MOŠČANSKE TOPLARNA GRADI Ljubljana sodi med hitro n»zvijajoča se mesta. Nenehnemu večanju števila prebivalcev se pridružuje močna industrijska rast, kar vse pa širi tudi energetske potrebe mesta. V Ljubljani imamo dve toplarni — starejšo moščansko in mlajšo ši-šensko. Sfednja proizvaja le 200 Gcal-h vroče vode za ogrevanje ozi-roma komunalno toploto. Naša moščanska toplarna pa daje v vezani proizvodnji, tj. ob istočasni proizvodnji elektrike in toplote, maksi-malno 64MVV električne energije, 50l-h industrijske pare in 100 Gcal-h komunalne toplote. Vse naštete količine energije * pa ne zadoščajo več za današnje potrebe. Naj npr. navedemo, da dosega letno povečanje porabe vode za ogrevanje kar 30 Gcal-h. To je bil vzrok, da so se v moš-čanski toplarni že več let priprav- ljali na razširitev oziroma na gradnjo tako imenovane druge faze. Gorivo najbolje izkoristi-mo, če istočasno proizvajamo obe vrsti energije, električno in toplotno. Tako proh.vodnjo nam omogoča sistem: parni kotel — odjemna parna turbina — gene-rator. Po tem sistemu je zgrajena obstoječa prva faza. Po istem na-čelu bo zgrajena tudi druga faza, ki naj bi bila dokončana do konca leta 1981. Moščanska toplarna bo po razširitvi oddajala v toplovodno omrežje 250 Gcal-h komunalne toplote. Ljubljana bo tako sku-paj s šišensko toplarno oskrb-ljena s 450 Gcal-h toplote za ogrevanje. Ko je investitor — Toplarna Ljubljana v lanskem januarju zagotavljal vire financi-ranja za gradnjo, je ugotovil, da sredstva ne zadoščajo za istoča-sno gradnjo druge faze. Glede na nujnost takojšnjega povečanja preskrbe mesta s toploto in pred-videno finančno kritje investicije pa je bilo zato zasnovana gradnja druge faze v dveh etapah. PRVA FAZA V prvi etapi, ki bo veljala okoli 190 milijonov din, bodo zgradili nizkotlačno kotlarno z vroče- vodnim kotlom 50Gcal-h, ki bo dajal vročo vodo 130-70 stopinj Celzija, neposredno v vroče-vodni sistem ter dva parna kotla za 4()t-h lehnološke pare pri-tiska lObar. Kurilnegaolja bodo pokurili do 10.000 ton na leto. Zgraditi bo treba dva skladiščna rezervoarja za 3000 kub. metrov kurilnega olja. Pretakališče bo imelo urejen odvoz po železnici in z avtocisternami. V tej etapi bo rekonstruirano tudi črpališče vroče vode v topiotni postaji. Z gradn jo te naprave so pričeli lani oktobra. Gradbena dela in montaža so v polnem zamahu (Glej sliko!) Opravlja jih SGP Pionir Novo mesto. Opremo bo dobavilo in montiralo IMP Ljub-Ijana, TOZD PMI Maribor. Do-bavitelj kotlov je Tovarna parnih kotlov iz Zagreba. Dela so oddana po sistemu pogodbe na ključ. Investitorski inženiring je prevzel TOZD Inženiring TE Soštanj. Objekt bo pričel poskusno obratovati ob koncu te ogrevalne sezone. Redno obratovanja je predvideno za prihodnjo zimo. DRUGA FAZA Druga etapa je finančno za-htevnejša. Po sedanjih predra-čunskih in predvidenih podraži-tvah do konca leta 1981, ko naj ¦bi nove naprave začele redno de-lovati s polno močjo, znašajo in-vesticijski stroški 1575 milijonov din. Z gradbenimi deli naj bi pri-čijli že letos. Osnovni podatki za naprave druge etape druge faze, ki sestav-ljajo zaključeno celoto 50 MW blok z generatorjem, turbino in kotlom, so naslednji: — proizvodnja pare v kotlu 270 ton-h, 95 bar, 535 stopinj C; — turbina z generatorjem moči 62.5MVA; — odjem industrijske pare 50 ton-h; — toplotna postaja 100 Gcal-h. Iz te enote bo šlo na pragu to-plarne v omrežje 50 MW. Za go-rivo bodo skrbeli zasavski pre-mogovniki. Skladišče premoga bo treba povečati za dodatnih 80.000 ton, tj. na skupno 200.000 ton. Rekonstruirano skladišče premoga bodo mehani-zirali z nakladalnc-razkladalnim strojem in s posebnimi vagoni. Pepel bodo odstranjevali po istem načelu kot v prvi fazi: vla-žen pepel bodo odvažali s tovor-njaki. Potrebno vodo za kotel bodo kemijsko očistili v novi na-pravi, ki bi imela dve progi, vsako z zmogljivostjo 50 kubič-nih metrov popolnoma demine-ralizirane vode na uro. Hladilni sistem bodo le delno rekonstrui-rali. Doslej so sklenili pogodbe z