Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. februarja 2018 - Leto XXVIII, št. 6 stran 2-3 ŽIVLJENJE OB REKI RABI DELO JE NJEGOVO VRASTVO stran 4 DELO VSAKŠI NAJDE stran 6-7 Na Gorenjsko, gde goré so stran 9 2 SVETEK SLOVENSKE KULTURE Človek bi mislo, ka je o kulturi sploj nej težko pisati, gda pa vsakšo leto pred 8. februarom, svetkom slovenske kulture, vcujstane, gorpride, ka je sploj nej tak naleki. Zatok sem se letos tak odlaučila, ka mo probala razmišlati od rejči do rejči. SVETEK. Ka je svetek? Svetek je takšen den, gda nam nej trbej v slüžbo titi, gda nam nej trbej delat titi. Svetek je den, gda se svetašnjo oblečémo, zatok, ka nikan démo. Če je cerkveni svetek, te k meši, če je kakšen drugi, te na kulturni ali kakšen drugi program. Tam pa naj bi si v svetašnji gvant oblekli svojo düšo tö. Nika ne vala tisti svetek, steri je samo od zvüna, naše pameti, naše misli, naše düše se pa ne dotekne. Druga rejč v stavki je SLOVENSKI slovenska, slovensko. Ka je slovensko? Je tau tista zemla, gde Slovenci živemo? Je tau zemla od Celovca do Trsta, od Monoštra do Čedada? Je tau lüstvo, stero se ma za Slovence? So tau Prekmurci, Štajerci, Gorenjci, smo tau mi, steri živémo zvün granice Slovenije, smo tau mi, Porabci, so tau Slovenci v Avstriji, Slovenci na Taljanskom? Je tau slovenski jezik, slovenska materna rejč? Stera? Tista, stero gučijo, govorijo v Ljubljani, v Maribori ali v Murskoj Soboti? Tista naša domanja, stera se guči po naši vasnicaj, stera je več kak gezero lejt gorostala med Müro pa Rabo, če rejsan ne vejmo, kak dugo de se ešče čüla … Vse tau je slovensko, vse tau je slovenstvo. Pa ešče več. Slovenstvo je düševno stanje, düševno čütenje, da slišiš k narodi, steri guči, popejva, senja, moli v istom geziki kak ti. S tretjo rečjauv v stavki sam mejla vejndrik največ baje. KULTURA. Ka je kultura? Je tau samo takzvana viska kultura, literatura, profesionalna gledališča, ansambli, koncerti … Ali je tau amaterska kultura tö, v steroj najde svoje veselje dosti lidi, gda dela pri skupinaj, v drüštvaj. Je tau ljudska kultura, stero so stau pa stau lejt prejkdavali očetovdje sinaum, matere čerkam. Je tau vsakdanešnja kultura tö, na stero tak dostakrat pozabimo … Je tau slovenska kultura, je vogrska, je nemška … Kultura je šurki pojem, šurka rejč. Dapa mi ostanimo pri slovenski kulturi, vej pa 8. februara svetimo den slovenske kulture. K slovenski kulturi sliši vse tisto, ka so, ka smo Slovenci stvaurili na kulturnom področji, gdekoli živemo. Tau so vse tiste vrednote, vrejdnosti, stere nam polepšajo živlenje, stere slüžijo nam, ka bi baukši lidjé, baukši slovenski lidjé gratali. Den slovenske kulture je 8. februar – den, gda je mrau najvekši slovenski pesnik France Prešeren, steri je zvün dosta drugi lejpi pesmi napiso verš, steri je grato slovenska himna. Kaulek 8. februara mi vsakšo leto na pamet pride ena stara zgodba, štorija, stera se je zgodila nej dugo po tistim, ka je Slovenija gratala samostojni rosag, ka je dobila svoje simbole, zastavo, grb pa himno … Eden den je cingo telefon v našoj pisarni, isko me je eden urednik z vogrskoga radiona, steri kulturo prejk ma. Pito me je, če poznam slovensko himno pa mi je začno gunčati verze slovenske himne v vogrskom djeziki: »Éljenek mind a nemzetek, kik várják már a nagy napot, mely a földkerekségnek hoz boldogabb virradatot …« Ja, ja, sam ma pravla, tau je slovenska himna: »Živé naj vsi naródi, ki hrepene dočakat dan …«, sem ma gunčala isti verš v slovenskom djeziki. »Gvüšno ka je tau slovenska himna«, sam čüla njegvi nevörni glas iz telefona. Nej ste se zmautili? Te mi je zatok že malo prejk prišlo, nejsam vedla, če si norca beré iz mene ali mi pa rejsan ne vörvle. »Dajte valati, ka rejsan poznam slovensko himno!« sam ma odgovorila malo zbantüvano, malo čemerasto. »Ste vi Slovenka?« me je spitavo tadala. Nejsam vedla, če se špota ali se šali. »Ja Slovenka sem, ka pa vi mate pri tom!« - sam ga pitala. »Bojte ponosni na tau, ka ste Slovenka,« je pravo eni trikrat, te pa tadala gunčo: »Dja sam ešče nej srečo naroda, steri bi v svojom himnusi spejvo o sreči in svobodi drugi narodov. Nacionalne himne ali gučijo o junaški usodi in zgodovini lastnoga naroda ali prosijo blagoslov od Boga na svoj narod, dapa ka bi si kakšen narod odebrau verše, steri gučijo o taum, ka naj na svejti nede več kordjenjé, ka naj bi vsi narodi bili svobodni, tau sam ešče nej čüjo. Kakšen kulturen narod! Rejsan ste leko ponosni, ka ste Slovenka …« … v tistom momenti sam rejsan ponosna bila. Marijana Sukič Razstava likovne sekcije MOZAIK ŽIVLJENJE OB REKI RABI Tiste, steri so 2. februara prišli na otvoritev likovne razstave v Slovenski dom v Varaš, je pozdravilo veselo spejvanje pa igranje ništrni členov vokalno instrumentalne skupine Cvetje v jeseni, stera dela pri Drüštvi penzionistov Murska Sobota. Ranč tak likovna sekcija MOZAIK, stere členi so dvakrat bili v Porabji na likovni koloniji. Odli so po Porabji, si poglednili njegve znamenitosti, dapa kejpe so namalali pa farbali že doma. Iz tej kejpov so razstavili v Slovenskom daumi 16 od 9 avtorov, smo zvedeli od vodje likovne sekcije Darinke Horvat, stero je z drugimi gosti vred pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. V kulturnom programi so nastopili členi skupine Cvetje v jeseni Predsednica soboškoga drüštva penzionistov Angela Novak je toplo pozdravila vse navzoče, eške najbole porabske penzioniste, s sterimi soboški upokojenci že duga lejta sodelujejo. Vö je zdignila, ka je ta razstava pomembna zavolo dvej vzrokov. Kak prvo, mejsec februar je mejsec kulture, vej pa 8. februara je slovenski kulturni svetek, kak drugo, ta razstava je v spomin na pokojnoga Jožeta Vilda tö, steri je pred 13. lejti ranč v toj sobi mrau te, gda je na otvoritvi ene razstave goršto svojo pesem V Porabji dobri so ljudjé. Kak je predsednica pravla, un je bijo tisti, steri je trno rad emo Porabske Slovence, zatok je najprva povezo Porabske Slovence s Prekmurci, isko prilike, kak bi leko sodelovali. Dapa nej samo tau. Povezo je Madžare s Slovenci tö. Gda je bijo vodja Pomurskoga tiska (Pomurske založbe), je dosta sodelüvo z založbo Evropa iz BuGostje z generalnim konzulom dr. Borisom Jesihom dimpešte. Plod in njegvo soprogo toga sodelovanja je bijo, ka so v Sloveniji vödali dosti knjig vogrski pisatelov pa na Vogrskom so ranč tak leko šteli ništrne slovenske pisatele v vogrskom geziki. Jože Vild sam je tö piso, pa tau nej samo v knjižnom geziki liki v domanjoj rejči tö, kak smo tau leko čüli v pesmi Rdeči mak, stero je preštejla Angela Novak. Pa če smo že bili pred slovenskim kulturnim svetkom, program se je zaklüčo s Prešernovo pesmijo o železnoj pauti. Razstavo si leko poglednete do konca februara. Če te se stavili v Slovenskom daumi, nede vam žau. Marijana Sukič Porabje, 8. februarja 2018 3 Prekmurje: Priprave na počastitev pridružitve matičnemu narodu – I. SLOVESNOSTI V ZNAMENJU PRIJATEJSTVA IN SODELOVANJA Prihodnje leto bo 100 let, ko je bilo Prekmurje priključeno matičnemu narodu, Slovencem v Kraljevini SHS. Ob visokem jubileju se bo zvrstilo več dogodkov, s katerimi bomo počastili pomembno obletnico. Priprave že potekajo, usklajuje pa jih iniciativni odbor, ki ga vodi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Na novinarski konferenci v Murski Soboti so prvič za javnost predstavili temeljne poudarke počastitve, in sicer Milan Kučan v imenu iniciativnega odbora, Marjan Šiftar iz Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, mag. Geza Erniša, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, murskosoboški škof dr. Peter Štumpf in župan Mestne občine dr. Aleksandrer Jevšek. V počastitev pomembnega jubileja bodo vključene številne pomurske, slovenske ustanove, združenja in posamezniki. Predsednik iniciativnega odbora Milan Kučan je poudaril, da so program zasnovali tako, da bo pomen obletnice odmeven v širšem, vseslovenskem prostoru. Dosedanje proslave niso bile odmevne zunaj Prekmurja, ob stoletnici pa mora biti drugače. Tudi zato, ker so razlike med Primorsko in njeno vrnitvijo matici ter Prekmurjem in njegovi priključitvi matični državi. Nekje je celo bilo zapisano, da je šlo za »osvoboditev Prekmurja«. S pripravami na slovesnost je seznanjena tudi slovenska vlada, predlog iniciativnega odbora je tudi, da bo pomen priključitve ustrezno obeležen prav tako v glavnem mestu Slovenije, Ljubljani. Pogovori o tem že potekajo. Predvidevajo, da bosta izstopajoča dva dogodka, in sicer veliko zborovanje v Beltincih 17. avgusta 2019, združeno s sveto mašo za domovino, zelo verjetno ekumensko, skupaj z evangeličansko cerk- vijo, ter simpozija, ki ju pripravljata prvega Zgodovinski odločitev za dve znanstveni srečanji upravičena, menijo boški škof Peter Štumpf se je nasploh o sodelovanju med škofijama, v povezavi s slovenskim bogoslužjem v Porabju, in tudi o počastitvi priključitve, že pogovarjal z novim sombotelskim škofom dr. Jánosem Székelyem, stike pa ima tudi s predsednikom madžarske škofovske konference. Osrednji dogodek, ekumenska maša za domovino in proslava, bo 17. avgusta 2019 Pomenljiva je v Beltincih, kjer je bilo prvo množično zborovanje ob priključitvi s približno 20 tisoč obiskovalci; na slovesnosti v Beltincih 2014 je bil govornik dr. Milan Brglez, predsednik i n f o r m a c i j a , da se somboDržavnega zbora Republike Slovenije telski škof zainštitut ljubljanske Teološke v iniciativnem odboru. čenja učiti slovenski jezik. fakultete, drugega pa Slo- Na pogovoru je bil posebej po- Peter Štumpf je povedal, da ima njegov sombotelski kolega poseben odnos do Slovencev, kar je izpostavil tudi na nedavnem srečanju v prekmurskem Dobrovniku, kjer je dejal, da so Slovenci bogastvo za njegovo škofijo. Z vodstvom Evangeličanske cerkve na Madžarskem že vrsto let sodeluje slovenska Evangeličanska cerkev, je poudaril njen prvi, zdaj častni škof Geza Erniša in kot primer odličnih stikov omenil skupno dvojezično slovensko-madžarsko izdajo Svetega pisma, Nove zaveze. Pri izdaji je sodelovala tudi katoliška cerkev. Poseben odnos zasluži Madžarska tudi zato, ker je s Trianonsko pogodbo zgubila velik del svojega ozemlja. Del Madžarske je bil priključen Kraljevini Hrvatov, Srbov in Slovencev. Počastitev visokega jubileja naj bi bila Ocena je, da se v Prekmurju do zdaj z javnimi obeležji niso v zadostni priložnost, je želja iniciativmeri oddolžili tistim, ki so zaslužni, da je postalo Prekmurje del nega odbora, da se preseže Slovenije; malo je spomenikov zaslužnim možem, po njih poimenovanih dosedanje zavračanje sodeulic ali ustanov, med redke spada spominska plošča na fontani sredi lovanja ali udeležbe vodstva Sobote, ki so jo odkrili 17. avgusta 2014 prekmurskih Madžarov na venska akademija znanosti udarjen pomen sodelovanja prireditvah, posvečenih priin umetnosti. Čeprav se bodo z Madžarsko na posvetnem kjučitvi Prekmurja matici. tematike tudi prepletale, je in cerkvenem področju. So- Do izraza naj pridejo medse- Porabje, 8. februarja 2018 bojno razumevanje, spoštovanje in toleranca, kar naj bi bil ideal pluralne človeške družbe sedanjega časa. Ali kot sem zapisal v naslovu »Slovesnost v znamenju prijateljstva in sodelovanja« in dodal: »Dobre volje in ne užaljenosti za vsako ceno«. Skupen predlog je tudi, da si zaslužijo pomembni možje, ki so si na Pariški mirovni konferenci uspešno prizadevali za priključitev Prekmurja matični domovini, posebna spominska obeležja. Predlog je, da bi postavili skupno obeležje v središču Murske Sobote. Kaj to konkretno pomeni, ali spomenik, spominsko ploščo ali kaj podobnega, na novinarski konferenci niso povedali. V sodelovanju z mestno občino in katoliško cerkvijo bodo uredili ploščad pred stolnico, kjer bi odkrili spominska obeležja zaslužnim katoliškim možem za priključitev. Za zdaj je na fontani v središču Sobote spominska plošča, ki so jo odkrili leta 2014 in na kateri piše: »Na razvodnici med Muro in Rabo vsem zaslužnim za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.« Program 100-letnice priključitve Prekmurja matični domovini vključuje še več dejavnosti, ki bodo potekale od letošnje 99-letnice do konca prihodnjega leta. Številne aktivnosti bodo v katoliški in evangeličanski cerkvi, razmišljajo o ponatisu nekaterih dokumentov, povezanih s priključitvijo, in še marsičem. Slovenski škofje, ki bodo obiskali Vatikan, bodo s pripravami na slovesnost seznanili tudi papeža Frančiška. O programu bodo ta mesec razpravljali tudi na Svetu pomurske regije, konec februarja pa ga bodo sprejeli, vendar z možnostjo dodatnih predlogov, ki zagotovo bodo še pozneje. Ernest Ružič 4 Kovački majster Franc Franko iz Püconec PREKMURJE Den spomina na žrtve holokavsta 27. januara je mednarodni den spomina na žrtve holokavsta. Na té den pred 73. leti so sovjetski sodaki osvobodili preživele v koncentracijskom taborišči Auschwitz, v sterom je med drügo svetovno bojno mrlo med 1,1 in 1,5 milijona lüdi, od toga je bila velka večina Židov. V holokavsti je mrlo vsevküper okauli šest milijonov Židov, med njimi tüdi večina prekmurskih, stere so v Auschwitz odpelali 1944. leta. Holokavst je preživelo samo 23 lendavski in 25 soboških Židov. Kak je v zadnji lejtaj že tradicija, so se v Prekmurji na žrtve holokavsta najbole spaumnili v Lendavi. Župan Anton Balažek se je v spremstvi generalnoga konzula Republike Madžarske v Lendavi dr. Gyule Földesa in predstavnice Ministrstva za zunanje zadeve in predsednice slovenske delegacije IHRE (International Holocaust Rememberance Alliance) Blanke Jamnišek udeležo spominske slovesnosti na dugoveškom židovskom cintori. Župan je v svojom guči izpostavo pomen spomina na nekdaj cvetaučo judovsko skupnost, stera je mejla fontoški tau pri razvoji občine Lendava. Pravo je ške, ka sta židovska kulturna dediščina in zgodovina trno fontoški tüdi pri pripravaj na kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Že deveto leto po redi so v lendavski sinagogi (edina od trej prekmurskih sinagog, stera ške gnesden stogi, v njoj pa je muzej holokavsta) pripravili zgodovinsko spominsko vöro za učence 9. razredov Dvojezične osnovne šole I Lendava, po tistom pa so odprli ške fotografsko razstavo Branimirja Ritonje Judovska pokopališča in predstavili fotografski album o koncentracijskom taborišči Auschwitz. Silva Eöry DELO JE NJEGOVO VRASTVO Inda svejta je brez kovačov nej šlau, tüdi v Prekmurji nej. Ške leta 1927 je bilou v soboškom okraji (járás) 135 kovačov. Gnesden jih je menje, kak je na eni rauki prstov, pa ške tej, steri so ostali, se spravlajo bole z umetnostnim kak s klasičnim dosta dela meli. Te je paver nej mogo na njivo, če je železo, brane in vse drügo nej bilou sklepano. Zdaj pa tau niške več ne dela. Tak so mi pravli, ka sta 1925. leta, gda so pri nas nauvi ram zidali, v kovačnici dva telko zaslüžila, šau v Soboto v vajensko šaulo. Biu san devetnajsti očov inaš, do konca pa san se za kovača vönavčo pri kovačkom majstri Cigüti v Martjancaj.« 1956. leta je Francov oča zbetežau in mrau. Zatau, ka je on te ške nej meu napravleno vižgo za kovačkoga majstra, je nej mogo kovačije prejkvzeti. Prva je odišo delat v Maribor, po tistom pa je šau za dve leti k sodakom, prva v Čakovec, te pa san delo tüdi kak paver. Mi smo furt malo grünta meli. Te, gda je oča ške kovačijo meu, so dosta dela na njivaj s svojimi konji kak protiuslugo pavri napravili. Kesnej sva z ženo Anico tüdi dosta ročno delala, sploj te, gda sva krmo spravlala. Njau sam spozno 1963. leta v Gornji Petrovcaj, gde je moja firma pri šauli ograjo delala, ona pa je tam pomagala zidarom. Moja Franc Franko - delo v kovačnici je njegovo vrastvo kovaštvom. Eden od tej je 79-letni Franc Franko iz Püconec. Gda sam prišla v njegvo kovačnico, je z dvejkilskim klepačom na nakvali železo kovau. Pravo mi je, ka ga tau delo gor drži: »Če dva dni ne delam, te me že rama ali pa kaj drügo boli. Tau, ka dem v delavnico pa klepač v roke vzemem in eno vöro delam, tau je moja terapija, tau je moje vrastvo.« Pri Frankovi v Püconcaj ma kovaštvo že dugo tradicijo: »Moj oča je začno delati 1912. leta. On se je te meštrije navčo pri kovači Flisari v domanjoj vesnici. Po tistom je šau za neka cajta delat v Avstrijo, od 1914. do 1918. pa je biu med prvo svetovno bojno sodak v Puli. On je nej biu na fronti. Cejli cajt je kaula za sodačijo vredgemau in popravlo, pa konje podkavo. Gda je prišo domau, je s pomočniki in inaši delo v kovačiji, stera je te bila ške na drügi strani ceste. Tistoga sveta ške nej bilou elektrike, tak ka so od nauči do nauči delali. Če je pa kakšna sila bila, pa so si s karbidovkami svejtili. Te se je pri nas rejsan dosta konj podkauvalo. Meli smo eno takšo šker, ka je gor potegnola konja, ka je te nej mogo brsati, gda so njemi podkauv gor dejvali. Mala delavnica bila, v steroj so dva ali trgé delali, samo furt so kak so vsi delavci, steri so pomagali zidati, v enom dnevi penez vö odnesli.« Franc Franko je že kak mali pojbič največ cajta preživo v kovačnici: »Mene sta oča in mati kesno mela. Meu sam štiri sestre. Prva se je narodila že leta 1914, drüga 1918, tista, V delavnici njemi pomaga tüdi žena Anica ške v Črnomelj. Gda je doj sleko uniformo, si je v Murski Soboti delo najšo, v firmi Blisk, pred penzijo pa je biu zadnji 19 lejt Gnesden se podkve ne nücajo več za konje, liki kak spominek. Nej pa je vseeno, kak jih obesite, pravi Franc Franko. Če sta kraka obrnjeniva doj, vas podkauv čuva pred hüdimi duhauvi in čaralicami. Če sta kraka obrnjeniva gor, tau prinaša srečo, zdravdje in mer. Če sta obrnjeniva na levo ali na pravo pa tau prinaša srečo in zdravdje v plodnosti. stera se je 1928. leta rodila, pa je mrla, gda je komaj štiri leta mela. Ge san se 1939. naraudo. Kak san začno oditi, san že biu v delavnici. Inaši so me te vozili se pa ta ali pa san pouleg peči sejdo in san se segrejvo. Dostakrat san se žežgo, ka sam za vrouče prijo. Po zgotovleni osnovni šauli san hišnik (gondnok) na nauvoj püconskoj osnovni šauli, stera stogi samo neka metrov od njegvoga rama: »Gda sam se šau za tau delo zgučavat, sam pravo, ka mo leko samo tak tau delo, če mi nedo branili, ka mo popaudne ške leko delo v kovačiji. Dovolili so mi. Pouleg slüžbe in kovačkoga dela Porabje, 8. februarja 2018 žena je bila v Čöpincaj pauleg granice rojena, kesnej je živela v Ženavljaj, te pa sam jo ges se doj spravo.« V zakoni sta se njima naraudili dve čerki, Sonja in Jožica, mata pa tüdi vnüka Tadeja, steri dedeki rad priskoči na pomouč v delavnici, nej telko te, gda dela drauvne kovaške izdelke, liki bole te, gda delata železne konstrukcije, stere gnesden lidge postavlajo na gračenkaj kak zaščito pred točo. »Ge zdaj ročno kujen podkvice, svečnike, posvete in drüge okrasne in uporabne predmete. Pri obrtni zbornici Slovenije san za svoje izdelke pridaubo naslov izdelek domače obrti. Največ toga turistom v Radencaj ali Moravski Toplicaj odam. Odin tüdi na senja, samo nej več vseposedi, Miklošovo in Trezino senje v Soboti pa nikdar vö ne pistim,« mi ške pove Franc Franko in prva kak odidem pokaže več starih predmetov in kovaške škeri, stere ma v svoji delavnici. Med njimi sta tüdi nakvalo iz leta 1912, pa tüdi mej je iz tistoga cajta. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv 5 Našo tejlo guči brezi rejči Ali se pogučavamo samo z rečami, štere naše lampe zapistijo? Ali pa našo tejlo ranč tak pošila informacije o tem, ka brodimo pa čütimo? Vse tau pa eške kaj drügoga so leko zvödali tisti, šteri so 25. januara prišli v varaški Slovenski dom na prvo letošnjo predavanje v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. Sodelavka organizacije Andreja Korpič je povödala, ka škéjo vsikdar nikšo nauvo temo nutpokazati, zatok so pozvali Mihaelo Hegeduš, štera v Sloveniji drži delavnice za takše lidi, šteri slüžbe iškejo. Malo je navči, kak aj se pripravijo na pogučavanje z bodaučim prejdnjim pa na ka aj skrb majo med pogovorom. Vejpa naše tejlo eške več povej kak naše reči. »Gučimo s cejlim svojim tejlom, od glave do pét,« je svojo predavanje začnila Mihaela Hegeduš, »od rauk pa naug do farbe kauže. Največ informacij pa leko preštemo z obraza, eške posaba z oči.« Kak smo čüli, so oči »klüč do človeči misli«, dosta na priliko znamenüje, če mamo šurke ali vauske zenice (pupilla). Če moški vidi lejpo žensko, se ma zenica poveča do trikrat, ženskam pa te, gda vidijo lejpi kejp, na priliko mater z detetom. Če sejčemo z očami, znamenüje, ka smo čemerni, če nekakomi dugo gledamo v okau, znamenüje, ka se nam tista peršona vidi. Lampe nam ranč tak dosta informacij dajo, je raztomačila Hegedušova. Če je smejanje z dobre düše, se nam pokažejo gübe na bejdvej stranaj obraza. Političari pa se dostakrat s stisnjenimi lampami smejejo, ka znamenüje, ka nika skrivajo. Rauke ranč tak leko poka- žejo, ka čütimo pa kak brodimo. Če je držimo oprejto (kak dühovniki), kaže, ka istino gučimo ali ka dobro aj pride bliže, vejpa tam tau samo s pisovi tak delajo. Če s prsti kažemo litero »V«, je tau simbol méra, zmage (győze- Kak trbej rokau dati, kaže predavateljica Mihaela Hegeduš poslüšamo. Če má štoj rokau v križi, znamenüje, ka se brani, ka je zaprejti. »Ništerna znamenja so gnaka po cejlom svejti, so pa razločki med narodi. Če kaj pri nas nika znamenüje, leko v Me- lem) ali rabuke, liki če obrnemo rokau, leko nekakoga vkraj zaženémo. Rokerski pozdrav iz Merike (drügi pa péti prst) znamenüje na Španjolskom, ka »te žena za norca má«. En tau publike riki nika sploj drügoga, indrik pa nika tretjoga. Skrb moremo meti, če se pelamo na priliko v Južno Meriko, ka leko naš pozitivni znak znamenüje tam kaj negativnoga,« nam je ovadila Mihaela Hegeduš. Zdignjeni palec je v dosta rosagaj simbol za »v redi«, na Grčkom pa znamenüje »idi vkraj«, v Irani nika eške bole grdoga, na Japanskom pa »pét«. Na Filipinaj ne kažimo nikoma, »Leko prepoznamo straj, veseldje, žalost ali laž. Ali tau, če se nekak komi vidi. Ženske po naravi ležej razmijo guč tejla, tau, kak drügi človek čüti,« je tomačila predavatelica pa za pazko cujdala, »nikdar pa ne moremo biti stau procentni.« Leko ka nekak samo zatok má rokau v križi, ka ga zebé ali pa na stauci v prvom redej sedi, smo čüli. Na tau tö moremo skrb meti, kak rokau nekakoma damo: ne smejmo go držati kak mrtvo ribo, z bejdvöma rokama pa samo te zagrabimo rokau drügoga, če ga rejsan sploj dobro poznamo. (Ali če smo političar.) Pravo rokovanje je: s cejlov rokauv, malo stisniti, trikrat strausiti, 2-3 sekunde držati, pogledniti v oči pa se malo smejati. Nikdar ne obrnimo rokau gor ali doj, pa skrb mejmo na tau tö, ka prvi dájo rokau ženska, prejdjen ali starješi človek. Če štoj prste pred lampami drži, gda guči, leko ka postavla »štražo« zavolo svoje laži. Takši simboli so eške škrabanje nausa, nej pravo smejanje ali pomalek davanje valasa. »Kak vejmo če političar laža? Če opré lampe …,« se je pohejcala predavatelica. Ženske majo ovaške znake za zapelavanje kak moški, dobro je, če je poznamo, nam je raztomačila Mihaela Hegeduš. Če se ženski vidi moški: nazajliči glavau, z nogami vrazmo stogi, se špila z vlasami, popravi si gvant, züva črejveu s peté, bauža se po tejli. Če se moškoma vidi ženska: ravna si hauspintli, puca praj z rame, tekne se svoje vöre, več kak pet sekund gleda, prste v žepko dejva. Na predavanji v Monoštri smo leko dosta zvödali o guči tejla, na priliko eške o nogaj, tremi (lámpaláz) pa vsefelé pozaj. Na stenej smo leko zmejs dosta malani kejpov pa fotografij videli kak ilustracijo od toga, ka je predavatelica tapravila. Slovenska zveza je pá organizerala eden zanimivi program, pa tau v domanjoj rejči. Nikoma je nej moglo žau biti, šteri je tistoga zadvečerka prišo v Slovenski dom. -dm- Porabje, 8. februarja 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Samopostrežne blagajne Od leta do leta je več samopostrežni blagajn v Železni županiji, pa več lidi je nüca, kak so tau sprvoga mislili, gda so raziskave delali. Dosta je taši, steri k drügim blagajnam več ranč nédejo, samo k samopostrežnim. Te blagajne se najbola pri mali košaraj nücejo, gda lüstvo tak 1-15 falatov izdelkov kipüje. Najbola so je pa zato naredli, aj tjüpci bola naletja leko plačajo, aj njim nej trbej tak dugo čakati na vrsto. Če cejli rosag gledamo, te se v Tesconi že 39 % v tej blaganaj plačüva, pa vsigdar več de taši baut, gde do meli samopostrežne blagajne, dapa tau ne pomeni, ka potejn več nede trbelo blagajničark pa bjagajničarov. Edni med tejmi, ka so „brezi blagajne” ostali, police pakivajo, druge menjavajo, drügi pa tam stojijo pri samopostrežni blagajni pa pomagajo tisti tjüpcom, steri se še ne razmejo k tomi, kak je trbej nücati. Zavolo tauga, ka so te nauve blagajne nastale, enga delavca je nej trbelo taposlati iz baut. Če tjüpce gledamo, malo je taši, steri te blagajne znoriti škejo, pa tejm se samo rejdko posreči. Zato ka samopostrežne blagajne tak kontrolirajo, če smo vse dali dolaparšteti, ka dolazvagajo košaro, gda go doladejemo. Če kaj ne dejemo na blagajno, ka smo v košari meli, te nas blagajna ne pisti tadala tjipüvati. Zvün tauga še zato tisti delavci, steri so tam paulak pri blagajni, tö kontrolirajo, če smo vse blago skenirali, ka smo v košari meli. Na samopostrežni blagajni leko v gotovini plačamo ali pa z bančno karticov, pa ranč tak se kuponi tö leko nutmenjavajo kak pri redni blagajni. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Minimalna plača je višja za 4,7 odstotka Minimalna plača je od 1. januarja višja za 4,7 odstotka, kar za zaposlene pomeni, da bodo prejeli 25 evrov več na mesec. Tako je odločila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, potem ko se socialni partnerji niso uspeli dogovoriti. Sindikati so zahtevali 6,2-odstotni dvig, delodajalci najprej zgolj 1,7-odstotnega, kolikor je lani znašala inflacija, kasneje pa so sindikatom poslali še en predlog, za 3,5-odstotni dvig v letošnjem in prav toliko v prihodnjem letu, vendar so ga sindikati zavrnili. Nova višina minimalne plače je 842,79 evra bruto in 638,42 evra neto. Štipendije za deficitarne poklice Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 15. junija do 20. septembra. Sklad bo podelil 1000 štipendij po 100 evrov mesečno. Letošnji nabor izobraževalnih programov vključuje 21 poklicev: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar. Za izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja v italijanski narodni skupnosti je določen program ekonomski tehnik, za madžarsko narodno skupnost pa so razpisani programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mehatronik operater, strojni tehnik in kemijski tehnik. Sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega socialnega sklada in proračunskega sklada ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupna razpisana vrednost sredstev znaša največ 3,6 milijona evrov. DELO VSAKŠI NAJD Kozaulina Ana, dekliško Kovač, v Otkovci žive v rojstnom rami, gde se je že več kak pred sedemdesetimi lejti naraudila. V cejlom svojom življenji je dosta delala, zato ka moškoga nej bilau pri rami, gazdüvali so pa redno, dostakrat so štiri krave stale v štali. Kak je pripovejdala, onadvej z materdjov, stera je vsigdar prejdnja bila pa dirigerala, sta vse taobredle, kakšnokoli delo je tisto bilau. Edno, ka se je nej navčila pa ranč nej stejla delati, tau je s kosilnicov kositi. - Ana, vi ste vsigdar sami bili? »Nej, dja sem mejla moža, samo sva raznok prišla, sledkar je pa tam, kak je tromejnik, prejk meje odišo v Kanado, dja sem pa tü ostala z dvöma detetoma pa z materdjov.« - Tau je vaš rojstni ram, gde zdaj živete pa ste vsigdar živeli? »Dja sem se v tau rami naraudila, dja sem doma ostala. Dvej sestre mam, Margit v Števanovci žive, Magdi pa v Varaši. Tau je dober ram, dapa zato vsigdar smo ga kaj popravlali. Leta 1975 smo pod stene kaulak tak po mejteri katranjpapir sklali, aj voda néde gora. Cejli ram smo spodkar dolaspatanerali, okna smo menjavali, na cejloj streji smo črpnje prejksklali, sejnco smo na nauva zidali, glejve smo zidali, orau smo zidali, tak ka delo je bilau. V februara, gda smo te katranjpapir kaulakvlekli, dja sem töj v tjöjnji na rekameri spala, zato ka v iži so nej bila okna. Gda so tam zgotauvili, te smo šli ta naprej, te so pa té tau delali.« - Dosta ste delali? »Če je stoj dosta delo, dja sem dosta delala. Dosta lüstva, če kaj malo dela, se že včasin žaurga, tau je pa zato, ka se tazanja. Drügo pa tau, ka če nejmaš v sebi, ka bi te gnalo, ka zdaj tau napravim, drügi den tisto, te nikdar nika ne obrediš. Dobro, dostakrat se je zgaudilo, ka zavolo vrejmena Kak so se srake v kanti mlati- vo, dapa te še nej bilau telko je nej tak bilau, kak je človek le pa rogatale, podje so samo divjačine kak zdaj. Dja varmislo, ka zdaj mo okapo, že- zblejdim gledali, edni so se še djam, ka smo s kauli, s kravatvo delo ali s senauv delo, ta- postrašili.« mi še na Črejtnik v mlin vozli šoga reda si drügo delo, dapa - Kak tau, ka so pri vas mlej- pšenico.« red je zato vsigdar mogo biti.« ko vtjüpbrali? - Žetvo ste tü sami delali? »Zato ka te si »Nej samo žetvo, še mlatit sem mlejko tö mogo odla kaulak po vesi, vejn deset doladavati, pri lejt, pri Borvi smo začnili pa nas v Otkovci pri Kaucini smo taknjali. Pri je moja mati mlatitvi je petnajset, sedem- vtjüpbrala, vsikši najset lüstva trbelo, tak ka telko mogo privsikši mogo drügoma poma- nesti, ka je emo gati. Bilau tak, ka gda smo vönapisano. Tau cejli tjeden mlatili, sem na tö vardjam, ka prgiški nej mejla kaužo, zato kromča pa pšeka sem dja največkrat na ma- nico smo pa k šini bila. Zazranka v štrto vöri Pufrni mogli pesmo začnili pa tak do desete lati doladavati.« smo delali, gda kak je prišlo. - Ka je bilau Človek je te bejo malo fraj, gda te, če je stoj nej so mašin vlekli pa dočas, ka so mogo pripauvaga postavlali.« ti telko, kelko so - Istina, ka je žmetno delo ma vönapisali? Kozaulina Ana rada vöšiva prčece bilau, dapa te je lüstvo vese- »Te je mogo lo delalo pa eden drügoma vöplačati, pa te tak se je leko - Vaša mati so taše kapitanj pomagalo. vörejšo ali je pa v vauzo üšo, bili, tak mislim, te so oni »Te je lüstvo rado eden drügo- tak ka nauri cajti so bili v tisti bili prejdnji pri rami, steri ma pomagalo, dostakrat so petdeseti lejtaj. Prvin je pejnez so zapovejdali, nej? se kaj hejcali pa »Ona je bejla prejdnja, ona je če je ranč žmetpejneze prejkmejla, ka ona no delo bilau, zapovedla, tisto je tak moglo bola naletja biti, pa nej samo te, gda sem so prejkprnesdekla bila. Gda smo še dekle li. Gnesden je bile, dja pa sestre, dočas ka lüstvo tak, ka smo vse kreda nej djale doma, od nausa tadale krave napasle, travo nakosile, ne vidijo, ka je vodau vönagnale, pa vse, ka televizija nutraje trbelo, dočas smo v krčmau prišla, več ništje nej smele titi. Prvin so starišk nikomi néde, ke mlajše bole ostro meli kak če koma kaj trzdaj. Zdaj je tak, ka vsakši stabej, te vzeme riš svojomi deteti vse dovoli, telefon pa ga vse, ka prosi, tisto ma tjöjpijo, gorapozove. Prgda pa na svo rokau pride, te vin je lüstvo bola ma pa vse žmetno spadne.« vtjüpodlo, pa nej - Zaka so prvin stariške bola samo te, gda je sigurni (strogi) bili kak delo bilau, če nej zdaj? Mama, oča pa tri sestre; Ana prva z lejve bilau, te tö, če »Vejš, kak je tau bilau, delati ovak nej, te so se je trbelo vsakšoma, zato ka karte špilali. Pri nas je vsigdar tö nej bilau, samo te, če je stoj ovak bi nej mogli živeti. Pa še dosta lüstva bilau, zato ka töj tele, svinjau ali mlejko audo. tak je težko bilau, ka vsikši je so mlejko vtjüpbrali, tašoga Pa te če še tau nej dojšlo, te si mogo delati, če je stari bejo reda večkrat paradije so bile, še porcije tö mogo plačati za ali mladi. Zato ka te je vsakši gda so eden drügoga hecali. zemlo.« doma bejo pa samo s tistoga Bilau, ka so dekle niše srake - Kak je leko brezi pejnez člo- je leko gazdöjvo, ka je doma vöpobrale iz gnejzde pa poj- vek živo tistoga reda? pripauvo.« bom so nutra v kante spistile. »Tak, ka tau je djo, ka je pripau- - Vi ste še več mogli delati, Porabje, 8. februarja 2018 7 Niz predavanj o Svetem pismu DE zato ka moško delo je tö na vas čakalo. »Dja sem vse tanapravla, dapa z mašinom sem nej kosila. Ka je kravam pa svinjam zeleno trbelo, z rokauv sem nakosila, dapa nika več nej. Dostakrat so me pitali, zaka se ne navčim s kosilnicov kositi, dja sem prajla, zato nej, ka te še tau mo tö dja mogla delati. Mašin mamo svojoga, dapa nikdar sem nej kosila z njim pa zdaj več ranč nemo.« - Prvin so tö bile taše tople zime brez snega kak zdaj? »Nej, ne vardjam, ka bi tak toplo bilau, dapa tašo je bilau, ka še na Djaužefovo, gda smo v šaulo šli, je tak velki snejg spadno, ka ga je odmetavati trbelo. Te smo še odtec kak k meši, tak v šaulo v Števanovce pejštji odli, samo te smo nej tak po ednoma šli, ka nas je bilau, vsi eden za drudjim.« - Zdaj na fašenek več ne odijo kaulak, zgaudilo se je tašo prvin tö? »Nej, tašo nej bilau, vsigdar so odli, pa nej samo edna, liki bilau tašo, ka dvauja, trauje partije so odle. Zdaj ta mla- pito, če leko notadejo, te je fudaš prejšo, naslejdnje pa par, kak „Fašenek” pa „Lenka”, pa tau so vsigdar vsi moški bili.« - Ka so prvin na fašenek tjöjali? »Na fašenek so kapüsto pa okajeno mesau tjöjali, ali glavau ali kučat z repom, steri je vö s piskra viso, dapa najbola so pa tak fantje (krofe) pekli. Zdaj je tau že tü vse ovak, zato ka te šedje se tak pomalek vse tapozabijo.« - Ka mislite, steri svejt je bejo baukši, te ali kak je prvin bilau? »Zdaj baukše dé, samo lüstvo zdaj dosta zapravla, z nitjin so nej zadovolni, vsigdar njim več trbej, nika njim ne dojde. Tak mislim, ka zdaj lidam fejst dobro dé, pa tau je tü nej dobro. Zdaj je telko avtonov pri ednom rami, kak je prvin krav bilau. Vsikši je samo doma, pa televizijo gleda, že eden do drügoga sploj nédejo pa ranč nji ne briga, ka je z drüdjim. Tau istina, ka zdaj je baukše, prvin pa srmastvo bilau, dapa te je itak bola veselo bilau kak zdaj.« Z nastankom Svetega pisma in tudi z zgodovino krščanstva se lahko seznanijo tisti, ki se bodo udeleževali predavanj, ki jih bodo prirejali v monoštrski gledališki dvorani vsak drugi teden. Na prvem predavanju je kaplan Gottfried Róbert Heiter predstavil nekatere dele Stare in Nove zaveze. Naslednje predavanje bo 20. februarja. L.R.H. Fotorazstava Zoltána Molnárja-Füzyja Anina mama pa hči, gda so ešče štiri krave meli dina je že nej za tau, zdaj že ne odijo, samo tau tö istina, kama bi šli? So taše mejste, kama je ne pistijo notra, dosta je Vaugrov, steri ne vejo, ka je tau, v dosti mejstaj pa nikoga nega doma.« - Kak so odli prvin fašenki? »Pri nas na fašenek so vsigdar štirdje odli, eden fašenek je naprej üšo, steri je kloncko pa - Zdaj, gda je tak brž kmica, ka delate znautra v rami? »Gda vse tanapravim, ka trbej, te vöšivam, zato ka tau namé veseli.« - Vi si te delo zato vsigdar najdate. »Tau je tak, ka delo vsakši najde, če ga vidi.« Karči Holec Prva letošnja razstava, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali v monoštrski gledališki dvorani, je bila fotorazstava Zoltána Molnárja-Füzyja. Med razstavljenimi fotografijami smo lahko videli tudi nekaj posnetkov sakralne dediščine Porabja. L.R.H. Porabje, 8. februarja 2018 ... DO MADŽARSKE Priljubljenost predsednikov strank Po najnovejši raziskavi Inštituta Nézőpont, v kateri so vprašali tisoč anketirancev, je najmanj priljubljen strankarski predsednik nekdanji premier Ferenc Gyurcsány, ki vodi stranko Demokratična koalicija. V njegovem primeru je le 22 odstotkov vprašanih reklo, da bi ga po volitvah radi videli na pomembni poziciji. Čeprav je njegova priljubljenost med pristaši levice 78-odstotna, ga simpatizerji ostalih strank zavračajo do take mere, da je postal najmanj priljubljen med predsedniki strank. Njemu sledi predsednik desničarskega Jobbika, Gábor Vona, z njim v lastni stranki simpatizira sicer 91 odstotkov vprašanih, toda člani drugih strank in neopredeljeni volivci ga ne marajo, zato je njegova priljubljenost le 30-odstotna. Na vrhu lestvice je predsednik stranke FIDESZ, premier Viktor Orbán, ki mu zaupa 54 odstotkov anketirancev. Med ostalimi predsedniki volivci najmanj zavračajo Gergelya Karácsonya, ki je mandatar dveh strank, socialistov in stranke Együtt. Analitiki njegovo 43-odstotno priljubljenost pripisujejo temu, da je manj znan politik, da ga volivci ne poznajo do take mere kot ostale strankarske predsednike. Nevladne organizacije so se obrnile na evropsko sodišče Štirinajst nevladnih organizacij se je skupno pritožilo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi zakona o nevladnih organizacijah, ki zahteva od vseh civilnih organizacij, ki dobivajo letno več kot 7,2 milijona podpore iz tujine, da se registrirajo kot organizacije, finansirane iz tujine. Omenjene organizacije so se pred tem že obrnile na ustavno sodišče, ki njihove pritožbe kakih pet mesecev ni dalo niti na svoj dnevni red. Po mnenju teh organizacij registracija ne pomaga pri večji transparentnosti, toda krši pravici do združevanja in do svobodnega mnenja. Po njihovem je zakon diskriminatoren, saj dela razliko med civilnimi organizacijami, ki so finansirane izključno iz domačih virov, in tistimi, ki imajo podporo tudi iz tujine. 8 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 1. »Če bi naš ded nej grejšo...« V preminaučom leti ste v naši novinaj leko prešteli dosta kaj od zgodovine, indašnje pripovejsti Slovencov, tak tisti z ov kraj Müre, kak té na našom lejvom bregej šurke reke. Letos se ranč tak podamo na paut po cajti, samo ka v našoj nauvoj seriji tau prejkpoglednemo, kakšo literaturo so v preminauči stoletjaj napisali v slovenskoj rejči. Na našoj pauti leko zvejte, ka vse se po naši šaulaj včijo mlajši od slovenskoga štenjá, vüpamo pa tau tö, ka volau dobite, pa v roké vzemete kakšo dobro slovensko knigo. Gda té reči štéte, pišemo djenau 8. februar, ka je svetek slovenske kulture, den smrti velkoga pesnika Franceta Prešerna. Vöponücajmo té den pa se napautimo vküper po stopajaj slovenske književnosti! Gda so stari starci Slovencov v 6. stoletji prišli v kraug srejdnjeveške Evrope, je njina kultura sploj ovaška gratala. Stara poganska vöra je za en malo preminaula ali so go dojspotrli, stare šege, pesmi ino pripovejsti so gorostale v nauvoj, krščanjskoj formi. Vöra v Jezuša Kristuša je kralüvala nad vsejmi idejami ino tradicijami, na Slovensko pa je pripelala znanje štenjá pa pisanja tö. Istina pa je, ka je prausno lüstvo po varašaj pa vesnicaj eške dugo nej znalo šteti, vönavčeni so bili zvekšoga samo dühovniki. Po klauštraj so cerkveno literaturo prejkpišavali pa dale davali baratke, šteri so bili tihinci ino nücali nemško ali latinsko rejč. Lüstvo je poznalo bole samo pripovejsti iz Biblije ali legende svetnikov, pa eške tau samo s predg ali stenski fresk po cerkvaj. Ime »pismenstvo« znamenüje tisto slovensko cerkveno literaturo v srejdnjom vöki, štera je gorostala v kratki pisanjaj. Ta besedila (szövegek) so dojspisali zvekšoga nemški ali češki dühovniki, šteri so prišli na Slovensko. Té zapiski so dojobrnjeni s tihinski gezikov, zatok so nej originalni. Zvekšoga so povezani z mešami ali včenjóm za lüstvo, zavolo toga pravimo, ka so samo na pau literarna dela. Med njimi najdemo spauvedi, predge, cerkvene pesmi ali molitve. O tisti časaj nam dosta povej njini štiluš, o slo- casar Karel Veliki je naprejspiso, ka morejo dühovniki z lüstvom vküper moliti pa najvekše vörske istine tomačiti v njinom geziki. »Če bi ded naš nej grejšo, bi ma na vöke bilau živeti, starosti nej zadobiti, nikdar skrbi meti, nej skuznoga tejla, liki na vöke bi ma bilau živeti ...« - se začne najbole važno, drügo besedilo predge o greji ino pokauri. Ž njim dühovnik kratko pa razmeno prejkda krščanjsko včenjé o zveličanji. Oprvin raztomači, ka je zavolo Adamovoga greja nad lidi prišlo dosta nesreč, skrbi, betegov ino sama smrt tö. Dale guči, ka vörnicke ne smejo balvane čestiti, kradniti, vmardjati pa krivo obečavati. Za peldo postavi krščanjske mantrnike ino svetnike, šteri so drügim lidam dobro včinili, na konci pa zapovej, ka morejo lidgé obžalüvati svoje greje, vej do samo tak zveličani. Predgo so napisali po staroj bavarskoj peldi iz 8. stoletja. (»Vkraj idi, grdi mrski maček!«). Gezik Brižinski spomenikov je slovenski iz tistoga cajta, gda je slovenščina iz vküpne stare slavske rejči začnila grtüvati ejkstra dialekt, ejkstra gezik. tala, v prvom sta dvej molitvi (edna pred predgov ino »Češčena, kralica«), kauli 1428 ji je dojspiso češki barat, šteri je med husitskimi bojnami tá pribejžo. Nüco je češke litere pa dosta češki rejči. V drügom tali najdemo spauved pa začetek vüzemske cerkvene pesmi: »Naš venskoj rejči pa njini gezik, Gospud je od vej so pa prvi svedoki naše smrti vstal, od rejči v srejdnjom vöki. njega bridke Najbole erična besedila so martre, nam takzvani Brižinski spomese je veseliti, niki. »Brižinj« je slovensko on nam hoče ime za bavarski (bajor) vatrošti biti, kiraš Freising, »spomenik« pa rie eleison«. znamenüje, ka so te reči naj(Skoro takšo starejši spomin na stari slopesem so pri venski gezik. S toga varaša nas v Porabji tö so edne srednjeveške knige spejvali, pa eške leta 1807 prejk v München gnesneden niTak se začne drügi brižinski spomenik z rečami, v knjižnico odpelali, gde šterni poznajo: kak so tistoga ipa starci Slovencov gučali so v nji najšli tri besedila v »Kristuš nam slovenskoj rejči. Prvo je takS cajtov pred reformacijov je od smrti stau, Aleluja, ša spauved, štero so gučali poznamo eške drüge slo- hvala baudi vsikdar Bauvörnicke vküper v cerkvi; venske rokopise. Celovški gi«. Doj go je spiso leta 1864 drügo je predga o greji ino rokopis so dojspisali kauli gorenjesinčarski žipan Šteleta 1380 v Ratečaj fan Pinter kak »Na Vüzen na Gorenjskom, Prvo Peszem«.) Vüzemska gnes je v muzeji v pesem má eške dosta več Celovci (Klagen- reči, pa če rejsan so go z furt). V njem naj- nemškoga obrnauli pa je demo tri molitve: nej originalna, velá za prvo očanaš, apoštolsko zapisano slovensko poezijo vöro ino zdrava- vsej časov. marijo. Prvivi dvej Besedila v stiškom rokopisi sta prejskpisani so dojspisana v dolenjskom po staroj minti z guči, z dosta nemškimi rezačetka 9. stoletja, čami. Slovensko pismenstvo Prva slovenska pesem, štero so najšli v klauštri v dolenjskoj Stični s cajtov Brižin- v srejdnjom vöki má najski spomenikov. vekšo znamenje v tem, ka pokauri, štero je dühovnik Kisnej je iz Karantanije pri- Gezik pa je že sploj ovaški nutpokaže, kak so tistoga gučo zbranomi lüstvi; tretjo šla v Spaudnjo Panonijo tö, grato, tačas ka je molitve ipa gučali na Slovenskom. pa je pá spauved. Rokopise gde so živeli stari starci gne- dühovnik dojspiso. Tau je Če rejsan so besedila nücali (šteri so bili »na rokau napi- šnji Porabski pa prekmurski gorenjska domanja rejč, s zvekšoga v cerkvi pa so nasani«) so dojspisali kauli leta Slovencov. Besedilo so nücali falati koroški pa dolenjski pisana po tihinskoj peldi, 1000 blüzi Vrbskoga jezera slavski apoštol sveti Metod dialektov. Tak tomačijo, ka majo v sebi velko vrejdnost: (Wörthersee) na Koroš- ino njegvi vučeniki tö, tak je tau zavolo toga tak, ka so drügi brižinski spomenik kom, gde so meli freisinški leko raztomačimo ništerne v vesnici Rateče živeli lidgé z pokaže, ka so leko v slopüšpecke zemlau. Reči je na- panonske pa stare cerkve- drügi krajin tö. venskom geziki srejdnjoga piso nemški dühovnik, tak noslovanske pelde v predgi. Eške posaba velko zname- vöka že napisali lejpe estetkak je čüu ali prešto, lekar V njej najdemo rejč »mrzki« nje má takzvani Stiški ro- ske, ritmične guče, šteri so so je že v 9. stoletji nücali pri (»Oz stanem zich mirzcih kopis, šteroga so najšli v lüstvo pozvali k žitki, ki bi preobračanji starcov gneš- del«), štero starejšo lüstvo v dolenjskom cistercijanskom se Baugi bole vüdo. nji Slovencov. Frankovski Porabji eške gnesnedén nüca klauštri v Stični. Má dva -dm- Porabje, 8. februarja 2018 9 Slovenija, od kéc lepote tvoje … - 5. Na Gorenjsko, gde goré so Nébo nad Koprom je bilau slejdjen den puno oblakov. Zrankoma smo se zatok leko eške brž skaupali v maurdji, gda pa smo s svojimi veukimi paki od hostela stapali prauti autoni na dalečnjom parkplaci, so našo kaužo že pikale drauvne kraple deži. Po pauti nazaj do Ljubljane se je že cejli cajt lejvalo, ka je zatok eške üše bilau, ka smo se nej po nagloj poštiji pelali, liki po mali potaj. Za svojo slejdnjo veuko turo smo planerali, ka si poglednemo Gorenjsko, ali bole djenau dvej jezeri (tavak), zavolo šteri je tista krajina tak erična. Pá smo se dročkali po staroj pauti, vej je pa naša padaškinja eške itak nej stejla na avtocesto. Poštije so nam včási skoro düšo vöstrausile, depa donk smo prišli na križpautje, gde smo se obrnauli prauti jezeri na Bledi. Tam smo vidli, ka v augustuši znamenüje turizem. Poštija je bila do konca puna z autonami, edni so se pelali prauti Bledi, drügi pa nazaj. Če bi tau nej dojšlo, je prišla veuka toča. V takšom vrejmeni smo se pelali dvajsti kilomejterov na vöro. Gda smo prišli k jezeri, je vse sürkasto bilau, voda, nébo pa grad na viskom bregej. Odlaučili smo se, ka se nemo stavlali, liki se odpelamo dale. Vozili smo se 25 kilomejterov do Bohinjskoga jezera, štero je najvekše naravno jezero v Sloveniji, štero ne preminé (kak v Cerknici). Kauli vodé so veuke plamine, med njimi Vogel, šteri je visiki skoro dvej gezero mejterov. S takzvanov »gondolov« se leko najgir človek pripela na 1535 mejterov pa od tistec kauli pogledne. Naša padaškinja je že pravla, ka una se od takši poti v visino bogi pa se ji v glavej vrti. Ge sem pa pogledno, ka gondola pela za deset minut. Brž smo küpili karte, pa nas je že vlejklo v nébo. Mala kabina, puna z lidami, se je naglo zdigavala pa zmejs pri sojaj malo trausila, liki za par minut smo že vrkaj bili. Padaškinja si je pobrisala skuzo straja z oká pa me skoro vgejla, ka sem go v takšo nevolo pripelo. Depa vrkaj je že vse v redi bilau, pa ženska članica naše male skupine je tö pravla, ka v našom cušpajzi je bila tau krača (csülök). Tau je slovensko narodno gesti, ništerni pravijo, ka je za robe v vauzi. Gda smo prišli nazaj v dau, smo se odšpancerali do vodé. Ta je tak mrzla bila, ka se je samo en par lüdi kaupalo, pa té tö samo za par minut. Videli smo tri-štiri kajakaše Z 1535 metrov je cejli svejt kak maketa (Bohinj) se je splačalo gor priti. Od male restavracije na plamini se čüdovitno vidi Bohinjsko jezero pa vreji kauli njega, šteri skoro vsi slišijo pod Triglavski narodni park (od kéc so naši Andovčarge v svojo ves pripelali kamen za svoj »Mali Triglav«). Škoda samo, ka je stara kavarna na Vogli na nikoj prišla, vej so se z njene terase najlepše vidle alpske plamine. Gda smo se tak čüdivali lépotam, nam je gratalo nika špajsno. Te smo na pamet vzeli, ka smo se spodkar pri autoni nej toplo na sé djali. Gor smo bili naravnani, kak liki bi se šli kaupat na maurdje, v kratke lače pa kratki polo. Gda smo tak zmrzüvali, so začnile z oká naše padaškinje pá gromske strejle leteti prauti meni. Videli smo pa, ka ništerni drügi turisti ranč tak nemajo toploga gvanta. Malo smo poslüšali pa čüli, ka so ranč tak z Vogrske. Vrkaj nas je čako plaminski obed. Naraučili smo si »ričet«, v šteroga dajo rič (ješprenj), gra, krumple, zelenjé pa lük. Svinjsko mesau tö trbej cuj, tö, šteri so probavali varno pelanje po zelenoj vodej. Ništerni pravijo, ka je jezero v Bohinji lepšo kak tisto na Bledi. Bole naravno, bole divdjo je, pa pripoznajmo, bole mérno. Od tistec pela paut po gaušči do slapa Savice (vízesés), gde kisnejša že leta 1011). Od tistec, z visine 130 mejterov lepau vidimo jezero, šteroga je pesnik France Prešeren zvau »kejp iz paradičoma« (»z okolšno ta podoba raja«). Na srejdi je mali otok (sziget), na šterom so že več gezero lejt mele vsefelé poganske vöre svoja svetišča, gnes pa stoji tam cerkev. Bled je eričen eške po svojoj »kremnoj rezini« (krémes). Če rejsan najbaukšo prej spodkar, pri vodéj vöprineséjo, smo go mi koštavali na gradi. Samo na tüoma se pokisim pripoznati, ka je lekar reklama baukša kak sam desert. Če má popotnik srečo, leko z aukna muzeja na gradi vidi vrej Triglava, šteri je daubo ime po starom slavskom baugi s trejmi glavami. Ojti po gradi je nej léko, vej se pa vseposedik s telefoni dojdjemléjo turisti pa cejli cajt je trbej skrb meti, ka aj bi človek nej nekakoma na nogau staupo. Pomalek nam je začnilo sfaldjavati časa, zatok smo se napautili nazaj prauti Ljubljani. Samo eške telko smo Cerkev Marijinoga brezmadežnoga spočetja v Kamniki má ejkstra törem Sava z zemlé kak vretina vövdari. Donk smo se povrnauli nazaj na Bled, gda je vrejmen lepšo gratalo. Po krivi, vauski pa strmi poštijaj smo se odpelali na grad, šteri je po indašnji dokumentaj najstarejši na Slovenskom (o njem pišejo se stavili, ka bi brž poglednili velko Marijino prauškarsko cerkev v Brezjaj. Ta vesnica je sploj pri avtocesti Ljubljana-Jesenice, štera z glavnoga varaša pela prauti Avstriji. Bazilika Marije Pomagaj je slovensko narodno svetišče že 150 lejt, od gda so začnili Porabje, 8. februarja 2018 vörnicke, šteri so molili k Materi Boži, grtüvati zdravi. Eške gnesnedén tam vsikšo leto vküppride več gezero Slovencov, leta 1996 so tá prišli »prvi prauškar sveta« sveti oča Janoš Pavel II. tö. Ka aj bi slejdnji den naše poti tö nej austo brezi lejpoga za pogled, smo se - če smo se že tak ali tak nej po nagloj poštiji pelali z Ljubljane - stavili v malom gorenjskom varaši Kamniki. Če rejsan je biu vikend, je biu center varaša skoro prazen. Samo en par lüdi smo videli, šteri so sladoled lizali ali pivo pili, pa tak počivali po kavarnaj. Po takzvanoj »Šutni«, nekdešnjoj srejdneveškoj vesnici, gnes ednom varaškomi tali, smo se odšpancerali do Marijine cerkve z ejkstra törmom. Zmejs smo si pa od zvüna poglednili rojstno ižo generala ino pesnika Rudolfa Maistra, šteri je dosta napravo za slovensko söverno grajnco po prvoj svetovnoj bojni. Maribor nas je čako s sürkastimi oblaki, tak smo se samo telko stavili na »Lenti« (varaškom tali sploj pri Dravi, gde rasté štiristau lejt staro grauzdje tö), ka smo zeli svoje pleskavice s sirom. Na Glavnom trgi z znamenjom küge pa varaškov ižov smo spili dober kafej ino se napautili prauti Somboteli. Moram pripoznati, ka je bila paut od Ljubljane do vogrske grajnce za mé tö sploj nauva, vej se pa na rejtki pelam po staroj poštiji. Vüdo sem varaše, kak so Slovenske Konjice pa Slovenska Bistrica, po dugom cajti sem se pá pelo prejk Lenarta pa Gornje Radgone. Tak je gratala naša paut eden lejpi kraug po Sloveniji. V ausmi dnevaj smo videli dosta vse, ka se splača videti, naša matična domovina pa vsikdar skriva kakše kinče, štere je vrejdno spoznati tistoma tö, šteri brodi, ka je vüdo že vse. -dm- 10 NAČRT PROGRAMOV Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2018 A Magyarországi Szlovének Szövetsége 2018. évi programterve 17. januar Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem./ A Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökségének ülése. 25. januar Govorica telesa, predavanje Mihaele Hegeduš v Slovenskem domu v Monoštru. Predavanje o vlogi kretenj telesa in mimike obraza v vsakdanjem življenju. / Mihaela Hegedüs előadása a testbeszédről a Szlovének Házában Szentgotthárdon. 9. februar Slovenski kulturni praznik v Slovenskem domu v Monoštru v soorganizaciji DSS. / A Szlovén Kultúra Napja alkalmából tartandó ünnepség a Szlovének Házában az Országos Szlovén Önkormányzat társszervezésében. 13. februar Oživitev pustnih šeg in peka krofov ter pogovor z etnologinjo Marijo Kozar o izvoru pusta v Hiši jabolk. / Farsangi szokások felelevenítése és fánkok sütése, valamint Kozár Mária, néprajzkutatóval való beszélgetés a farsang eredetéről az Almalakban Felsőszölnökön. februar – marec – april Tečaj slovenščine za nadaljevalce (tedensko). / Szlovén nyelvtanfolyam haladóknak a Szlovének Házában (heti nyelvtanfolyam) 28. februar Predavanje etnologinje Jelke Pšajd o ljudskih šegah ob smrti. / Jelka Pšajd néprajzkutató előadása a halállal kapcsolatos népi hiedelmekről. marec – april – maj Skozi slovenščino do osnov angleščine (tedenski tečaj) / Szlovén nyelven keresztül tanuljunk meg angolul (heti nyelvtanfolyam) 8. marec Predstavitev knjige Milana Vincetiča z naslovom Luna na mesecu/Luna na mejseci v Slovenskem domu. / Milan Vincetič Luna na mesecu/ Luna na mejseci című könyv bemutatója. … marec Uvod v svet slikarstva, predavanje o slikarskih osnovah in slikarskih tehnikah / Bevezetés a művészet világába (motivációs előadása a festészet világáról). 25. marec Velikonočni koncert pevskega zbora Maranata iz Nuskove v kulturnem domu v Slovenski vesi. / A Maranata énekkar húsvéti koncertje a rábatótfalui kulturházban. marac ali april Lutkovna predstava za porabske malčke v izvedbi lukovne skupine Luki iz Kisovca. / Báb előadás a rábavidéki óvodások számára. 7. in 8. april Sodelovanje Komornega pevskega zbora na pevski reviji Primorska poje v Idriji. / A Primorska poje elnevezésű Nemzetközi énekkari találkozó, melyen a MSZSZ szentgotthárdi kamarakórusa vesz részt Idrija településen. 7. april Občni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem v Slovenskem domu v Monoštru. (ob 10. uri) / A MSZSZ közgyűlése a Szlovének Házában Szentgotthárdon. ... april Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. / A Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökségének ülése 18. ali 19. april V okviru 23. Slovenskih dnevov knjige 2018 (interakcija med jezikom literature in jezikom filma) bo izvedena projekcija filma Mokuš in spremljevalni kulturni dogodek v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. / A 23. Szlovén Könyv Napjai rendezvénysorozat keretén belül bemutatásra kerül a Mokuš című szlovén film, majd kulturális programmal folytatódik a Szlovén Kulturális és Információs Központban Szentgotthárdon. april, maj, junij Seznanjanje predšolskih otrok s porabsko dediščino preko izvedenih delavnic (poudarek bo na petju in plesu) / Rába-vidéki hagyományok megismertetése óvodás gyermekekkel műhelymunkán keresztül (szlovén énekek és táncok tanulása). ... maj Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. / A Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökségének ülése. konec maja Ekskurzija za člane predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. / Tanulmányi kirándulás a MSZSZ elnökségi tagok részére. … junij Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na mednarodni prireditvi, 42. Srečanju mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji. / 42. Nemzetközi Ifjúsági Sporttalálkozó, közreműködik a rábatótfalui SE ifjúsági futballcsapata. 9. junij LIPAFEST – III. Mednarodni festival plesa v Monoštru. / LIPAFEST – III. Nemzetközi táncfesztivál Szentgotthárdon. 16. - 17. junij 49. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga bo 46. udeležil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik. / 49. Nemzetközi Szlovén Éneklő Tábor Šentvid pri Stični településen, melyen a MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskara 46. alkalommal vesz részt. 22. junij Poletni koncert s sodelujočima zboroma ŽPZ Rože iz Nove Gorice in ŽPZ Püngrad iz Kroga v Slovenskem domu. / Nyárköszöntő koncert női karokkal Szlovéniából a Szlovének Házában. 6. julij Poletna noč s tamburaško skupino Koprive na dvorišču Slovenskega doma. Obenem pokušnja slovenskih jedi. / Nyári est a Koprive tambura zenekarral (horvát) a Szlovének Háza udvarán, szlovén tájjelegű étel kostolás. 7.-14. julija Jezikovne počitnice v Piranu za učence in dijake v soorganizaciji ZRSŠ. / Szlovén nyelvtábor Fiesában a Rába-vidéki kétnyelvű általános iskolák felsőtagozatos tanulói és a középiskolások részére. 10. avgust Poletna noč z etnoskupino Prašnati na dvorišču Slovenskega doma. Obenem pokušnja slovenskih jedi. / Nyári est a Prašnati etno zenekarral (szlovén) a Szlovének Háza udvarán, szlovén tájjelegű étel kostolás. 13. - 21. avgust 17. Mednarodna likovna kolonija v Monoštru. / 17. Nemzetközi Művésztelep a Szlovének Házában Szentgotthárdon. september - oktober - november Tečaj slovenskega jezika v Slovenskem domu (tedensko). / Szlovén nyelvtanfolyam a Szlovének Házában (heti nyelvtanfolyam). ... september Premierna predstava gledališke skupine Veseli pajdaši ZSM v kulturnem domu v Števanovcih. / MSZSZ apátistvánfalvi Vidám barátok színjátszócsoport színdarabjának bemutatója az apátistvánfalvi kultúrházban. september Mednarodni kolesarski maraton v soorganizaciji ŠDK Monošter. / Nemzetközi kerékpártúra a szentgotthárdi Sport-kerékpár egyesület közreműködésével. ... september Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. / A Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökségének ülése. 13. oktober VI. Vražja pot v Andovcih v soorganizaciji PKTD Andovci. / VI. Szellemek útja Orfaluban a RSZKTE társszervezésében (népi hiedelmek). 21. oktober 10. obletnica delovanja Malega gledališča ZSM duo Fodor. / A MSZSZ Fodor duo színjátszócsoportjának 10 éves jubileumi műsora. ... oktober Obujamo dediščino s pravljičnimi večeri za odrasle v soorganizaciji Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na Gornjem Seniku. / Hagyományélesztő meseestek felnőtteknek a Felsőszölnökön a Muraszombati Területi és Tanulmányi Könyvtár közreműködésével. … november Otvoritev razstave ustvarjalcev 17. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru. Izdaja trijezičnega kataloga. / XVII. Nemzetközi Művésztelep alkotásainak kiállítása a Szlovének Házában Szentgotthárdon. Három nyelvű katalógus megjelentetése. 10. november 80. obletnica MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik v kulturnem domu na Gornjem Seniku. / A MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskar fennállásának 80. jubileuma, koncert a felsőszölnöki kultúrházban. (ljudski pevci Szombathely) ... november Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. / A Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökségének ülése. 5. december Miklavževanje za porabske malčke v Slovenskem domu. / Mikulás várás Rába-vidéki óvodásokkal a Szlovének Házában. 8. december Porabski božični bazar na dvorišču Slovenskega doma (žive jaslice, božične igre-oživitev šeg, božični program. / Rába-vidéki karácsony (bazár) a Szlovének Háza udvarán. (kulturális program, élő betlehem). december Božični koncerti. / Karácsonyi koncertek. TEKOČE AKTIVNOSTI V LETU 2018 Izdaja Porabskega koledarja, tednika časopisa Porabje in literarnega dela za knjižni dar. / A Porabski koledar című évkönyv, a Porabje hetilap és a karácsonyi könyvajándék kiadása. Priprava novega dvojezičnega dokumentarnega filma o Porabju za turiste, ki prihajajo v Porabje. / Porabje, 8. februarja 2018 Új, kétnyelvű dokumentumfilm készítettése a szlovén Rábavidékről az ide érkező turisták számára. Vse leto različne razstave v Slovenskem domu v Monoštru. / Egész évben különböző kiállítások a Szlovének Házában. Učinkovito sodelovanje na kulturnem področju s slovenskimi društvi v Porabju in izven Porabja. / Eredményes együttműködés a Rába-vidéki és más szlovén egyesületekkel a kultúra területén. Skrb za slovensko cerkveno petje./ Szlovén egyházi éneklés ápolása. Seznanjanje predšolskih otrok s porabsko dediščino preko izvedenih delavnic. / Rába-vidéki hagyományok meismertetése óvodás gyermekekkel mühelymunkán keresztül. Sodelovanje na kulturnem, športnem in cerkevenem področju z organizacijami Slovencev na Madžarskem, v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. / MSZSZ a jövő évben is együttműködik a szlovén szervezetekkel és egyesületekkel Magyarországon, Szlovéniában, Olaszországban, Ausztriában és Horvátországban a kultúra, sport és az egyházi élet területén. Zagotovitev potrebnih pogojev delovanja devetim odraslim amaterskim kulturnim skupinam, mentorjem in predsednikom (vodjem) skupin. Tudi v letu 2018 bomo koordinirali in financirali delo kulturnih skupin, organizirali njihove nastope in gostovanja tako doma kot v Sloveniji. A Szlovén Szövetség keretében működő 9 amatőr kulturális csoport valamint a mentorok és csoportvezetők munkájához szükséges feltételek biztosítása. 2018-ban is koordináljuk és fínanszírozzuk kulturális csoportjaink működését, fellépéseik szervezését itthon, Szlovéniában és más határon túli szlovén területen. ZSM je leta 2016 ustanovila štipendijo »ROZMARIN« za mlade aktivne člane kulturnih skupin ZSM, kar hoče letos nadaljevati. / A MSZSZ 2016-ban megalapította a ROZMARIN ösztöndíjat a Szövetség által fenntartott szlovén kulturális csoportokban dolgozó aktív fiatalok részére, melyet ebben az évben is kiosztunk. 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 09.02.2018, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost: Oživljanje mamutov, oddaja o znanosto, 12.25 Anica: Anica in prva ljubezen, otroška družinska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Franc Kangler, 14.35 Beg je moj up: Portreti Prešernovih nagrajencev, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Portret umetnika - Jošt Snoj, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Trgovina gospoda Lisjaka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Štirje letni časi z Biseri, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmev, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Oče Léon Morin, francosko-italijanski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal PETEK, 09.02.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let, 9.05 Bleščica, oddaja o modi, 9.50 Hišica v preriji (VIII.): Legenda o Črnem Jaku, ameriška nadaljevanka, 10.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 10.45 Umetnostno drsanje – ekipno, 11.55 Otvoritvena slovesnost, 14.05 Dobro jutro, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Chicago, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Gornja Radgona, kviz, 19.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 20.30 Nateg in pol, ameriški film, 22.00 Zvezdana, 22.45 Večer v Palladiumu (II.), 23.30 Glasbeni spoti, 0.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, 3.00 Info-kanal, 5.05 Glasbeni spoti SOBOTA, 10.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Iztok Mlakar, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame: Izlet, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Družbeni fenomeni: Beg možganov, 17.45 Poskusiva znova, britanska nadaljevanka, 18.10 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke skušnjave za male in velike, 18.40 Ozare, 18.45 Miriam: Zelene pike, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 »Nisi prva nisi zadnja«, veliki retrospektivni koncert, 21.40 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.10 Za vedno, slovenski film, 0.35 Profil, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal SOBOTA, 10.02.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.05 Smučarski teki - skiatlon (Ž), 9.20 Otvoritvena slovesnost, 11.15 Smučarski skoki - mala skakalnica (M), kvalifikacije, 12.00 Biatlon - sprint (Ž), 13.35 Smučarski skoki - mala skakalnica (M), 15.50 Smučarski teki - skiatlon (Ž), 17.10 Biatlon - sprint (Ž), 18.30 Smučarski skoki - mala skakalnica (M), 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Umori na podeželju (XVIII.): Habeas corpus, britanska nanizanka, 22.40 Derren Brown: Poskusi: Krivda, 23.30 EPP (Ekonomsko propagandni pop), koncertni dokumentarec, 1.30 Glasbeni spoti, 2.35 Alpsko smučanje - smuk (M), 4.50 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja NEDELJA, 11.02.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.00 Mulčki: Ljubezen je v zraku, risanka, 10.10 Džamila in Aladin, angleška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Bolezen duše, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Štirje letni časi z Biseri, 14.45 Moj stric, francosko-italijanski film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Podvojeni zmaj, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Boks, slovenska nanizanka, 20.30 Modna hiša Velvet (IV.): Trenutek resnice, španska nadaljevanka, 21.50 Intervju: Boris A. Novak, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Abu Bakr al Bagdadi – samooklicani kalif, francoska dokumentarna oddaja, 0.10 Bojan Gorišek - Philip Glass: Metamorphosis Four, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 11.02.2018, II. spored TVS 5.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Smučarski skoki - mala skakalnica (M), 7.10 Smučarski teki - skiatlon (M), 8.30 Umetnostno drsanje - ekipno, 10.40 Alpsko smučanje - smuk (M), 12.00 Biatlon - sprint (M), 14.15 Smučarski teki - skiatlon (M), 15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, 17.05 Alpsko smučanje - smuk (M), 18.15 Biatlon - sprint (M), 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Avtomobilnost, 21.55 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 23.25 »Nisi prva nisi zadnja«, veliki retrospektivni koncert, 1.05 Glasbeni spoti, 2.10 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 1. vožnja, 3.30 Umetnostno drsanje - ekipno PONEDELJEK, 12.02.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke skušnjave za male in velike, 10.40 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 NaGlas, 12.25 Anica: Anica in športni dan, otroška družinska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Folklorna skupina Emona - Štajerski in pustni plesi, 16.10 Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marta Graf (P. A. Genin: Beneški karneval, op. 14), 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk: Ivana in Matija - Ko zasadiš svoj sadovnjak in postaneš kmet, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Plesni dvoboj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal PONEDELJEK, 12.02.2018, II. spored TVS 5.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 2. vožnja, 7.20 Otvoritvena slovesnost, 9.35 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 11.00 Biatlon zasledovalna tekma (Ž), 11.50 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 12.55 Biatlon - zasledovalna tekma (M), 13.45 Smučarski skoki - mala skakalnica (Ž), 15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, 17.15 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 18.10 Biatlon - zasledovalna tekma (M), 18.50 Smučarski skoki - mala skakalnica (Ž), 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Varna hiša: Vran, britanska nadaljevanka, 21.45 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.50 Kurdistan - sanje ali resničnost?, nemška dokumentarna oddaja, 23.45 Avtomobilnost, 0.15 Glasbeni spoti, 3.20 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Alpsko smučanje - kombinacija (M), smuk, TOREK, 13.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Bolezen duše, 12.25 Anica: Anica in zajček, otroška družinska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio City, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Firbcologi: O Butalcih, nastopu Lady Kamen in razkriti skrivnosti, mozaična oddaja za otroke, 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Delo doma, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Stvarca, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (V.): Demoni iz teme, avstralska nadaljevanka, 21.00 Varuhi civilizacije, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, 23.05 Spomini: Ivan Grobelnik-Ivo, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal TOREK, 13.02.2018, II. spored TVS 4.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Deskanje na snegu - snežni žleb (M), kvalifikacije, 6.50 Alpsko smučanje - kombinacija (M), slalom, 8.45 Biatlon - zasledovalna tekma (M), 9.25 Smučarski teki - sprint, kvalifikacije, 10.45 Deskanje na snegu Porabje, 8. februarja 2018 OD 9. februarja DO 15. FEBRUARJA - snežni žleb (Ž) finale, 11.50 Smučarski teki - sprint (M in Ž) klasično, 14.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 15.00 Deskanje na snegu - snežni žleb (Ž) finale, 16.00 Smučarski teki - sprint (M in Ž) prosto, 18.10 Alpsko smučanje - slalom (M) kombinacija, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Akcent, 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 23.30 Glasbeni spoti, 2.00 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 SREDA, 14.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom, 11.50 Umetni raj, 12.25 Anica: Anica in velike skrbi, otroška družinska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Boris A. Novak, 14.35 Duhovni utrip: Portret umetnika - Jošt Snoj, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob, kviz, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar je bilo na koncu sveta, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Popolni tujci, italijanski film, 21.40 Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Pogovorna oddaja, 23.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal SREDA, 14.02.2018, II. spored TVS 5.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Alpsko smučanje - slalom (Ž), 2. vožnja, 7.00 Nordijska kombinacija: mala skakalnica - posamezno, 7.55 Deskanje na snegu - snežni žleb (M) finale, 8.45 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 9.45 Nordijska kombinacija: smučarski teki - 10 km posamezno, 10.45 Umetnostno drsanje - pari, kratki program, 11.55 Biatlon - 15 km (Ž) posamezno, 12.55 Hokej na ledu - ZDA : Slovenija, 15.35 Alpsko smučanje - slalom (Ž), 16.45 Deskanje na snegu - snežni žleb (M) finale, 17.15 Hokej na ledu - Slovaška : Rusija, 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.55 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Grigris, francosko-čadski film, 0.05 Glasbeni spoti, 2.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 ČETRTEK, 15.02.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Anica: Anica in skrivnostna maska, otroška družinska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Varuhi civilizacije, dokumentarni film, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.35 Prava ideja, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: Obsevanje, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Alpfoodway, 18.05 Zu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Churchillova skrivnost, britanski film, 1.10 Ugriznimo znanost: Obsevanje, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal ČETRTEK, 15.02.2018, II. spored TVS 6.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018, Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 7.25 Smučarski teki - 10 km (Ž) prosto, 9.15 Umetnostno drsanje - pari, prosti program, 11.50 Biatlon - 20 km (M) posamezno, 13.30 Hokej na ledu Švica : Kanada, 15.50 Smučarski teki - 10 km (Ž) prosto, 17.00 Alpsko smučanje - superveleslalom (M), 18.20 Biatlon - 20 km (M) posamezno, 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja, 21.00 Avtomobilnost, 21.30 Hector in iskanje sreče, koprodukcijski film, 23.25 Slovenska jazz scena, Saksofonist Tadej Tomšič in Big band RTV Slovenija, 0.05 Bleščica, oddaja o modi, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Info-kanal, 2.50 Glasbeni spoti, 4.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Hokej na ledu - ZDA : Slovaška Za koga aj damo 1 % iz svoji porcij Drüštvo porabski slovenski penzionistov na znanje da vsejm bralcom novin Porabje, ka od 2018. leta naprej pravico ma dobiti 1 % porcije od tsti lidaj, steri so eške doužni plačüvati porcije. Té 1 % vsakši človek dá tistoj civilnoj organizaciji, steroj sam šké. Drüštvo porabski slovenski pentionistov se že vnaprej trno lepau zavali vsem, steri našo letošnjo delo pomorejo z enim procentom svoji porcij. Obečamo vam, ka na dobre cilje ponücamo vaše porcije. O tejm Vam na konci leta račun tü damo prejk novin. Našo delo se leko skaus sprvaja v porabski slovenski novinaj, na Radioni Monošter, v oddajaj Slovenski utrinki pa töj-taum v varaški novinaj Monoštra. Baug plati vam, steri te nas etak pomagali. Klara Fodor, predsednica TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB