ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREŠERNOVA GOSTILNA PRI »ČRNEM ORLU« DUŠAN LUDVIK V prešernoslovju se stalno napačno navaja lega znamenite gostilne »Pri črnem orlu«, ki se istoveti z gostilno »Pod gabrom«, kar je seveda nemogoče. P« »Črnem orlu« v Ljubljani se je shajala (najbrž v 1. 1831—1840) »Komisija za uničevanje vina«. Njeni člani, kakor dosledni svobodomislec France Prešeren, humani Matija Čop, nasprotnik absolutizma Andrej Smole, Jakob Zupan, ki je »zbudil sum, da se deloma strinja z nazori ino- zemskih deniagoških pisateljev« ter bil zato po- licijsko opazovan, Toman, Crobath in drugi, pri- čajo s svojimi nazori in z javnim delovanjem, da je bila »Komisija« pač tajna družba, kakršne so cvele v vsakem večjem mestu takratne Av- strije. Na javnih mestih so se shajali, da so laže prikrili pravi namen shodov, zlasti pa zato, ker so bile določene stroge kazni za tistega, ki bi dal hišo ali stanovanje na razpolago sestankom tajnih družb (glej: Prešeren in tajna družba v Ljubljani, Ljud. pravica 3. XII. 1950). Sočasni podatki o »Črnem orlu« so zelo skopi, čeravno je gostilna izpričana že 1. 1713. Starejši viri ne beležijo hišne številke, temveč navajajo samo podatek »pred Špitalskimi vrati«. Tudi Vr- hovnik ni mogel določiti njene lege in si je šele dodatno vpisal v svoj izvod Gostilne v sta-ri Ljubljani, da je bil »Črni orel« v Gradišču na Luži št. 55, kar naj bi ustrezalo prostoru na da- našnjem Borštnikovem trgu 1. Ta podatek je prevzel tudi Kidrič (Prešeren II., 97 in Prešernov album) ter je omenjeno gostilno istovetil z go- stilno »Pod gabrom«, katere lastnica je bila Ma- rija Gaber. »Črni orel« je bil do 1. 1805 res v Gradišču na št. 55. Takratni lastnik je bil Jakob Praznik (Piassnig) in sicer v 1. 1784—1815. Medtem so izvršili preštevilčenje hiš, tako da je dobila go- stilna v I. 1805 novo številko. V Prešernovih časih, ko je bil v 1. 1815—1840 njen lastnik Janez Praznik (ne Marija Gaber!), je bil »Črni orel« v Gornjem Gradišču na št. 24 in je imel oznako »Gastgeb« (gostilna, kjer oddajajo tudi sobe). Prazniki so imeli posest »Črnega orla« do 1.1850. Po 1. 1876, ko so v Ljubljani izvršili novo pre- številčenje, pa je hiša dobila številko 7, ki je se danes v veljavi (Šumijeva hiša nasproti Dra- me — podatke mi je posredoval pokojni višji arhivar V. Fabjančič — prim. tudi Mestni arhiv: seznami hišnih posestnikov in »Irancoski fasci- kek 23,10 ter Kronika slov. mest, V. 1937,137). Te podatke potrjuje Machov dnevnik. Ko je češki pesnik K. Hynek Macha obiskal na svoji poti Praga—Benetke—Praga v dneh 29. in 50. av- gusta 1834 Ljubljano, sta z drugom Štrobachom dobila sobo' pri »Črnem orlu št. 5«. Po zname- niti večerji in pobratenju je alkohol tako močno deloval, da so Prešeren, Crobath in Toman mo- rali peljati oba Ceha v njuno sobo, kjer sta Pre- šeren in Toman »postavila postelji skupaj«, vsi pa so gnali velikanski hrup in bi prišlo kmalu do pretepa. Naslednji dan je Macha ugotovil, da se je »-gostilničar tresel vse do jutra«. — Soba z dvema posteljema potrjuje, da so res oddajali sobe, gostilničar je bil pač Janez Praznik, šte- vilka 5 (namesto 55) pa je napaka, ki je nastala tako, da si je Macha slabo zapomnil staro hišno številko (izpred 1. 1803), ki je bila najbrž vkle- sana na podbojih in jo je zapisal šele kasneje na odmoru med potjo, ko je ni mogel več prckon- trolirati. (Takih napak sem zasledil v njegovem dnevniku še več). Zgornji podatki pričajo, da nista mogli biti go- stilni »Pri črnem orlu« in »Pod Gabrom« na istem mestu, kar potrjuje tudi neka sočasna ob- java: »V predmestju Gradišče se proda na kon- skr. št. 55 tako imenovana Gabroua od voznikov močno obiskovana gostilna s hlevom za 36 konj in z velikim vrtom... točnejši podatki se dobe pri hišni lastnici Mariji Gaber...« (Amtsblatt 9. IV. 1835, str. 232). Medtem ko je dobila prvot- Jia številka 55 (Praznik) po preštevilčenju šte- vilko 24, je dobila Gabrova gostilna v 1. 1805 novo številko, 55, ki ustreza številki 2 na današ- njem Borštnikovem trgu (bivša Derendova go- stilna — podatki V. Fabjančiča). Na Borštniko- vem trgu 1 pa so stali hlevi, kar starejši prebi- valci tega dela Ljubljane šc prav dobro vedo. S tem je dokončno in dokumentarno ugotov- ljena prava lega dveh starih ljubljanskih gostiln, izmed katerih je znameniti »Črni orel« povezan z življenjem dveh literarnih velikanov, Prešerna in Mache, kulturnozgodovinsko pa znan kot sha- jališče ljubljanske tajne družbe. V Prešernovem albumu naj bi bila zato na- mesto slike Mihelčičeve hiše na Borštnikovem trgu 1 (ki nima s Prešernom prav nobene zveze) objavljena slika hiše Gradišče 7, opombe k njej pa bi morale biti ustrezno popravljene in do- polnjene. 129