in neodvisnosti so Slovenci postali narod tudi v političnem smislu. To seveda nikakor ne pomeni, da so bila rešena in urejena vsa vprašanja, nasprotno! Res je, da ostaja kopica tudi pomembnih problemov povsem odprta. Za najvažnejše vprašanje pa je slovenski parlament našel rešitev: predlaga namreč, naj se takoj začnejo pogovori z zakonitimi predstavniki ostalih republik na ozemlju dosedanje jugoslovanske države, da se po možnosti sklene pogodba o ustanovitvi zveze suverenih republik na ozemlju bivše SFRJ.
Isti dan kot Slovenija je svojo neodvisnost in samostojnost proglasila tudi Republika ITrvatska. Njen parlament je zadnje dni odobril ustrezne listine, kar pomeni, da so tako na ozemlju Slovenije kot Hr-
POBUDA Ssk OB PROGLASITVI
SUVERENOSTI SLOVENIJE
Slovenska skupnost je v vseh izvoljenih svetih, kjer ima svoje svetovalce, predlagala, da bi prišlo do izrednih zasedanj krajevnih uprav in deželnega sveta na dan, ko bo proglašena osamosvojitev Republike Slovenije. Na zasedanjih naj bi s posebnimi resolucijami zahtevali od osrednjih oblasti italijanske republike, da vzamejo na znanje novonastali mednarodni položaj in da priznajo novo državo — Republiko Slovenijo.
Brzojavke z omenjeno zahtevo so naslovili deželni svetovalec Brezigar na predsednika deželnega sveta Go-nana, tržaški pokrajinski svetovalec Harej na predsednika tržaške vokra-jine Crozzolija, goriški pokrajinski odbornik Špacapan na predsednika goriške pokrajine Saccavinija, načelniki svetovalskih skupin Ssk pa še na župane Trsta, Gorice in vseh občin, kjer ima stranka svoje izvoljene predstavnike.
vatske prenehali veljati zakoni SFRJ. Jasno pa je, da je hkrati s proglasitvijo neodvisnosti omenjenih republik postal veljaven režim, ki je značilen za prehodna obdobja.
Slovenija in Hrvaška bosta morali odslej še okrepiti svoja prizadevanja, da bi
dalje na 2. strani ■
Slovenski parlament v Ljubljani
RADIO TRST A
Ideologije in ideje
■ NEDELJA, 30. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski
SnSe 8ceLemvetRjoSnued9n45 P^egle^sloTenskJ	'PoLitična misel N f°zi čas zaznamo- Naj vse to ne izgleda kot kak »excur-
ga tiska v Italiji: 10.00 Mladinski oder. Lučka Su-1 vala tudl dejanja. Konkretna stvarnost je sus« iz zgodovine politične filozofije, saj sič: »Soncu naproti«; 11.00 Iz preteklosti v seda-; to neštetokrat potrdila. Življenje narodov to ni namen teh vrstic. Bolj kot drugo naj njost; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; in držav je skoz in skoz odvisno od idej, le-te sprožijo razmišljanja o tem, kaj ideje
željah; 1 AOO^oročiL^ifde^ra^Lnika? SSods | dokirin nacel in podobno. Prav gotovo se pomenijo v človekovi zgodovini. Sodobni
Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 1440 le Karel Marx pošteno uštel, ko je ideo- svet je njih prepoln, tudi če danes trdijo,
V studiu z vami: Joži Peterlin; 17.00 Boris Pahor: logije, religije in filozofije imenoval »nad- da prihaja do smrti ideologij. Zlasti po zlo-
»Vila ob jezeru«, roman; 18.00 Glasbeni sprehodi; j gradnje«, ki jih proizvaja le ekonomija mu komunističnih režimov v vzhodnih dr-
19.00 Večerni radijski dnevnik.	j določenega zgodovinskega obdobja in jih s žavah je to postalo v nekem oziru tudi
m PONEDELJEK, 1. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski t npknkn nntisnil na -nndstrUie Srnn ! dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz tem ne , 0 Potisnil na podstrešje Sam
Četrtkovih srečanj; 9.00 Otroški kotiček: »Glasbeni njegov glavni idejni in politični sodelavec
vrtiljak«; 10.00 Poročila in pregled tiska 12.00 Naš Friedrich Engels je kasneje — že po
poletni bric-a-brac; 12.40 Mešani zbor Lojze Bratuž Marxovi smrti — zapisal, da ni le ekono- j
«*» nit. »odi
človeštva, ampak tudi umetnost, znanost, religija itd. S tem je praktično demantiral uradno ideologijo, ki jo je sam z Marxom I pred časom skoval...
Zakaj vse to omenjamo? Zato, da se tudi — in danes še posebej — zavedamo vlo-
,	ge,	ki	jo imajo ideje v našem, zlasti javka-, 17.10 Teden VVolfganga Amadeusa Mozarta;	Z •	„	,,7„
18.00 Edvard Kocbek: »Pisma Borisu«, izvaja Via. nerrf življenju. Če recimo primerjamo vlo-
kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika ■ TOREK, 2. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaz, Mi-kula-letič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Zapiski Dušana Jelinčiča z odprave na Everest; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kroni-
dimir Jurc; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
j go idej in s tem modernih ideologij v Ev-
SREDA, 3. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- ’ ropi in Ameriki (zlasti ZDA), lahko ugoto-nik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Carlo vimo, da je v tem velika razlika. Medtem Sgorlon: »Veter v vinogradu«, prevedla Neva God- ko je Evropa že stoletja nazaj ustvarila svo-nič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Zenska •	,•	-J,	7».	c
komorna skupina Cappella civica iz Trsta; 13.00 O- ^ ideologije, od absolutizma s Hobbesom poldanski radijski dnevnik; 13.35 Človek v mejnih do liberalizma z Lockom vse tja mimo fran-situacijah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.C0 coskih političnih filozofov 18. stoletja Dvojezičnost in identiteta; 17.00 Poročila in kultur- (Montesguieu, Rousseau) pa do nemških na kronika; 17.10 Teden VVolfganga Amadeusa Mo- mislecev z nauki Q holj aR manj vsem0_
Čestitke in voščila
SLOVENCU
»Tednik Novi list se iskreno veseli novega dnevnika SLOVENEC, ga pozdravlja in mu želi veliko uspehov. Globoko je prepričan, da bo Slovenec bistveno prispeval k nadaljnji ras'i in oblikovanju mlade slovenske demokracije. Prepričan je tudi, da bo v dnevniku našla ustrezno mesto problematika slovenske narodne skupnosti v Italiji.«
Tako se glasijo čestitke in voščila, ki smo jih naslovili na uredništvo novega slovenskega dnevnika tik pred izidom njegove prve številke v torek, 25. t.m. Čestitke in voščila izražamo tudi na tem mestu in poudarjamo, da je bil Slovenec po našem potreben zlasti za skrbno negovanje mlade demokracije, da se obvaruje pred nevarnostmi, ki so in bodo vedno prisotne.
zarta; 18.00 Slovenska literatura na stičišču z itali-	.	, „	.
janskim svetom; 19.00 Večerni radijski dnevnik. gocni državi (Fichte, Hegel) pa preko nad-
■ ČETRTEK, 4. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski človeka (Nietzsche) do sodobnih totalitar-
dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 nih ideologij z apoteozo rasizma in nacio-
Zgodbe o revijah; 9.30 Carlo Sgorlon: »Veter v nalizma (od Rosenberga do Gentileja), pa
vinogradu«, prevedla Neva Godnič; 10.00 Poročila in nmpriška miselnost kaže izrazito oran-pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; ameriSKa miselnost Kaze izrazito prag
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna matična, oddaljena od ideologij v evrop-kronika; 16.00 Spomini Henrika Tume; 17.00 Poročila skem smislu. Kje imamo npr. v ZDA libe- resnica. Ideologija kot integralna in vse-in kulturna kronika; 17.10 Teden VVolfganga Arna- ralne, socialistične, demokrščanske in po- obsegajoča, totalna, vodilna sila in prisila čemi8radijsTi*dnevnik ^ °V8 srecan^a' 19 00 e’| dobne stranke? Kje se ameriški človek bo- — ta je nedvomno padla. In tako je tudi m PETEK, 5. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- ri za ideie? S tem seveda ne onikamo ve■ prav. S tem pa niso propadle tudi ideie. nik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 človek likih duhovnih vrednot ameriške demokra- Ideje v tistem pravem, plemenitem, huma-v mejnih situacijah; 9.30 Carlo Sgorlon: »Veter v cije, ki je preko dejanja Washingtona pa nem pomenu, ki so po svojem bistvu ne-vinogradu«, prevedla Neva Godnič; 10.00 Poročila in misu Jeffersona — da imenujemo le dva minljive. Svoboda, osebna in skupna last-
sMkarji, operaa:(Glodallščet0Ve°di vTstu);'12^0^3- odUčna primera — pomagala tudi drugim nina, demokracija, pravičnost, solidarnost zaj k naravi; 12.40 Sovodenjska dekleta; 13.00 O- — zlasti v našem stoletju — prižgati ba- — vse te vrednote so trajne in človeku ne-poldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna klo svobode v najtežjih trenutkih sodobne odtujljive.
kronika; 16.00 Slovenski Ikar; 17.00 Poročila in kul- zqodovine.	a	b
turna kronika; 17.10 Teden VVolfganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 6. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 Carlo Sgorlon: »Veter v vinogradu«, prevedla Neva Godnič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Antonio Smareglia: Flamski slikarji, opera v treh dejanjih; 12.00 Muzeji pri nas; 12.40 Z naših festivalov; 13.00 Opoldanski radijski dnev-
Slovenci - narod tudi v pnlitičnem smislu
H nadaljevanje iz 1. strani
cv	češ da sta v nasprotju z zvezno jugoslo-
nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in de- priznala tujina. Pri tem je izredno po- vansko ustavo. Beograjska vlada je tudi želna kronika; 14.10 Drobtinice; 15.00 Prgišče ne- membno stališče, ki ga bodo zavzele drža- poudarila, da bo vojska sprejela ustrezne ba; 16.00 Lirik po naravi — Lucijan Marija šker- ve - sosede. Znano je, da so tako evropska ukrepe in predvsem zavarovala meje SF
janc; 17.00 Poročila in kulturna kronika.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j.
Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-' setti 14, tel. 040/772151.
dvanajsterica kot Združene države Ameri- RJ. Kaj to pomeni, v tem trenutku malo-ke do zadnjega nasprotovale proglasitvi kdo ve, znano pa je, da sta se tako Slove-samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in nija kot Hrvaška trdno odločeni upreti Hrvaške ter se zavzemale za ohranitev ce- vsakemu nasilju. Predsednik slovenske vla-lovitosti Jugoslavije, ki pa naj v celoti iz- de Lojze Peterle je v torek, 25. junija, na pelje proces demokratizacije. V ta namen odločilni seji slovenskega parlamenta polije zlasti evropska dvanajsterica obljublja- daril, da »ni poti nazaj«, kar pomeni, da je i la beograjski zvezni vladi finančno pomoč državna samostojnost stvarnost, s katero j ter gospodarsko sodelovanje, kar sta pred- morajo računati vsi — prijatelji in ne; j sednik zvezne vlade Markovič in zunanji prijatelji. Pristavil pa je, da se Slovenci minister Lončar pridno izkoriščala za pri- ne bodo prvi poslužili sile. tisk na Ljubljano in Zagreb, da bi se pre-j Upamo, da bo v tem kočljivem trenut;
: kinil proces osamosvajanja. Jugoslovanska ku zmagala razsodnost in da bodo Slovenci j zvezna vlada je po proglasitvi neodvisno- mogli kronati svoja stoletna prizadevanj3 sti Slovenije in Hrvaške označila obe de- za popolno enakopravnost, ki jo morejo do-janji za nelegitimni oziroma nezakoniti,, seči le v lastni državi.
Jusarske volitve uspeh za domačine
Izidi volitev novih odborov za jusarska zemljišča na Tržaškem so zgovorno pokazali, da so se naši ljudje zavedali njiho-yega globljega pomena. To med drugim že •zhaja iz sorazmerno dobre volilne udeležbe. Z izvolitvijo kandidatov — domačinov so se upravičenci množično odzvali vabilu in pozivu Slovenske skupnosti in kmečkih stanovskih organizacij. Zdaj se nudijo stvarni pogoji, da bodo domačini soodločali o nadaljnji usodi kraškega teri-
IZJAVA Ssk IZ TRSTA
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti pozitivno ocenjuje izid volitev za jusarske odbore, še zlasti kar zadeva openski jus, obžaluje pa, da ni bil dosežen kvorum na Padričah. Slovenski upravičenci so pokazali veliko zrelost in zaznali pomembnost uveljavitve pri upravljanju jusarskih zemljišč, dediščine svojih prednikov. Slovenska skupnost obsoja dejstvo, da so bila volivna potrdila razdeljena prepozno ter da so mnoga obležala na tržaški občini ter še zlasti, da tržaška občinska uprava ni poskrbela za dvojezičnost ter tako kršila temeljno pravico slovenskega prebivalstva in ustaljeno prakso tudi ob dejstvu, da vse stroške krijejo jusi.
torija. Nudijo se tudi pogoji za nadaljevanje boja, katerega glavni cilj je, naj bi kraška zemlja ostala na razpolago domačinom. Zavrniti je treba prizadevanja in že-Jje ter težnje, da bi se jusarska zemljišča okoriščala v druge namene, na nrimer za gradnjo velikih industrijskih in drugih objektov. Novi jusarski odbori morajo sodelovati pri izvajanju zakona o kraškem parku, pri čemer velja omeniti ugotovitev Predsednika openskega jusarskega odbora ^avla Miliča, da ti odbori »upravljajo več kot polovico vsega teritorija«.
Pri našem listu smo povsem zadovoljni, ker smo jusarskim volitvam v zadnji številki posvetili največjo pozornost. Zelo sme zlasti zadovoljni, ker so bili v nove odbo-fe izvoljeni v ogromni večini domači ljudje ‘n da se niso uresničile želje tistih, ki so Računali, da bodo s pomočjo teh volitev tako ali drugače zagospodarili na teh področjih.
Kalc, Magda Goizza) in kandidat liste Jus (Stanislav Kalc).
KONTOVEL
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste (Mario Daneu, Robert Daneu, Paolo Lapel, Danilo Zavadlal).
LONJER
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati enotne liste (Odo Kalan, Albin Cok, Alfio Donati in Stojan Sancin).
OPČINE
Izvoljeni so bili štirje kandidati liste Jus Opčine (Pavel Milič, Albin Sosič, Guido Cobez in Igor Dolenc) ter kandidat liste DC, PSI, PLI (Giovanni Cola).
I PADRICE
Udeležba je bila 46,1 odstotna, zato volitve ] niso veljavne.
|PROSEK
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste j (Bogdan Bogateč, Karlo Cibic, Bruno Rupel in j Lucijan Stoka) ter kandidat misovske liste j (Franco Sterle).
|TREBČE
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste ^ (Orlanda Carli, Milan Cuk, Mauro Kralj in i Darko Kralj) ter predstavnik liste Trebče (Flo-j rindo Carli).
' MEDJA VAS
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati liste Želod (Pavel Ferfolja, Bruno Tomazetič, Patri-i zia Capolicchio in Silvana Hvalič).
Naša društva
KD »Skala« iz Granade
Kulturno društvo »Skala« iz Gropade se lahko ponaša z več kot stoletno tradicijo. Ustanovili so ga leta 1885 in je bilo tedaj glavni kulturni pa tudi družabni center v vasi, v katerem so se zbirali domala vsi domačini. Tudi danes društvo svoje vloge ni bistveno spremenilo: še vedno predstavlja pomembno vez med vaščani, ki so tudi zaradi njega ohranili takšen smisel za skupnost, kakršnega je v sodobnem svetu težko najti. K temu je treba dodati še dejstvo, da je Gropada ena redkih vasi s j skoraj izključno slovenskim prebivalstvom.
Delovanje društva »Skala« sta v pre-! teklosti prekinila najprej fašizem in nato vojna vihra; marsikateri domačin se ni več vrnil v svojo vas. Pred šestimi leti, ob 100-letnici ustanovitve društva, pa so Gro-pajci sklenili, da ga po štiridesetletnem kulturnem mrtvilu ponovno obnovijo. Saško Kalc, sedanji predsednik »Skale«, je na proslavi dejal, da so vaščani želeli obno-j viti društvo. »Odločili smo se«, je rekel, ] »da bomo novemu društvu dali ime prvega, ki je bilo ustanovljeno v Gropadi pred 100 leti. Zakaj smo se odločili za ime KD Skala? Izvirno staro ime pomeni, da ima društvo bogato zgodovinsko tradicijo in o-benem poudarja kontinuiteto slovenske kulture v tem kraju v zadnjem stoletju.«
»Naša prva skrb ob obnovitvi Skale je bila odprtje sedeža, ki ga prej ni bilo,«
pravi tajnik društva Aleksander Mužina. »Domači zbor je na primer dolga leta vadil v P’ckovem skednju, kjer med drugim ni bilo ogrevanja. Nato smo se nekaj časa zbirali v bivši gostilni Milkovič, ki pa je kmalu zatem pogorela ...« Vaščani so pred šestimi leti ustanovili tudi Gospodarsko zadrugo »Skala«, ki je imela prvotno 30, danes pa šteje 50 članov, je še povedal Mužina. Zadruga je takoj odkupila hišo in del zemljišča na koncu vasi. Hitro je obnovila poslopje in zgradila novo dvorano. Pomagali so takorekoč vsi vaščani, ki so tudi žrtvovali veliko prostega časa, kar dokazuje, da jim je bilo domače društvo res pri srcu. Opravili so veliko dela, saj nekaj prostorov danes že služi svojemu namenu, vendar bo marsikaj treba še narediti. Kdaj bodo dela zaključena, je seveda odvisno predvsem od finančnih sredstev.
Razveseljivo je dejstvo, da v društvu »Skala« sodeluje lepo število mlajših članov, ki imajo tudi zelo aktivno sekcijo. V okviru društva deluje tudi istoimenski mešani pevski zbor, ki vaščane tesno povezuje med seboj. V zboru pojejo člani vseh starosti — od 15 do 70 let — vodi pa jih mlada dirigentka Anastazija Purič.
Med zadnjimi odmevnimi prireditvami v organizaciji KD »Skala« je treba predvsem omeniti Kmetijski sejem, ki je pote-
dalje na 7. strani ■
IZVOLJENI V JUSARSKE ODBORE
Bani
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste (Aleksander Ban, Fabio Krevatin, Ivan Vidali, Avguštin Vidalil in predstavnik liste Bani (Gio-Vanni Pro).
Barkovlje
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste (Viktor Micheluzzi, Dimitrij Pertot, Edvard God-^'k in Josip Brecelj) in kandidat misovske li-s*e (Marco Bartoli).
Bazovica
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste j (Alojz Križmančič, Mirjam Žagar, Stojan Metli-a in Karlo Mezgec) in kandidat liste Jus (Ivan Bkižmančič).
gRopada
Izvoljeni so bili štirje kandidati enotne liste (Aleksander Kalc, Aleksander Mužina, Karlo
Mešani pevski zbor Skala iz Gropade leta 1987
(fto M. Magajna)
ZA RAVNOVESJE
MED NAPREDKOM
IN VARSTVOM OKOLJA
V dvorani Baroncini v Trstu je v pone deljek, 24. t.m., potekala zanimiva okrogla miza z naslovom »Za pravo ravnovesje med zahtevami energetike, varnosti in c-kolja — primera Krškega in Tržiča«. Srečanje je organiziral Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček na pobudo Slovenske skupnosti. Govorila sta direktor uprave republike Slovenije za jedrsko varnost inženir Miroslav Gregorič in namestnik slovenskega ministra za varstvo okolja Mitja Brecelj.
Na tem srečanju naj bi, po zamisli prirediteljev, prišlo do poglobljene razprave o jedrski elektrarni v Krškem in premogovni centrali v Tržiču, možnih nevarnostih ter dejanskem onesnaževanju na stičišču med Furlanjio - Julijsko krajino in Republiko Slovenijo. Do pravega soočanja, izmenjave mnenj in izkušenj pa ni prišlo, saj se predstavniki premogovne centrale ENEL v Tržiču niso udeležili okrogle mize. Zanimivo je tudi dejstvo, da ni bil prisoten noben italijanski časnikar, niti tistega časopisa, ki zbira podpise za zaprtje centrale v Krškem.
Inž. Gregorič je prisotnim posredoval izredno točne in izčrpne podatke o delovanju jedrske elektrarne v Krškem. Poudaril je, da so ta objekt obiskale številne mednarodne komisije; njihove ocene so bile vedno ugodne. Na očitek, da je elektrarna zgrajena na delno potresnem področju, pa je direktor za jedrsko varnost odgovoril, da elektrarna prenese potres z jakostjo nad deveto stopnjo Mercallijeve lestvice. Nato je inž. Gregorič navedel še vrsto zanimivih podatkov, ki dokazujejo popolno varnost tega objekta.
SLOVENSKA SKUPNOST
IN KRAŠKA GORSKA SKUPNOST
»Slovenska skupnost je pristopila k novemu vodstvu Kraške gorske skupnosti in prispevala k obnovitvi tristrankarske koalicije iz prepričanja, da je treba v tem trenutku zaustaviti vse sile za ohranitev in okrepitev te krajevne uprave, poleg tega pa si je treba prizadevati za odobritev dveh deželnih zakonov, ki neposredno zadevata slovensko narodnostno skupnost in naš življenjski prostor ter pri tem prisojata ravno Kraški gorski skupnosti zelo pomembno vlogo«. Tako se glasi tiskovno poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti ob izvolitvi novega vodstva Kraške gorske skupnosti.
Slovenska skupnost je med pogajanji poudarjala zlasti nujnost skupnih pogledov na vprašanja zakonskih osnutkov o razvoju Krasa in o naravovarstvenih ukrepih na Krasu. Poleg programskih točk je Slovenska skupnost zahtevala »enako dostojanstvo vseh treh strank (Ssk, PSI in PDS) pri upravljanju Kraške gorske skupnosti, ki je za naše prebivalstvo pomemben sogovornik, pa naj gre za razvojne načrte, vprašanja kmetijstva in drugo. Čeprav ni bilo pravega razumevanja za vse predloge Slovenske skupnosti, ima zdaj stranka v devetčlanskem upravnem odboru tri odbornike. Ti so Branko Černič (Sovodnje), Jožko Gruden (Zgonik) in Sergij Mahnič (Dolina).
Kmetijstvo in vstop Sloveoije v Evropo
Ivan Oman in Neva Radovič
(fto M. Magajna)
Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka je že pred poldrugim letom navezala tesne stike s pokrajinsko Zvezo neposrednih obdelovalcev iz Trsta, katere predsednik je Nevo Radovič. Po prizadevanju te tržaške organizacije so se začeli za kme-1 tijstvo na Slovenskem zanimati tudi pred-1 stavniki italijanske vsedržavne zveze. V j torek, 18. junija, je v Trstu prišlo do po-i membnega sestanka med stranko slovenskih kmetov, ki jo je vodil predsednik Ivan Oman, in deželnim vodstvom Zveze neposrednih obdelovalcev z vsedržavnim podpredsednikom, senatorjem Micolinijem na čelu. Ob tej priložnosti je bil tudi podpi-1 ! san dokument z naslednjim besedilom:
1 »... Glede na dobre odnose med obema organizacijama sta delegaciji sklenili, da bosta utrdili in razširili sodelovanje, ki naj j bi pripomoglo tudi k utrditvi demokratičnih procesov v Sloveniji in omogočilo ekonomsko, socialno in kulturno sodelovanje med obema deželama. Obenem se obvezujeta, da bosta na mednarodni ravni podpirali vsa gibanja, ki si prizadevajo za razvoj kmetijstva po načelih krščanske vzajemne pomoči.«
Predstavniki Zveze neposrednih obdelovalcev in Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke so se v zadnjem času pogosto srečevali in so imeli mesečno skupne sestanke v Ljubljani, Trstu in Vidmu. Vse-| državni podpredsednik zveze Micolini se je,
med drugim udeležil letošnjega 3. kongresa Slovenske kmečke zveze, ki se je preimenovala v Ljudsko stranko, pomembno pa je bilo tudi srečanje predstavnikov stranke slovenskih kmetov in italijanskim ministrom Gorio v Krminu. Predstavniki vsedržavne Zveze neposrednih obdelovalcev so tudi izrazili pripravljenost, da bi podprli prizadevanja Slovenije za vstop v razne evropske organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Na vseh teh sestankih je bilo z italijanske strani opaziti zanimanje za razvoj mlade slovenske demokracije, predstavniki Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke pa so se predvsem zanimali za delovanje Zveze neposrednih obdelovalcev v zadnjih štirih desetletjih in za njene dosežke na področju kmetijstva.
Vezni člen med obema organizacijama je Nevo Radovič. V začetku letošnjega leta je bil kot edini Slovenec iz Italije imenovan za člana komisije za gospodarsko sodelovanje s tujino, ki deluje v okviru Slovenske kmečke zveze, vsedržavna Zveza neposrednih obdelovalcev pa ga je zadolžila za stike s Slovenijo.
Iz Goriške
ČERNOBILSKI OTROCI
NA OBISKU V GORICI
V ponedeljek, 24. junija, je obiskala Gorico skupina otrok iz Černobila, ki se mudi na enomesečnem zdravstvenem letovanju na Debelem rtiču pri Ankaranu. 143 otrok si je v jutranjih urah ogledalo go-riški grad, nato sta bila na sporedu srečanje z mestnimi oblastmi in turistični ogled Gorice, popoldne pa so se mali gostje u-stavili še v tamkajšnjem slovenskem dijaškem domu, kjer je bilo mladinsko kultur-no-športno srečanje.
Obisk otrok sodi v okvir širše solidarnostne akcije »Slovenija Černobilu«, do katere je prišlo s sodelovanjem Rdečega križa Slovenije in stranke Zeleni Slovenije. S povabilom v Gorico so želele slovenske organizacije v Italiji dati svoj prispevek tej človekoljubni pobudi.
Zakaj je Lokar zaloputnil z vrati
Tržaška občinska uprava je začela pripravljati besedilo občinskega statuta, ki ga predvideva zakon iz lanskega leta. Na seji pristojne občinske komisije (bila je konec prejšnjega tedna) je svetovalec Ssk prof. Aleš Lokar predstavil 15 spreminjevalnih predlogov k besedilu, ki ga je bila predložila občinska uprava. Amandmaji zadevajo predvsem odnose med upravo in občani slovenskega jezika, vprašanje rabe slovenskega jezika v odnosih z javno upravo in dvojezičnost.
Zanimivo je, da je župan Richetti že na začetku seje izjavil, da komisija o teh a-mandmajih ne bo razpravljala, češ da država še ni izdala zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Lokar je županove trditve takole zavrnil: 1. Cilj občinskih statutov je predvsem ta, da pridejo bolie do izraza posebnosti vsake posamezne občine;
1 ena glavnih posebnosti tržaške pa je, da so na njenem ozemlju prisotni slovenski občani; 2. statuti hočejo izboljšati krajevno avtonomijo in predstavništvo: to pomeni, da ni potrebno na vse čakati samo od zgoraj, temveč se nekateri problemi lahko rešujejo na nižji ravni (predvsem na ravni občin); 3. če se bodo nekateri problemi re-1 šili na krajevni ravni, bo tudi osrednja vlada podobne ali enake primere laže uredi-la na zakonodajni ravni. (Lokar je pri tem ugotovil, kako je splošno znano, da so glavne zavore za rešitev vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, predvsem v Trstu); 4. tržaška občina ima v tej zvezi že nekaj prakse, saj ima prevajalski urad, izdaja lepake tudi v slovenščini, zato bi bilo logično, da to dejavnost uredi s statutom; 5-na Koprskem je bila, kot se vsakdo lahko
dalje na 7. strani 0
Grad Dobrovo je zasijal v prvotni lepoti
Grad Dobrovo je eden tistih žal preredkih srečnežev na Slovenskem, ki je po dolgotrajni zahtevni obnovi končno zasijal v prvotni lepo-
40-LETNICA SAMOSTOJNOSTI
Te dni poteka 40 let, kar je bila v So-vodnjah prva seja obnovljenega občinskega sveta. Pred tem so bile prve povojne občinske volitve. Na obletnico je po ustaljeni navadi slavnostna seja občinskega sveta, na kateri se pregleda položaj v občini. Taka seja je bila 24. t.m., v občinski telovadnici. Nastopil je župan Primožič, na ti. Strokovna preučevanja zadnjega obdobja, ob-sporedu pa je bil tudi kulturni program, novitvena dela ter arheološka izkopavanja v praznovanje se je začelo že dan prej s pritličju gradu in njegovi neposredni okolici so športnimi tekmami, saj je letošnji jubilej prinesla na dan mnoga nova spoznanja, ki še Povezan s 35-letnico delovanja Športnega dopolnjujejo dosedanje vedenje o tem kulturno-društva Sovodnje.	zgodovinskem kompleksu. Predvsem so sedaj
popolnoma dokazane domneve, da je na mestu sedanjega že prej stal starejši grad oz. trdna zidana stavba, izkopavanja pa so odkrila tudi številne materialne ostanke, povezane s fevdalno kulturno plastjo. V 16. stoletju so bili lastniki gradu in posesti Dobrovo grofje Colloredo, ob koncu 18. stoletja pa je postala lastnik Dobro-vega družina de Catterini - Erzberg iz Gorice. Leta 1872 je s poroko grofa Silveria de Baguer z zadnjo naslednico iz družine Catterini posest prešla v roke družine Baguer.
Utemeljeno lahko domnevamo, da je grad bil sezidan okrog leta 1600 in se je do danes ohranil v razmeroma nespremenjenem videzu. V tlo-
Ssk V GORICI
Občinska sekcija Slovenske skupnosti •z Gorice je na seji v četrtek, 13. junija, Podrobno obravnavala vprašanje novega statuta goriške občine. Posebno pozornost jo posvetila prizadevanjem, da bi slovenska manjšina v novem statutu našla primerno mesto. Na seji so bili izdelani važni Predlogi, ki jih bo stranka predložila ostalim političnim silam. Ssk upa, da bodo zahteve Slovencev podprle vse demokratične sile, zlasti tiste, ki imajo naše ljudi med svojimi volivci.
Koristna pobuda Mladinske sekcije Ssk
Mladi od Demosa mladim v deželi
Mladi predstavniki italijanskih vladnih strank v deželi Furlaniji - Julijski krajini težko razumejo težnje in želje Slovenije Po osamosvojitvi. Z De Michelisovimi stališči se sicer ne strinjajo, vendar imajo o Pravilnosti slovenske izbire precejšnje pomisleke. Tako se je vsaj izkazalo na srečanju, ki je potekalo v četrtek, 20. t. m., v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici med mladimi člani Demosove koalicije in Predstavniki mladinskih sekcij strank deželne večine. Srečanje je organizirala Mia-
popolnoma razumeli. Nekateri so celo primerjali Slovenijo z italijanskimi »ligami«, drugi pa so spet, čeprav bolj obzirno, trdili, da bi se morala Slovenija žrtvovati za manj srečne, to je za druge jugoslovanske republike. Bili so tudi taki, ki so slišali samo to, kar so hoteli. Mlad krščanski demokrat, sam Istran po rodu, je na primer v razlagi mladih predstavnikov Demosa videl le možnost, da bi bila Istra vrnjena Italiji, poseg za zaščito slovenske manjšine v Italiji pa nanj ni napravil nobenega vti-
risu je skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih, primerjamo pa ga lahko s podobno grajenim gradom Kromberk. Gre za renesančni stavbni tip, ki se je v naše kraje razširil iz severne Italije. Verjetno v času druge beneške vojne (1615-1617) je grad dobil obzidje, ki je na zahodni strani deloma še ohranjeno. Upoštevajoč os, ki poteka skozi sredino grajskega poslopja in se nadaljuje na vzhodni strani po terasno urejenem zemljišču, na zahodni strani pa skozi portal v sredini obzidja še dalje do borovega gozdiča na griču, bi lahko govorili o baročni koncepciji ureditve celote, ki jo v določeni meri upošteva tudi seda nja ureditev, prilagojena sodobnim potrebam Do nekaterih sprememb je prišlo v gradu že v baročni dobi, kar nam priča ureditev kapele v južnem obzidnem stolpu, to pa hkrati pomeni, da je takrat obzidje že izgubilo na svoji izrazito obrambni funkciji.
Zaradi neugodnih zgodovinskih okoliščin, pa tudi neodgovornega raznašanja tik po drugi svetovni vojni, v gradu ni več izvirnih kosov premične notranje opreme. Ostalo je le tisto, kar ni mogoče odnesti, to pa so zlasti poslikane površine. Od teh so največje v »lovski« sobi v pritličju, ki jo je leta 1894 okrasil goriški slikar elemente Del Neri. Upodobil je več lovskih oz. poljedelskih tihožitij in vedute krajev, kjer so bile posesti družine Baguer. V podobnem dekorativnem slogu, značilnem za drugo polovico 19. stoletja, je poslikano tudi stopnišče, ki iz pritličja vodi v prvo nadstropje.
Osrednji prostor prvega nadstropja je »viteška« dvorana, okrašena s štirimi plemiškimi grbi, od katerih sta dva še prvotna, iz časa kmalu po nastanku gradu. Grb na severni steni pri-
hinska sekcija Slovenske skupnosti, ki je sa. Predstavnik socialistične stranke pa se hotela svoje italijanske sovrstnike seznani- je, ko je bilo govora o Reziji, celo zavzel h z ozadjem in pomenom proglasitve neod- za pravico do asimilacije.
^isnosti Slovenije pred bližnjim 26. julijem.
Slovenski gostje so predstavnike italijanskih strank temeljito poučili o vzrokih, ?aradi katerih je prišlo do te odločitve.
Seveda celotna razprava ni potekala v takšnem vzdušju. Mnogi so si iskreno prizadevali za boljše razumevanje odločitve Slovenije. Vsi so se strinjali, da so takšna srečanja potrebna in priznali, da podatkov,
Boštjan Turk je prisotne seznanil z vlogo ki so jih izvedeli na tem večeru, še niso Slovencev pri genezi Evrope od svetih bra- ~;1"	1:x~1: 1'/r1-J:	J-J-	:1-	^OT -- ■*—
tov Cirila in Metoda do današnjih dni, Peter Bolasko je obrazložil, zakaj želijo ustanoviti Slovenci samostojno državo, Mitja Žakelj je predstavil samostojno Slovenijo hot socialno državo, Matjaž Volk je govori o mladi populaciji v novih okoliščinah.
Igor Ferluga pa o manjšinah kot o mostu
Prijateljstva. Ob koncu je bilo govora tu- strani pa nas skrbi zadržanost predstavni-
nikjer slišali. Mladi predstavnik PSI je tudi rekel, da bo svoje vtise o tem razgovoru posredoval na bližnjem kongresu svoje stranke.
V enem večeru je res težko spremeniti mnenja ljudi in potrebnih bi bilo še več pa(ja družini Colloredo, ki se kot lastnik posesti takšnih soočanj in izmenjav mnenj. Mor- omenja že leta 1501. Na isti steni desno je neko-da bi se potem kaj premaknilo. Po diugi jj]j0 kasneje nastala preprosta, a vsebinsko za-
Grb družine Colloredo v viteški dvorani
hi o mednarodnih odmevih na slovensko °samosvaj anje.
Iz odgovorov italijanskih sogovornikov te bilo mogoče sklepati, da situacije niso da tudi vsedržavni ravni.
nimiva stenska slika s prizorom napada na utr-kov vladnih strank do slovenske osamosvo- jeno obmorsko mesto. V ozkem prostoru, v kate-jitve, saj bodo v bodočih letih prav oni vo- rega stopimo skozi dvojni kamnit portal pod grdili politično življenje na deželni in mor- bom družine Colloredo, sta ohranjena ostanka
JESTVINE
Silvan Grgič
PADRIČE 37 - TEL. 226-2S3
jena
stare baročne poslikave z motivom vzorčasto o-krašene zavese, ki bi ju lahko datirali še v 17. stoletje. V sosednji sobi levo lahko občudujemo kamin s kamnitim, globoko vžlebljenim baročnim okvirom, na stropu pa rastlinski ornament v »papier-machč« tehniki, ki je verjetno nastal ob koncu 18. oz. v začetku 19. stoletja. Še en podoben kamin stoji v prostoru ob jugovzhodnem stolpu.
dalje na 6. strani ■
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Vinko Beličič: Izbrane pesmi
OD CEŠMINOVEGA grma med plameneči ruj
Pri ZTT so pred kratkim v zbirki Leposlovje izšle »Izbrane pesmi« Vinka Beličiča, neutrudnega besednega umetnika, esejista in prevajalca, ki je v skoraj pol stoletja dolgem obdobju izdal nad deset knjig krajše pripovedne proze in pesmi, večji del v zdomstvu ali v samozaložbi. Nova pesniška zbirka vsebuje izbor Beličičeve lirike, ki se napaja predvsem v naravi. Torej je podoba na ovitku — posnetek Lukežičevega pej-saža — v popolnem sozvočju z vsebinsko narav- j nanostjo zbirke, kajti Beličič je prvenstveno pesnik narave. V njej se porajajo pesniški utrinki
in vanjo se prelivajo najrazličnejši motivi —
motiv matere in rojstne vasi, domotožje, ljubezenska izpoved, refleksija o človeški eksistenci.
Beličič se je začel razvijati v krogu zadnje dominsvetovske generacije, toda kot pesnik samohodec je svoja začetna pesniška izkustva skozi osebno in umetniško dozorevanje obogatil. V njegovi liriki ni veliko asonanc z religioznim ekspresionizmom ali Voduškovo odčaranostjo ali pa s Kocbekovim magičnim realizmom. Tone Pavček v spremni besedi ugotavlja, da je pesniku uspelo spojiti belokranjsko mehkobo in kosovel-ski Kras v samosvoj pesniški izraz, ter imenuje Beličiča pesnika dveh pokrajin in ene poezije
Beličičeva poezija je enovita, saj se njegova občutja sproščajo ob naravi in v njej. Pesmi so zelo smotrno urejene v štiri razdelke: prvi — Mati zemlja — zajema pesmi o naravi, drugi — Srce srcu — poje o ljubezni, tretji — Po krožnici — je ubran na temo domoljubja, sklepni razdelek — Na vrh in nizdol — pa vsebuje življenjsko izpovedne pesmi.
Poezije prvega sklopa govore o človeku, ki živi v naravi in z njo, kjerkoli že je, v svoji prvi ali drugi domovini. Od belih češenj v sa-
dovnjakih, mladih žitnih njiv, vinogradov ter zidanic je pesnik pristal na grmičevnati gmajni, v megli in burji. V tem svetu je odkril novo lepoto akacij, plamtečega ruja in dišečih ciklam. V svoje verze je ujel barvne odtenke: belo meglo, rdeče nageljne in rdečo plodno prst, žolt češminov grm, pastirski modri dim, modrooke lise neba, zlato barvo buč, srebro v jutranjem siju.
Prve pesmi razodevajo bogatost barvnega slikanja, v pesmih Krasa pa — sivina ali tu pa tam smaragden in rdeče žolt utrinek. Barvnih ukras-nih pridevkov je manj, sporočilo se oblikuje z glagolskim izražanjem, z deležniki, zlasti trpno-preteklimi (nezapuščen, odrinjen, oslepljen). Torej — od poezije vonjev in barv k bistvenosti, od impresionizma k pomenski nabitosti, v izčiščenost samoniklega izražanja.
V drugem razdelku so zbrane ljubezenske pesmi, polne trepetanja in pričakovanja, ki se zrcalita tudi v zvočnem, barvnem in dišavnem u-tripu narave. Nežno zarisani pejsaži se prelijejo v ljubezensko izpoved, ki je včasih prepojena tudi z grenkobo pelina. Svojo nepotešenost in nemir je pesnik ujel v podobo Prometeja, mito loškega znanilca nemoči in poguma obenem.
Poezije tretjega sklopa se pogosto navezujejo na pesnikova doživetja mestnih predelov, božjih poti, slovenskih vasi (Pri Svetem Justu Na Stari Gori, Kneža idr.). Materinski motiv se prepleta s spominom na rojstno vas Rodine, ki ga pesnik v duhu oživlja tako v Milanu kot v Trstu in na Krasu. Ranjeno srce pa se ne izpoje zaradi osebne bolečine mladega moža, ki se je moral prerano ločiti od svoje domovine. Lirski subjekt prerase individualno bol, saj čuti z vsemi, ki jih: »Tisoče z molkom pozabe odel
je poraz« (1. november). Usodnost slovenske medvojne in povojne tragedije se naposled odene v antično prispodobo Antigone, polblazne od štetja let, od misli, da morda njen slovenski Po-lineik ne bo nikoli otet.
Lirske refleksije zadnjega sklopa posredujejo Beličičeva spoznanja o skrivnostih življenja in smrti, o njegovi ozki poti skozi dolino. Toda pesnik jasno ve za svoj cilj. Misel na smrt se staplja z večnostjo narave, saj v njej — »in ni več časa ne daljav.« Pesnik je miren, potešen, tako da po dolgi trnjevi poti, po preizkušnjah in tegobah sklepa razdelek in pesniško zbirko z mislijo:
»Leta gredo, oblaki se dvigajo nadme — a jaz se smehljam.«
Dediščina Zupančičevske duhovne vedrine, obenem pa zaupanje v nevidnega, a vedno prisotnega večnega Načrtovalca.
Majda Artač - Sturman
NOVICE
V SOBOTO POSVETITEV DEVETNAJSTIH NOVOMAŠNIKOV
Premsko srečanje književnikov
V nedeljo, 23. junija, je bilo na Premu pri Ilirski Bistrici 5. srečanje pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev. Manifestacija je potekala na premskem gradu v organizaciji Združenja književnikov Primorske in Zveze kulturnih organizacij iz Ilirske Bistrice. Čudovito vreme in starodavno okolje gradu sta nemalo prispevali k uspehu prireditve. Prvi, referatni del srečanja je bil že dopoldne. Dva referata i sta bila posvečena poeziji in osebnosti Bogo-'
šalci pa smo opazili Zlatko Obid Lokatos in Aleksija Pregarca.
Potem je s hudomušnim skečem nastopda dramska skupina slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke, venček pesmi je zapela tržaška ženska pevska skupina Stu ledi, na koncu pa je pel kantavtor Iztok Mlakar.
M. C.
BERLIN GLAVNO MESTO
mila Faturja in Vilija Steguja, nato je sledilo
razmišljanje o možnostih objavljanja v primorskem prostoru na obeh straneh meje. O tej problematiki, ki sta jo uvedla Vlado Sav in E del-man Jurinčič, se je razvila živahna debata, ki jo je vodil predsednik združenja Boris Pangerc. V debato je tehtno posegel tržaški književnik Filibert Benedetič, ki je poudaril vlogo radijskega medija pri širjenju umetniške besede.
Popoldne so se v senci gradu zbrali mladi primorski literati in se predstavili z nekaterimi obetajočimi sestavki. Glavna manifestacija pa je bila pod večer na grajskem dvorišču. Najprej je nastopila skupina Gallus Consort z izvedbo nekaterih skladb Dine Slama po Kosovelovih be-
sedilih. Sledil je literarni večer, ki so ga soobli-
kovali tudi zamejski ustvarjalci Filibert Benedetič, Irena Žerjal in Duško Jelinčič. Med poslu-
»zamolCana« književnost
V LJUBLJANI
V kulturno - informacijskem centru »Križanke« v Ljubljani je bila v petek, 21. t.m., okro gla miza o zamolčani književnosti. V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice pa so odprli razstavo »Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945«. Okrogle mize so se udeležili pred stavniki zamejskih in zdomskih založb. Po pozdravu ministra Dularja so podali splošni pregled zamolčane književnosti Lev Detela, Helga Glušič in France Pibernik. Med prikazi posameznih avtorjev je Martin Jevnikar govoril o Vinku Beličiču. Zora Tavčar je v svojem posegu omenila pomembnost Jevnikarjeve rubrike v Mladiki o zdomskih avtorjih. V okviru nastopov predstavnikov založb sta spregovorila za Goriško Mohorjevo družbo dr. Markuža, Marij Maver pa za Mladiko.
paka.
GRAD DOBROVO JE ZASIJAL V PRVOTNI LEPOTI
■ nadaljevanje s 5. strani
Grad Dobrovo po končani obnovi združuje več dejavnosti, s tem, da so pritličje, dvoriščni del in klet namenjeni gostinstvu, prvo in drug0 nadstropje pa galerijski oz. muzejski dejavnosti, s poudarkom na stalni razstavi slikarja in gi’a' fika Zorana Mušiča.
Marko Vuk
V soboto, 29. junija, bodo v Sloveniji posvetili 19 novomašnikov. Pomembna cerkvena svečanost bo potekala v koprski, ljubljanski in mariborski stolnici, v vseh treh cerkvah pa se bo pričela ob 9. uri. V Ljubljani je novomašnikov skupno 9. Od teh je 6 škofijskih, 3 pa so redovni. Mariborska škofija bo v soboto dobila 5 mladih duhovnikov — 2 škofijska in 3 redovne — koprska pa prav toliko. Med njimi so 4 škofijski, eden pa je redovni novo-mašnik.
Mladih duhovnikov je tokrat manj kot prejšnja leta. Zanimiv je podatek, da je med letošnjimi novomašniki samo šest doma iz mesta, ostali pa prihajajo s podeželja. Večina izhaja iz družin, v katerih se je rodilo od 4 do 5 otrok, kar je precej nad slovenskim povprečjem.
Z velikim veseljem in neprikritim zadovoljstvom so v Berlinu sprejeli odločitev nemškega parlamenta, naj se v to mesto preselijo vlada, parlament in vse o-srednje ustanove. Za takšno odločitev je sicer bila večina poslancev, toda mnogi so bili proti ter imeli proti predlogu resne pomisleke. Tri glavne stranke (Kršč. demokrati, socialdemokrati in liberalci) so v bistvu svetovale, naj njihovi poslanci volijo po lastni uvidevnosti. Tako se je na j primer zgodilo, da sta kancler Kohl (prvak Krščanske demokracije) in socialistični prvak Brandt (prav tako bivši kancler) glasovala za isti predlog, in sicer naj Berlin postane v vseh pogledih glavno mesto nemške države.
Najrazličnejše berlinske osebnosti še vedno poudarjajo, da bi vsakršna drugačna rešitev bila velika zgodovinska na-
Sodobno kmetijstvo
Nešplja - premalo cenjena sadna sorta
Nešplja je 2.000 let znana sadna vrsta. Izhaja iz Kavkaza, od koder se je širila Prek Krima v Iran, Grčijo ter se udomačila v sredozemskem pasu in še najbolj na Balkanu.
Plodovi nešplje so okusni, osvežilni in zdravi, bogati z mineralnimi solmi, hidrati in organskimi kislinami, ki blagodejno vplivajo na človekov organizem.
Nešplje uporabljajo sveže in posušene v predelovalni industriji kot surovino za kompote in marmelade. Plodovi so glede na sorto, rastišče in ekološke razmere, v katerih rastejo, različnih dimenzij in težki °d 10 do 60 gr. Plod vsebuje 85% vode in ga zaradi tanina in pektinov uporabljajo za lajšanje prebavnih motenj. Semena nešpelj uporabljajo pri odpravljanju ledvičnih kamnov, listje pa za zdravljenje golše, dlesni in ustne votline. Nešplja raste od 300 do 1200 m nadmorske višine, najbolj Pa ji ustrezajo tople vinogradniške lege in v krajih s povprečno temperaturo 9° C. Prenese tudi do minus 36° C, če toplotna nihanja niso prevelika.
Nešplja cvete pozno aprila, tako da se izogne spomladanskim posebam. Občutljiva je za visoke poletne temperature nad 33° C. Rada ima svetlobo in je izrazita he-liofilna rastlina.
Nešplja glede zemljišča in vlage ni zahtevna. Uspeva na vseh vrstah tal vendar moramo upoštevati podlago, na katero je cepljena.
Na suhih plitvih in revnih tleh uspeva nešplja, ki je cepljena na beli glog in škorš. Ce je cepljena na kutino zahteva nekoliko globlja tla, najboljše rezultate pa daje cepljena na hruško in če je vsajena v globoka, peščeno ilovnata in vlažna tla. Oobro uspeva tam, kjer pade vsaj 700 mm Padavin na leto, ne prenese pa visoke podtalnice. Nešplja sodi med večletne rastline in raste v obliki grma ali drevesa celo do 5 metrov visoko. Kolikor je bila vzgojena iz semena ima močno razvejane kopnine v obsegu drevesne krošnje brez srčne korenine. Deblo je močno. Divji tipi Phajo bodice, žlahtne sorte pa ne. Zaredi v tretjem ali četrtem letu in redno rodi. ^ polni rodnosti in dvajsetem letu daje
nešplja cepljena na kutino 60 do 80 kg plodov, cepljena na škorš (sorbus domestica) ali glog pa 100 do 150 kg. Življenjska doba nešplje je 30 do 100 let, odvisno pač od podlage. Nešplja je samo oplodna in ne potrebuje dodatne sorte za oploditev. Od 40 sort je zanimivih le 10 sort.
Navadna, domača nešplja ima drobne plodove bogate s semenom.
Debeloplodna holandska nešplja rodi plod težak 50 gr. Zaradi dekorativnega listja jo radi goje v vrtovih. Kraljevska nešplja, ki ima debele plodove, je pri nas najbolj razširjena.
Razmnožujemo jo s cepljenjem bodisi na vegetativno podlago raznih tipov kutin ali na generativno podlago kot so beli glog, divja hruška ali semenjak nešplje. Sadimo io od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Sadimo enoletne sadike v zrigolano zemljo ali sadilne jame.
Obrezujemo jih le prvih pet let. Od cvetenja do zorenja potrebuje 180 dni. Lahko jo oparita dve slani, nikakor pa ne čakajmo, da odvrže listje. Če jo prezgodaj oberemo se lahko zgodi, da se plodovi ne omedijo in ostanejo neužitni. Medenje plodov se začne 2 do 6 tednov po obiranju, razprostreti jih moramo v tanki plasti in pokriti s senom ali slamo. Za sadjarja je najpomembnejše, da nešpelj ne napada nobena bolezen niti škodljivec in da ne rabi zaščitnega škropljenja.
Z. T.
NAŠA ZAVEZA 9 nadaljevanje iz 1. strani
stalno postavljati za zgled ravnanje Slovenije z njeno italijansko in madžarsko manjšino.
Ko se torej upravičeno veselimo rojstva slovenske države, se moramo tudi dobro zavedati, da nas nova stvarnost v matici nikakor ne odvezuje od dolžnosti, da odločno in vztrajno nadaljujemo s svojim bojem in prizadevanji za naš narodni obstoj in naš vsestranski razvoj. To je za nas nauk, ki izhaja iz sedanjega slovenskega, vsekakor zgodovinskega trenutka, in to je tudi naša zaveza.
KD »SKALA« IZ GROPADE ■ nadaljevanje s 3. strani
kal od 14. do 16. junija v Gropadi. Prireditelji so pripravili res bogat program. Na sporedu so bila razna srečanja, predavanja, okrogle mize o kmetijskih vprašanjih, nastop pevskega zbora, tekmovanja, ples in nadvse zanimiva razstava kmetijskega orodja. »Takšni sejmi so bili od nekdaj del naše kmečke kulture, kjer so se ljudje zbirali, kupovali, se spoznavali«, je rekel tajnik društva Aleksander Mužina. »Zdelo se nam je pomembno, da obudimo to tradicijo.«
(hi)
ZAKAJ JE LOKAR
ZALOPUTNIL Z VRATI
M nadaljevanje s 4. strani
prepriča, uvedena najširša dvojezičnost ne glede na število pripadnikov italijanske manjšine, pri nas pa o kaki tozadevni recipročnosti ni ne duha ne sluha (v Kopru je celo župan italijanske narodnosti, op. ured.).
Ker župan za takšne in podobne argumente ni imel posluha, in je še dalje vztrajal pri stališču, da pri pripravah statuta ne bo govora o problemih slovenske manjšine, je prof. Lokar iz protesta zapustil sejo.
malalan
34016 opicina/opčine (ts) • tel.: 040/213957 via di prosecco/proseška ulica, 6
France Bevk
HUDA URA
XXIX.
Tine je bil od zavzetja pozabil nase. trenutka, ko sta tisti večer sedela na 2idu pred Mlakarjevo hišo in so ju razgaljala ista čustva sovraštva in ljubezni, mu le bil ta fant bližji kot vse na svetu. Tu Pa pride in trdi nekaj, o čemer je določno Vedel, da ni resnica. V tistem trenutku se Jhi niti malo ni porajalo vprašanje, čemu Mohor to dela. Ni ga nehal gledati v obraz, je bil, kakor da so ga spačile neke notranje bolečine. Pri tem mu je čudno leglo ^ srce, bilo mu je žal za tega človeka, če-Ucli ga je še prejšnjega dne rahlo mrzil 2aradi Zalke.
»Mohor,« je silil vanj, »ali si norec? Kaj govoriš? Jaz sem ga,« si je položil roko na prsi; ni se zavedal, da s tem pred vsemi priznava dejanje. »Jaz sem ga, ti si mi samo nož porinil v škorenj ... Ali se spominjaš?«
Slepčeve mrtve oči so se uprle v Tineta tako prodirno, kakor da so spregledale.
»Ali bi ga bil,« je vprašal pridušeno, »če bi ti ne bil dal noža?«
Zdelo se je, da je vse položil v tisto vprašanje. To ni bil zgolj glas, niso bile zgolj besede, bilo je dosti več. Obraz mu je bil nepremičen, kakor da ga ne misli zgeniti, dokler ne dobi odgovora.
Tine se je naglo zravnal. Bile so prve besede, ki so se ga globoko dojmile. Znova se je zavedel samega sebe. Tedaj šele se mu je porodilo vprašanje: čemu Mohor prevzema vso krivdo? Le če bi bil isto pretrpel v sebi kot Mohor, bi si bil znal odgovoriti. Toda začutil je vendar tako razločno, da ga je zasekalo v duši. Prej je v mislih zaman iskal, da bi odvalil vsaj delec krivde na koga drugega in se olajšal. Mislil je na Zalko, tudi na Pavleta, le na Mohorja ni pomislil niti za trenutek. Zdaj mu je bila iznenada jasna njegova sokrivda. Iz strahu pred posledicami, ki so mu znova stopile pred oči, ga je obšel srd nanj, četudi se mu je smilil, a saj se je zasmilil tudi sam sebi.
»O, ti, ti,« je stisnil pesti in v burnem navalu občutkov nabijal Mohorja po ramenih. »Vidiš, kaj se je zgodilo ... zakaj si
»Že dolgih dve sto let na vrhu tem stojim...«
Osnovna šola na Katinari je nedvomno ena tistih slovenskih šol, ki se poleg bazovske, Skedenj ske in barkovljanske lahko ponaša z naj starejšo tradicijo. Ta šola je v nedeljo, 16. t.m. praznovala 200-letnico. Ustanovljena je bila torej leta 1791 z zakonom za obvezno šolanje avstroogrske cesarice Marije Terezije. Pouk je v začetku potekal v nemščini, za časa Francozov v naših krajih pa je bila uvedena tudi učna ura slovenščine. To je trajalo, dokler se ni ponovno vrnila Avstrija.
Upokojeni didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar, doma iz Lonjerja, ki je tudi sam obiskoval šolo na Katinari v najtežjih letih, nam je na kratko orisal njeno zgodovino. »Samo slovenska je ta šola postala sredi prejšnjega stoletja,« je povedal. »V tistem obdobju so tudi zgradili poslopje v bližini cerkve, ki je bilo zelo podobno šolskim poslopjem v Barkovljah, Bazovici in Skednju. Nič čudnega, saj si je vse načrte zamislil isti arhitekt. V naši šoli na Katinari pa je bilo premalo prostora, zato je občina vzela v najem še prvo nadstropje hiše nad »Kovačijo« v bližini cerkve. Danes se nihče več natančno ne spominja, kje je to bilo, saj poslopja sploh ni
več,« je še povedal Stanko Škrinjar. »Solo na Katinari, ki stoji še danes, pa so zgradili v tridesetih letih. Prej je na tistem mestu stala gostilna Padovan.«
Stanko Škrinjar se tudi spominja, da so med drugo svetovno vojno šolsko poslopje na Katinari zasedli nemški in italijanski vojaki. Slovenski učitelji so tedaj začeli poučevati otroke po domovih. »Te šole so nastale popolnoma samo-! stojno, na pobudo posameznikov«, je poudaril Škrinjar »in na željo staršev. V Lonjerju sta poučevali učiteljici Marija Cok in moja sestra Tončka, v Rovtah jaz in Laura Abram, na Katinari pa Irma Cok.«
Od svojega nastanka dalje je imela sloven-1 ska osnovna šola na Katinari velike težave zaradi pomanjkanja prostora. Nekoč je bilo v tistih krajih zelo veliko otrok, tako da je imel vsak razred od 40 do 50 učencev. Danes je zaradi splošnega demografskega padca otrok veliko manj, a še vedno dovolj, pravi Stanko Škrinjar, da ostane organizacija pouka na isti ravni. Huda kriza zaradi pomanjkanja učencev se je pojavila pred dvanajstimi leti in je skoraj postavila pod vprašaj bodočnost slovenske osnovne šole na Ka-
| tinari, danes pa se je, vsaj za sedaj, število učencev ustalilo.
j Ob 200-letnici šole so osnovnošolski otroci pod vodstvom svojih učiteljic Novele Carli, Zo-i re Glavina, Mare Kalan in Fride Valetič pripra-j vili obsežno enkratno številko šolskega lista na ; 55 straneh. Besedila je obdelala Marta Primožič, naslovno stran pa je izdelala Barbara Mahnič. V listu so objavljeni prispevki sedanjih in spomini nekdanjih učencev. Spremno besedo je napisal Stanko Škrinjar, ki je to šolo obiskoval v letih nasilnega poitalijančevanja. 3. maja 1928, piše, je ogenj poškodoval notranjost poslopja, kar je bil odgovor »naših fantov« proti poitalijančevanju, ki se je spremenil v upor. Kdo so bili ti »naši fantje«, se sprašuje avtor. »Ce gremo na bazovsko gmajno, bomo na spomeniku brali njihova imena«. Zora Pregare s Kolonkov-ca piše o svojih prvih šolskih letih še v času
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23;
Tel. 06/7027911 ali 06/7027827; fax: 06/7028787.
Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Gran Cav. Vinko Levstik
Prizor s proslave 200-letnice šole na Katinari
(fto M. Magajna)
stare Avstrije, ravnatelj Pino Pečenko pa v svojem zapisu podoživlja obdobje fašizma, ko je bila slovenščina v šoli prepovedana. Krajši prispevek je napisal tudi senator Stojan Spetič, ki je začel šolo na Katinari obiskovati leta 1951, ko je večina sošolcev imela popačene priimke. To je pred kratkim povedal tudi v parlamentu, ko so razpravljali o zakonu za vračanje izvirnih slovenskih priimkov. Nekdanji katinarski župnik in ve-roučitelj Albert Miklavec pa je za šolski list ob 200-letnici katinarske šole napisal ljubko pesmico, s katero zaključujemo ta zapis: »Ze dolgih dve sto let / na vrhu tem stojim / in skrbno strmim / na vse predmestje, / kjer žive otroci moji / in si srčno želim, / da pride jih še vedno več / v naročje moje, / s Katinare, / iz Lonjerja / iz Rovt, Kolonkovca / in z Rocola.
(hj)
le mogel ...« je jecljal in stiskal zobe. »Zdaj' pa molči, molči, hudič, ne govori tega! Ti! Ti!«
Mohor se ni nič branil. Sključil se je, j zaprl veke, stiskal čeljusti in držal udar-J ce, ki niso bili trdi.
Navzoči so bili za minuto ko okamene-li; nato je Blaž zgrabil Tineta in ga pahnil, da se je opotekel proti peči. Tedaj se je dvignil tudi Mohor, stegnil roke predse in zaplaval po izbi. Sprva se je zdelo, da išče Tineta, nato da hoče v zarjo, ki je že silila skozi okna. Omahnil je in se, preden so ga utegnili prestreči, zgrudil na pod ... Pošle so mu telesne in dušne moči.
Sonce še ni bilo prekoračilo tretjine neba, ko se je na klancu razlegnil jok. Med
dolgim, z mahom poraslim zidom in med grapo, v kateri je curljala umazana voda in so jo obraščali trši, sta korakala dva orožnika, a med njima Tine z globoko sklonjeno glavo in rokami prekrižanimi na hrbtu. Za njim se je opotekala mati in jokala tako glasno, kakor da hoče s tem izbrisati vse, kar se je bilo zgodilo. Zdelo se je, da se fant venomer zdriza zaradi materinega joka, a ga vendar prenaša za pokoro.
Sele ko so dospeli do laza, odkoder se je pot cepila v dolino, se je nenadoma o-krenil.
»Mati, domov pojdite,« je rekel mračno.
Zena je utihnila, s silo zadrževala jok, ki ji je v sunkih stresal telo. Dala mu je roko, ga pogledala, nato se je tiho okre-
nila in se tiho jokajoča v predpasnik vračala domov.
Nekaj minut pozneje so se prikazali na klancu možje z nosili. Na njih je ležal M°-hor, povezan, zagrnjen do izmučenega o-braza. Oči so mu bile zaprte, telo mu je kdaj pa kdaj zadrhtelo, iz ust se mu je izvilo kot otroku, ki joče v sanjah. Za njimi je pobirala stopinje mati, vsa sključena, vsa trepetajoča, pogreznjena v skrb in žalost. Jokala je tako tiho, tihceno, da ni bil° slišati niti najmanjšega vzdiha. Bala se je jokati na glas, da ne bi vznemirila sina.
Zgoraj na bregu, pred hišo med zelenim drevjem, ki je bilo vse oblito od poletnega sonca, je stala z roko nad očmi, nepremično ko soha — Zalka.
(Konec)