ISnzehrertCBnfepr^ ВМ 9.15 Haratpanknlotc Verlag imd SchrifUeltung; Klageslvirt, Btsmaickrlag 1Д, Poittach 116 t Bezuffspreia (im roraus aahlbar) monatiicb RM 1— frel Наш (elBsqUUeSUcb RM 0Л0 ZuatellgebtUir A-bbestellungen der Z^tumg fBr den nw^olgrenden Iil<»utt werdoi but echriftUcb umd Bur bla 35. des lawCendea tlonate angeacumnen Л"г. 62. Kralnbmx, dan в. August 1Ш. Jldolf Hitler je govoril političnim vodgem Zadnfi notranfi odpor odsitranjeln še celo ta grd zločin bo prinesel blagoslov - Premagali bomo vse težave in zmagali Berlin, 8. avgusta. Nacionalsozialisti.sche Parteikonierenz javlja: Dn« k. avgusta so bili Reichsieiterii in Gauleiterji ob zaklfučku zborovanja cpreieti pri Fiihrerju v Hauptquartierju. Reichsleiter General vitez pl. £pp je govoril v imenu strankinega vodstva in je v ganljivih besedah izrazil veselje, da vidi Ftthrerja kljub prostaškemu naklepu z dne 20. julija v popolnem zdravju in tvorni sili. Potem je govoril Fiihrer zbranim vodjem. Osvetlil je ozadje in zveze 20. julija. Pri presoji zločifta se ne sme, kakor je izjavil Fiihrer pozabiti, da ti izdajalci resnično niso šele od leta 1941. dalje, temveč že od takrat, ko so prišli nacionalsocialisti do moči, vedno sabotirali napore in narodni boj. Klika je bila sicer številčno omejena, ali kar se tiče vpliva, zelo pomembna. Fiihrer je podrobno opisal, kako se je v teh krogih pojavil stalen odpor proti vsem naredbam vodstva, ki se je vzpel do odkrite izdaje nad bojujočimi se četami in do neposredne sabotaže frontne preskrbe. Ogromna večina, stotisoči pridnih nemških častnikov niso imeli s to zločinsko 1'liko nič skupnega in so se odvrnili z ogorčenostjo in gnusom od njih. Fiihrer sam občuti to kot previdnost usode in osebno razbremenitev, da je bil slednjič ta odpor odkrit, ki se dosedaj ni mogel prijeti in je bila lahko odstranjena klika zločincev. Sedaj «e morajo izvajati iz teh dogodkov posledice. Na kraju se bo enkrat spoznalo, da je bil ta zločin, ki se nam je hipoma zdel tako grd, 'Tiogoče najbolj blagodaten za vso nemško bodočnost. »Ne bojim se boja proti zunanjemu sovražniku«, je izjavil Fiihrer. Z njim bomo pri kraju že obračunali. Moram se samo zavedati, da imam za seboj popolno varnost, verno zaupanje in zvesto sodelovanje. To je predpogoj! Mobilizacije vseh sil v našem narodu, kakor se danes izvaja, pa ne bi mogli spe-liati, ako bi se nadaljevalo zločinsko početje ■'edaj odstranjenih saboterjev. Z uporabo celokupne vojaške in notranje moči naroda borno premagali vse težkoče. Hvaležen sem usodi samo zato, da me j« Oustlla živeti, ker lahko nadaljujem z bo tem. Ker jaz verujem, da sem narodu potreben, da on rabi moža, ki pod nobenimi Kogoji ne kapitulira, temveč neprestano drži ''isoko zastavo vere in zaupanja in ker niis-Um, da to nobeden drugi ne lie, kakor jaz to delam. Naj pndejo kakrjSnl-koil udarci usode, vedno bom kot nosilec zastave stal ponosno vzravnan! »Ravno radi 20. julija sem dobil zaupanje, kakor se nikoli poprej v mojem življenju. Mi bomo na kraju te vojne zmagali že radi tega.« Ob zaključku nagovora Filhrerja so zbrani »trankini vodje priredili Fiihrerju manifesta-ci|o zvestobe in vernega zaupanja. Reichsleiter In Reichsarbeitsfahrer Hierl je izraall ta občutek z besedami: »Vi poznate Vaše glare lodelavce In sobojevnike, moj Fiihrer. VI veste, da smo z Vami povezani. Vaše življenje je naše življenje. Mislim, da ni potrebno, da Vam še enkrat posebno izrazimo našo zvestobo. Ta zvestoba se razume sama ob sebi. Za to zvestobo nt nobene omelitve in tudi nobenega stopnjevanja. Za nas pripadnike stranke obstoji samo ena resnična zve. stoba in ta vsebuje vse: boj in žrtve, telo in življenje. Naj živi Naš Fiihrer! Sieg Heil! Novi šef generalnega štaba nemškega letalstva Berlin, 8. avgusta Reichsmarschall Gdring je poklical Generalleutnanta Wernerja Kreipe-ja, ki je bir doslej general letalskega šolanja, za šefa generalštaba letalstva, kot naslednika Generalobersta Kortena, ki je bil smrtno poškodovan ob priliki napada na FOhrerja. Generalleutnant Werner Kreipe je bil rojen 12. jan. 1904 v Hannovru kot sin zdravnika ter pričel 1. aprila 1922 svojo vojaško pot z vstopom v šesti pruski topniški polk Med svojo vojaško šolsko dobo se je udeležil v Miinchnu pohoda dne 9. novembra 1923. On je tudi nosilec krvnega reda. Po zaključku vojne in vojnoletalske akademije je bil takratni Hauptmann Kreipe, ki je bil izšolan za letalca in opazovalca, vpoklican v nemško letalsko ministrstvo. Od leta 1936. je deloval v raznih odsekih generalnega štaba. Leta 1938. mu je bilo poverjeno vodstvo iz-vidnlške skupine, s katero je odšel 2. septembra 1939 na bojišče. — Generalleutnant Kreipe je bil do sedaj General letalskega šolanja. Tei|ii шгаш! naiiadi v IVormanditi Nemški nasprotni napadi dobro napredujejo - Številni sovjetski napadi odbiti Oberkommando der Wehrmacht je dne 7 avgusta objavilo; Zapadno od Orne je izvršil sovražnik radi vezave naših moči na široki fronti številne krajevne napade, ki smo jih po trdih bojih odbili. V prostoru zapadno in jugozapadno. od Vire, kakor tudi vzhodno od Avranches je začel nasprotnik s približno devetimi di. vizijami z močno podporo po zračnem orožju s teškimi napadi, ki so se v teku dneva stopnjevali v svoji silovitosti. Šele po več ur trajajočem boju je uspel nasprotniku pod visokimi zgubami vdor ' naše položaje. Me. sto vdora vsmo zajezili. Takoj pričeti nasprotni napadi dobro napredujejo. Pri May enne in Lava) so naše posadke v boju s sovražnimi motoriziranimi oddelki. Tudi jugovzhodno od St. Malo in v območju trdniave so se začeli siloviti boji. Vsi sovražni napadi KO bili tu razbiti. Naša ooorišča v Bretaqn! dajo nasprotniku še nadalje odločen odpor Torpedni letalci so potopili v zalivu Seine tri sovražne rušilce, dve lahki križarki, en rušilec in ena transportna ladja s 4000 brt sta bila težto poškodovana. V francoskem zaledju smo v boju uničili 260 teroristov Obstreljevanje Londona z »V 1« se nada Ijuje. V Italiji je sovražnik večkrat brezuspešno poskusil, da bi v prostoru pri Florenci prekoračil reko Amo. Slabejši oddelki, ki jim je uspel prehod zapadno od mesta, so bili razbiti. Pri več čistilnih podvzetjih v italijan- skem prostoru je bilo v času od 1. do S. avgusta v boju uničenih 1212 teroristov in saboterjev. Nemški čistilni čolni so potopili pred dalmatinsko obalo dve sovražni mo-tornf jadrnici in poškodovali nek britanski brzi čoln. Na Vzhodu smo desno in levo od Mielei in severnozapadno od Baranova odbili močne sovjetske napade in proti severu prodrle so vražne oddelke v nasprotnem napadu raz-(jnali. Jugovzhodno od Varka so vrgli naši oklopnjaki boliševike nazaj proti vzhodu. Severnozapadno od Bjalistoka smo razbili v boju na nož sovjetski napad, izveden po težki topniški pripravi. Severno od Memela so naše čete tudi včeraj preprečile nadali-nje prodorne poskuse boljševikov in pri tem uničile 78 oklopnjakov Na Letonskem je prišlo pri Birsenu in zapadno od Dvine do ogorčenih bojev. Tukaj smo prestregli vse prodorne poskuse in uničili dva sovražna polka. Sovražne skuoine bombnikov so včeraj izvedle teroristične napade proti Berlinu in ■Hamburgu in proti nekim krajem v prostoru Vzhodnega morja. Ponoči so posamezna sovražna letala odvrgla bombe v rheinsko-westfalskem prostoru. Nad ozemljem Reicha in zasedenim zapadnim ozemljem je bilo se-5'feljenih 57 sovražnih letal, med njimi 44 štirimotornih bombnikov. Podmornice so potopile pet ladij z 31.000 ort in dva rušilca. 4. Jahrgang Boljševiške trofeje v štab neke enote oklopnikov so privedli sovjetskega častnika, poročnika R ova, vodnika v nekem strelskem polku 67. strelske divizije; 8. junija je bil ria bojišču pri Jasitu prebežal s petimi vojaki. Po kratkem zaslišanju in ko so bile izvedene potrebne formalnosti, je prišel tolmač in je hotel pojasniti neka vprašanja, ki so ga zanimala. Kmalu pa se je omejil na vlogo poslušalca, ker mu je poročnik povedal sledeči s pojasnili bogati dogodek. Tolmač ga je bil baš vprašal, kakšno Je stališče častnikov in moštva nasproti poročilom sovjetske informacijske pisarne o nemških izgubah. Leutnant R-ov je omenil, da je zelo težko kaj povedati o razpoloženju in mnenjih v sovjetski armadi, ker nihče ne pove odkrito svojih nazorov, radi krutih kazenskih sodb, ki jih izrekajo posebni oddelki NKWD nad oddelki čet. Toliko je pa do-gnano, da nihče ne verjame sovjetskim poročilom. Mnogi mislijo, da informacijske pisarne močno pretiravajo resnične številke o nemških izgubah. Poročnik je potem nadaljeval v svojem poročilu; Tudi jaz nisem verjel pc./jčilom Posebno pa me je nek primer dokončno prepričal o tem, da nimajo sovjetska poročila, pred vsem pa časopisni članki, nič drugega kakor laži. Okoli 20. marca je dobila naša četa najnovejše časopise; ko sem tedaj dobil v roke »Pravdo« z dne 13. marca, sem opazil na drugi strani veliko fotografijo, ki je predstavljala nemške oklopnjake in motorizirane topove, ki da so bili baje pri Umanu uplenjeni. Fotografija se mi je zdela zelo znana in belil sem si glavo, kje sem jo že enkrat videl. Potem sem se spomnil: bilo je v Pavlovgradu. Po zasedbi mesta po naših četah sem nekaj časa stanoval pri nekem železničarju, ki je bil še takrat, ko sem jaz pri njem stanoval, aretiran in, kakor sem zvedel pozneje, tretji dan ustreljen. V stanovanju tega železničarja so med hišno preizkavo našli zavoj časopisov »Do-necki vestnik«, ki je med nemško zasedbo izhajal v Jusovki. Nisem se mogel upreti skušnjavi, da bi zvedel, kako so živeli v časih nemške zasedbe in sem nekaj eksemple-rov časopisa spravil na stran. Pozneje sem večkrat neopaženo čital v njih; prvič po mnogih letih sem našel tu jasno povedano mnenje svojih rojakov o sovjetski prisilni vladi. Iz vseh časopisnih dopisov je dihalo besno sovraštvo proti boljševizmu in neute-šena hrepenenja, da hi se začelo novo življenje v »osvobojeni Rusiji«, V enem izmed teh časopisov je bila tudi slika nemškega oklopnjaka »Tigra« in motoriziranega topa »Ferdinanda«. Samo da je bila opremljena fotografija z nanisom: »Po h-idem boju se »Tiger« in »Ferdinand« skrbno očistita in napolnita z novo gorilno snovjo« To fotografijo so ponarejevalci redakcije »Pravde« odtisnili in opremili z novim napisom; »Izdelki nemške tehnike, ki so nam prišli v roike pri Nemška armada iirofi iidalalte Ifmhkomii ^odtščn Častno sodišče Feldmarscliallov in Generalov - Imena izobčenih - Sodba bo v kratkem izrečena Poljsko prebivalstvo loialno In disciplinirano Krakov. 8 avg. Pod preds-dstvom gene. ralnsga guvernerja dr. Franka se je vršila na krakovskem gradu seja vlade, na kateri to izčrpno razpravljali o vprašanjih, ki go v zvezi g sedanjimi vojaškimi dogodki. V Uvodnem nagovoru je generalni guverner Poudaril, da se je Izkazalo, da s* je vse prebivalstvo brez razlike narodne pripadnosti Podredilo vladnim ukrepom, ki so bili potrebni zarad najnovejših vojnih dogodkov. S tem v zvezi je poudaril dr. Frank, da je ledanjl položaj v vsakem ozlru jasen In Pregleden ter da nI nobenega vzroka ra kako resnejšo skrb in to predvsem, ker so pristojna upravna mesta uredila vse, kar je bilo potrebno. Nadalje je omenil, da se vi?da Zaveda in ge bo tudi nadalje zavedala od-Sovornosti, ki jo je prevzela napram tej deteti In napram nemškim in nenemiklm prebivalcem. Vladne mesta so, kolikor se je It dalo upoštevala vge možnosti in želje po-•»meznikov, pri čemer so tudi zelo upošte ^»11 privatno Inciativo. Vladni šef, državni tajnik dr. Biihler je Podčrtal posebne dolžnosti, ki so nastale **da| in ki ge jim mora podrediti vaak Ne-""•c, ki biva na tem področju ter izrazil svo I* prepričanje, da se bodo v teh usodepolnih dn»h vsi zavedali velike naloge bodočnosti pa bo olajšano zaradi tega, ker je večina Pol||Skega prebivalstva lojalno in disciplini-■"•no prestala ognjeno preizkušnjo napram boljieviikim vabam. Ftihrerhauptquartier, 8. avgusta. Armada je izjavila Ftthrerju željo, da bi g« radi vzpo-gtavitve gvoje čagti po brezobzirni čigtki iznebila tudi najzadnjih pri naklepu dne 20. julija mh goudeleienih zločincev. Krivci naj ge takoj izročc ljudskemu sodišču. Fiihrer Je tej želji ugtregel in to tem bolj, ker je hiter in ugpeien nastop game armad« zaduiil v kali ta protinaroden in veleizdal niiki naklep. V podrobnem je Fiihrer določil; Častno sodišče Feldmarschallov in generalov arma de naj preišče: Kdo je bil pri naklepu kakor koli udeležen in naj se izloči iz armade. Kdo se Ima kot cumljiv najprej izobčiti. V častno sodišče je Fiihrer poklical: Ge-neralfeldmarschalla Keitela in Generalfeld-marschalla pl. Rundstedta, Generalobersta Guderiana, Generala der Infanterie Schrotha Generalleutnanta Spechta. Kot zastopnike Generala der Infanterie Kriebela, General leutnanta KIrchheima. Fuhrer si je pridržal pravico, da bo po predlogih častnega sodišča osebno odločal Vojaki, ki jih Fiihrer izobči, nimajo nobene skupnosti z milijoni častnih vojakov Velikonemškega Reicha. ki nosijo uniformo in stotisoči, ki so svojo zvestobe potrdili s smrtjo. Njih naj torej ne sodi vojno sodišče temveč naj bodo obsojeni z drugimi zločinci po ljudskem sodišču. To Isto mora veljati tudi za vojake, ki bodo naprej izobčeni Iz vojske. Izobčenil Od Filhrerja določeno častno sodišče se je sestal dne 4 avgusta In je na podlagi pred-ležečih preiskovalnih spisov gts^ 'o Fiihrerju gledeče predloge: 1г vojske se izobčilo: *) v zaporu se nuhajajovi: General-'eldmarschall pl. Witzleben, General der Nachrichtentruppe Fellgiebel, Generalleutnant pl. Hase, Г 1 Hior Stie'-'. Геп^ ' major pl. Tresckow, Oberst 1. G. Hansen, Oberstleutnant 1. G. Bernardis, Major 1. G. Hayessen, Hauptmann Klausing Oberlsut-nant d. R. grof pl. Schulenburg, Qberleutnant d R. pl. Hagen, Leutnant d. R. grof Jork pl. Wartenburg. b) dne 2 0. julija po naglem sodu ustreljeni: General der Infanterie Ol-bricht. Ober. i. G. grof pl. Stauffenberg, Oberst 1. G. Mertz pl. Ouirnhei* Oberleut-nant d. R pl. Haeften. c) Izdajalci, ki so se po samomoru priznali kot krivi: Gen ,jst a D. Beck, General der Artillerie Wagner, Oberst i. G. pl. Freytag—Loring'.. Jven, Obarst leutnant Schiader. d) ki se nahajajo v begstvu: General der Artillerie Lindemann. Major 1. G Kuhn (prebežnik k boljševikom). e) predlog radi izobčenja bivšega Gene-ralobe. ta Hoeppnerja ni potreben, ker Ho-eppner, ko je bil leta 1942. že izobčen Iz vojske nI več pripadal armadi. Fuhrer je predion odobril. ^т.оУ ■ ... se oddajo ljudskemu sodišču radi sodbe. Obravnava proti krivcem prsd ljudskim sodiščem bo v nekaj dneh. k Izdajalska klika, ki je hoteli 20, julija d »treniti FOhreria in si prisvojiti oblast v Nemčiji, č*k* na kazen. Ti"ti med njimi, ki niso bili f aa dan atentata ustreljeni ali se po neuspelem atentatu sami umorili, so stali dne 4. avgusta pred častnim sodiščem nemške armade, v katerem so bili zastopani najsposobnejšige g'^nerali. Tj odgovarja stari vojaški tradiciji, da se častniki, ki so onei^stili ponosno.obleko vojaka z n"' „tni-mi dejanji, pokličejo pred častno vojaško sodišče, ki sestoji iz vciakov in da fistno so-dašče preišče, če so še naprej dostojni, da ostanejo v vrstah armade. Samo ob sebi se razume, iia klapa zahrbtnih k.orilcev in pu-čisov, čijih nezvestoba je bila mogoče pre-košena edinole po politični kratkovidnosti in neumnosti, nima nobene skupnosti z milijoni bojevnikov v sivi suknji in da ni mogla še naprej ostati v vrstah častniškega zbora naše slavne armade. V trenutku, ko je Fuhrer odobril predloge čas'nega sodišča, so v poročilu iz Fuhrerhauptquartierja navedene osebe prestale biti vojaki. One se s tem izločijo iz vojaškega vodstva in se za sramotna dejanja postavijo pred ljudsko sodišče. Obravnava, ki se v kratkem pričakuje, bo očitno pokazala nečastnost krivcev ali bo tudi dokazala, da nemška armada nima z njimi nobene skupnosti. Cast naše armade je spet vzpostavljena, njen ščit je čist In neomadeževan. Ob obletnici smrti državnega predsednika in Generalfeldmarschala pl. Hindenburga je bil po naročilu FUhrerja položen venec na sarkofag ledmaršala v grobnici v Tan-nenbergu. Severno od Varšave je bil po večdnevnih bojih uničen od 1. Lvgusta odrezani 3. sovjetski oklopnjaški zbor. Boljševiki so imeli težke krvave zgube in pri tem izgubili 192 oklopnjakov in 45 . topov. Stntn S. — tn. KARAWANKEN BOTE Sreda, 9. 1944. Bolj poiezani med seboj kol kdaj Uporabile se bodo vse rezerve nacionalne sile Berlin, 8. avg. NatlonalflOiiali«tisch« Par-teikonferenz ]avl|at Dne 3. in k. avguita ]# bilo sborovanj* ReichsUiterjeT, Gauleiterjav in VerbMnda-fiihrerjav NSDAP. Zborovanje, ki ga |» bil lidical vodja strankine pisarne, Reiehsieiter Bormann in ki ga je on vodil, je postalo dojmijiva manifestacija notranje povezanosti čvrstega zaupanja v zmago. Zborovanje je obvladal duh nezlomljive volje in strastne bojne odločnosti, ono je bilo popolnoma v znaku zahtev in nalog sedanjega časa. 'Kakor Reichsbevollmachtigter iur dan totalen Kriegseinsatz (državni poverjenik za totalno vojno službo) Reichsminister dr. Goebbels, tako Reichsminister (ur Ruatung und Kriegsproduktion (za oboroževanje in vojno proizvodnjo) Speer in Befehlshaber djss Heiraatheeres (poveljnik vojske v domovini) Reichffihrer Ц Himmler so v vedno več ur trajajočih izvajanjih podali poročile in preglede o sedanjem položaju na vseh področjih nacionalnih vojnih naporov. Oni so razodel! zbranemu strankinemu vodstvu važne smernice za potrebne na-redbe in so jih pozvali, da velike možnosti in rezerve sil, ki so nemškemu narodu v njegovemu odločilnemu boju na razpolago. poDolnoma izkoristijo in odločno uporabijo. Reichleiter dr. Goebbels, ki |e kot prvi govornik povzel besedo, je objavil kot zgodovinsko nalogo stranke, da potegne narod s seboj do največjih vojnih naporov, da bi s tem dobila vojna nov odločujoč pre-okret. On je obrazložil velik načrt vojne uporabe v domovini. V nemškem narodu počiva ogromen in pri polni izrabi nepremagljivi potencial močil Da se ta potencial popolnoma izrabi in uporabi, ni samo življenjsko vprašanje nacije, temveč tudi častni dolg FOhrerju, Nemški narod se mora vzdigniti kakor v velikih časih nemške zgodo vine, potem bo tudi sedaj' obvladal usodo. Reichsminister Speer ie podal vodstvu stranke podroben pregled o dosedanjem izrednem razvitku navzgor nemške oborožitvene produkcije, o njenem sedanjem stanju in nadaljnje velike zahteve, ki se morajo Izpolniti od produkcije v domovini, de si bomo pridobili nazaj tehnično nadmoč nad sovražnikom. Sedaj gre za to. ne samo da se napravi več in novega orožja, temveč istočasno za to, da dobi bojujoča se fronta več vojakov. Na prepričevalen način je dok'azal Reichsminister Speer, da izpolnitev vseh teh za zmago Reicha odločujočih zahtev nI ne samo mogoča, temveč popolnoma gotova, če pridejo do popolnega dejstva vse obstoječe rezerve sil. Nemški narod ima na vse zadnje samo na tehničnem področju vse šanse za končno Ariago in jih bo tudi z vso silo Izrabil. Vrsta predavanj na zborovanju Reichs- in Gauleiterjev je bila zaključena z več ur trajajočim, nadvse dojmljivim govorom Reichsfiihrerja Ц Himmlerje. Ko je strankinemu vodstvu podal Izčrpno poročilo o zločinskih dogodkih z dne 20. julija, se je posvetil Reichsfuhrer Ц mislim in načelom. s katerimi bo iz polnil svojo novo nalogo v nemški armadi. Sedanji boj za usodo našega Reicha bo sveta narodna vojna in se bo kot taka vodila. Načelo nacionalso-cialistične ljudske armade so zvestoba in poslušnost, hrabrost In stanovitnost, njena edina naloga In cilj: da zmaga v vojni. Usoda je danes pretopila armado in stranko Nemčije v brezpogojno enotno skupnost. Bolj povezan kot kdaj preje se bo nemški narod pokazal vreden FUhrerja in njegovega primera, prestal bo veliko skušnjo in si priboril odločitev v vojni. Reiehsieiter Bormann je v zahvalnih besedah na Parteigenosen dr. Goebbels, Speer in Himmlei dal izraza odločnosti vsega vodstva stranke, da bo v strastnem izpolnjevanju službe in z vsemi močmi izpolnilo zgodovinsko nalooo stranke v boju za zmano Reicha. Zaključil je zborovanje s Umanu«. Zal nisem obdržal nobenega izvoda tega časopisa, tako da slik nisem mogel primerjati; toda )amčim za sličnost. Potam ja pokazal poročnik tiste fotografija I: »Pravda«. Tolmač al |a točno ogledal fotografijo in naital davat popolnoma nepoškodovanih oklopnjakov In dva topa, ki so stali ob robu neke ukratinaka vaai, kjer je bila kakor ja bilo videti, delavnica za popravila in preiz-kušavalnlca nekega nemškega četnega oddelka. Turčija }e prekinila diplomatske odnose z Nemčijo Podlegla Je pritisku zaveznikov Berlin, 8. avgusta. Ko je turška vlada svoj čas pod pritiskom zaveznikov odkazala Nemčiji pogodbo o dobavi kroma, je sedaj radi sličnega pritiska predložila narodni skupščini odločitev, da naj se še obstoječi pravni, gospodarski in diplomatski odnosi z. Nemčijo prekinejo. Po ostri razpravi v tajni seji frakcija turške narodne stranke v torek, je turška narodna skupščina sprejela v sredo odločitev vlade. Prekinitev odnosov pomeni očivlden prelom nemško-turške pogodbe o prijateljstvu, za katerega ni bilo nobenega povoda. Posledice, ki bodo iz tege izšle kljub obljubam Anglo-Amerikancev ne bodo za Turčijo drugačne, kakor jih je že svoj čas objavil Molotov v Berlinu, to st pravi ureditev sovjetskili oporišč v Turčiji in s tem odstranitev samostojnosti turškega naroda Sef protokola zunanjega urada je sporoči! v sredo zvečer turškemu odpravniku poslov, da je njegova misija v Nemčiji končana in ga ja istočasno pozval, da naj takoj zapusti državno ozemlje. ! Kaj jih čaka Itockholm, 8. kvgusta. »Združene države ne bodo doživela nobenega gospodarskega podviga, marveč najhujšo krizo«. To napoveduje član newyorškega »Research Institute of Amerika« Leo Cherne v članku »Ostanek življenja«, ki je vzbudil največje zanimanje. Cherne podaja predvsem temno sliko bodočnosti ameriškega lavca. Med drugim napoveduje 19 milijonov brezposelnih. Veletrgovina bo še bolj uspevala, srednje trgovina se bodo številčno omejile, majhna pa bodo povsem uničene. Povprečni državljan пз bo Imel nobenih olajšav pri plačevanju davkov, nasprotno pa jih bo imela veletrgovina v velikem obsegu Najtežji socialni In rasni spori bodo nastaH med odpuščenimi vojaki in civilisti, belci in zamorci. Zidl In arljci, delodajalci in delavci V primeru zavezniške zmage bo težko preprečiti tretjo svetovno vojno. V nekem smislu In na nekaterih oodročjih se dosedanja volna do na slednje sploh ne bo končala. Cherne Izjavlja, da bi se dalo ohraniti brezposelnost le. če bi se posrečilo ohraniti dosedanjo proizvodnjo, kar pa bo praktično skoraj nemogoče. Nikakor na bo nastopil od mnogih pričakovani povojni podvig, la mestoma bodo uspevale posamezni Industrije, medtem ko bodo ostala uničene in bo brezposelnost stalno na raščala. Spričo takih Izvajanj ameriškega znanstvenika ja razumljivo, da sa ameriški vojaki danaa v glavnem zanimajo za dobo po vojni In so v strahu pred njo. Churchill |a sporočil v spodnji zbornici, da je bilo vsled dosedanjega obstreljevanja z »V 1« porušenih 17.000 In poškodovanih 800.000 hiš. V»rlt« nnd Druck' N8.-<}»uvtrli« um) Drui-kiroi Slrnten (ImbH. Klaecnfutt. - Verlaif«l«iter Dr. Bmil — HxiiufichriMfitpr- I>ri*i)nrh лчгжИФ 4Nr t »nitiir Pomen Srbije v borbi proti komunistom Berlin, 8 avgusta. Tudi v preteklem tednu se je nadaljevalo ie dalj časa opazovano premeščanje težišča bojev i komunističnimi tolpami proti jugo^apadnem delu Balkana. Medtem ko je prišlo na Hrvaškem le do krajevnih podviqov, so se nadaljevali odločni sunki nemških posebnih oddelkov proti po stojankam komunističnih tolp na področju vzdolž srbske meje od vzhodne Bosne pa do črnogorsko albanske meje. V južni Srbiji se je posrečilo oddelkom srbskega prostovoljskega zbora premagati glavni del komunističnih tolp. in jim preprečiti prehod preko albanske meje. Tolovajsko vodstvo pripisuje Srbiji v tedanjem položaju velik po man. V Srbiil p* i« le madtam u«tanoviU odločna narodna front«, ki se ob strani nemških čet v naraščajočim uspehom udeležuje borbe proti komunističnim infillracijskim po izkusom Boijševišlie nakane proti bivši Jugoslaviji Lizbona, 8. avg. Glavni urednik portugalskega lista »Voz« kritizira angleške časo piše v jugoslovanskem vprašanju. pos»bno pa neko kratko poročilo v korint Sovjetska zveze. Pritisk na bivšega kralja Pctrs ki ga je izvajala Anglija, da bi se namreč ločil od Mihajlovlča in priznal Tita, pomeni jassn diolomatski In ooliM'^"' ичг-ћ V članku opisuje člaakar gorje, ki >o ga povzročile v bivši Jugoslaviji Titove tolpe. Tito si je znal ustvariti majhno komunistično tolno, ki ustrahuje vse ostalo prebivalstvo. S.lajno podporo Italilanov za časa Ba-dogllja so Titovi komunisti pomorili in mučil! v Ljubllanski pokrajini 15.000 Slovencev, med n'imi žene, otroke in duhovnike Spričo takih dejstev vpliva odpoved angleške pomoči in vidna podpora Stalinovim nameram posebno neprijetno. To pa ni prav nič novega glede na doqodke In odoovedi h katerim so bili prisllleni zaveznik! v balkanskih državah, na В»1»Ч-ч In v rrednjl Evropi Na dlani je, da pomenijo ta področja Stalinu čisto bol'^eV'.Sko interesno sfero, v katero 5e ne sme nlhće vmeževall. Začasno omatufn Stalin nvtfl« telile na Baltllt. na Iz liv reke Donave in dostop na Jadranske morje. Na ta način se bo Sovjetska zveze tem bolj oriblltal* Atlantskemu oceanu in Sredor.emskemu Is denarnega pi < .: no nevarnostjo v Italiji, ki prevladuje na vseh ozemljih, ki so jih zasedli zavezniki. Ze samo dejstvo, izjavlja »Aftonposten«, da se je čutil papež dolžnega podati takšno javno izjavo, dokazuje, kaj mislijo v Hlmu o novih gospodarjih. Kakor Javlja agencija Reuler It Buenoa Airesa, je sklenila argentinska vlada odpo-klicati svojega veleposlanika v Washington« Escobarja. Sovražnikova letal? to napadla Otočae s majhnim številom bomb In strelskim orožjem. Nekaj hiš je bilo poškodovanih In civilne osebe so bile ranjene. Dne 14. In 15. julija so napadli zračni gangster]! civilno prebivalstvo Osljeka ponovno z letalskim orožjem. Tudi Bosansko in Hrvatsk. Kostaj-nico so obstreljevali s strojnicam'. »Slovak« onozarja na češko oddajo londonskega radija, v kateri je objavila tako-zvana »češka armada« v Sovjetski zvezi, da le pričela pohod za »osvoboditev« domovine. To se pravi, da naj bi Slovaško osvobodili ljudje, ki so 20 let odrekali slovaškemu narodu tudi najmanjše pravice. " daj naj bi fenoševa armada osvobodila »zasužnjene Slovake izpod nacističnega jarma«. Londonski agitatorji naj bodo prepričani, da-slovaški narod prav dobro ve, kaj z njim nameravajo. Slovaški narod je temeljito dovršil politično šolo ter se je odločil storiti vse proH orp'Sn'omu kaosu. Kakor poroča agencTJa Reuler, se je ubil o priliki neke letalske nesreče na Pacifiku ameriški kontreadmiral Charlei P. Cecil. Njegova križarka se je. kakor je bilo že jev-Ijeno. potopila v belih za Salomonske otoke. Strokovnjaki v Alžlru so Izjavili, kakor poroča eq. »UP« v dnevniku »Aftontlningen«. da grozi Severni Afriki pomanjkanje živil, ker se razvija žetev v letu 1944. v najslabšo žetev, kar pomnijo ljudje. Letina žila in pšenice bo približno za 1,7 milijona ton pod lansko žetvijo. Pri tem pa že lanska letina nI krila potreb, zaradi česar je bilo treba seči la rezervami, kar položaj še poslabšuje. V»e vrtte transportnih tredtlev so ustavile v torek svoje delovanje, tako javlja agencija Reuter Iz New Yorka, ker to v Phl-ladelphijl pričeli stavkati nameščenci pod-zemellslclh železnic, cestnih železnic In om- nibuMov^. Stnvk« naatal«, k#r #o #* branili, da bi prevažali črnce, katerih večja število bi moralo v torek nastopiti službo Na tisoče delavcev v oboroževalni industriji ni moglo dospeti na tvoja delovna mesta. Trgovsko življenje tredi pesta je bilo popolnoma ohromlleno. V nekem radijskem nagovoru ob priliki švicarskega narodnega praznika je opozoril švicarski državni predsednik Stampfli, da švicarska nevtralnost nI slučajna, marveč da predstavlja zgodovinsko obveznost ter da nima nihče pravice dvomiti nad njeno odkritosrčnostjo in nedotakljivostjo. Na narodni praznik so prebral! švicarskim četam dnevno povelje vrhovneaa рв"еИп!ка švi-- ■- •.■"'чк'' Kol' Lennar: NEZAŽELENI GOST И"Г-лг:.Ч.- •• " Pri tem je zagledala Kotlc4kampa. Znenada je prebledela Postala je grozno btedq kakor pobeljena stena, nato jI je švignila temna kri v temena, njena glava ji je brez moči padla na prsi. njena roka le je medlo Izvila iz roke njenega plesalca,'In ramena so jI visela navzdol, kakor mrtva. Divji kovboj vsega tega nI opazil. Pogreznlla se je pač v njegov objem, ampak to je on pripisoval vinu. Ko je pozneje sedela z mnogimi možmi pri neki mizi. |e Sel Kottenkamp proti лјеј in rekel: »Ali vei, kaj si v mojih očeh? Pocestnical« Obrne se in odide. Eden izmed Barbarinih kavalirjev se je sicer smatral prlmoraneqa vstati In pozvati predrznega gospoda na govor. Toda Barbara ga je s silo pomirila in ga zadržala za roko »Pusti дз1« Ubogal )• ie prerad. Zakaj neprijetnosti? Kottenkamp je pa med tem že stal y garde robi. Kakor mrtev je odšel domov. * Odpeljal se )e k zimskemu Športu. Ravno se |e bil že nispal In vstal, si vzel v ie pra7.nl hotelski dvorani samotno jutra nji prigrizek pogledal kakšno je vreme in se odpravil z deskama Povoščll jih je sam. To pa ie nekaj pomeni. V zdravilišču kakršno j# pri Sv. Antonu noben zdraviliški gost niti * roko ne gane. Za to so postavljeni posebni domaCInl, ki ne dopuščajo, da bi gost delal kaj drugega ka Vor ' clijel '1-nar Zdraviliški qost nimn mof noutl, da bi ganil i roko tudi ':e bi to пл meraval, čeprav lega Itak ne namerava. Cehovnl smučar »1 lastnoročne povotei IWWf # Dfwei, U a( to шарг«- viti za eno marko, so ali smučarski zajel, ali zimski šport uganjajoči mestni gizdalini. Takega mnenja je bil Kottenkamp. Kakor pobesneli hudič je zletel na vežba liiče. Večinoma je zcjinll kje v qcIn votli kje med belimi smrekami v teren. Ce se je opoldne ali proti večeru zopet pojavil in se pomikal ob gladko zmrznjenem pobočju, na' katerem so se vežbali začetniki in tisti, ki so že napredovali, so zavpila mala dekleta hu in kar po vrsti popadala, in mladeniči so se občudovaje ozirali za njim in pozabili na svežnje, ki so cepetali v snegu In ki so jih imeli na skrbi ter bi jim morali zopet pomagati na noge. Zvečer pa so se pomoči potrebni smučar ski zajci spremenili v popolnoma samostojne dame. Niso več ležali pred nogam' mož Nasprotno. Splošno so obžalovali, da je smeli smučar — seveda so že zvedeli za njegovo ime — takoj po večerji odšel v svojo sobo In je pokazal družbi hrbet. Čuden človek. Niti zaročen niti poročen. Oblačil se je kot športnik in bil dobra prikazen. Ce je šel skozi zasneženi kraj, so se vse mlade dame ozirale za njim in Čisto mlade so si zvijale oči. Neka modenka se |e smučala pred njim in zgubile svoj rdeči svi leni robec. Kottenkamp ga je pobral In jI ga vrnil ter šel naprej. Razočarana je gledala za njim Niti vedela ni, kal si naj misli o njem Kaj takega se 11 Se nI bilo pripetilol Kottenkamp je postal senzacija pri Sv, An tonu. Cisto nenavaden mož. ta Kottenkamp Prav za prav ne pravi mot. Kajti možje so lovili žene, kakor mačka miši. S to razliko, da so »miši« pri sv Antonu ostale žive Rr«-/u .neSnii modenka s svilenim robcem •• r(i7.vplla Koilci'k.imprt d« le ticke vrst srednji spol. Bile so pa tudi matere s hčerkami, ki so prlpravm* si možitev, ta t* м »r-j le Uv.-.- '1 mož Тлкп.;-! m, piip- ■ h!So, dekle I« In,so začete divjo gonjo za njim, ' Brez uspeha. * • Kottenkamp je s svoHma Rjavima deskama rezal ozke brazde skozi globoki sneg. Mikali so ga nenavadni živalski sledovi Sledil jim je, toda ni mogel spoditi nobeneqa štl-rinožnega gorskega prebivalca. Na neki jasi je odlomil r^ogočne ledene sveče г borov in jih metal kakor kije / gozd. da je sneg pršil z vej, kakor gost sladkor v prahu. Nato le gledal, kje bi se lahko naprej smučal, Pred njim je ležalo prosto pol čte. Kottenkamp se je smučal preko njega in nato v Prostoren presek v gozdu. Smučanje je postalo neprlletno Pojavila so se valovita tla. , , __. Kottenkamp jih je preletel, ^otel je zman -iati tempo, pa ni Slo več. Hribček se je vrstil za hribčkom. Ni mogel videti naprej, ali bo imel v prokletem preseku . tek, moral je vedno »repo aledati na prihodni. gnc. Ko-lena so se mu že iibil« Telo mu je bilo pošteno zdelano Tu. vendar enkrati Iztek. Psil Oddahnil se I*. Obstal. »pffl« je ponovil In se ozrl. Nato se je smelal. ker ga gozdni presek ni bil premagal. Ampak nikoli več Tu leže debla pod var Ijlvo snežno odejo Ko se je ravno hotel pripraviti za pot navzgor, je videl, da te na višje ležečem pobočju nekaj premika. Smučar. Kottenkamp te je v peti j ah emčarskih palic naklonil nazaj in opazoval, če bo ta tam *»orl tuHI hotel rVn?* oreneV »>4V7rloI. 7are': Ze je hitel proti Koltenkampu. in za njim te je dvigat prašni tneg v višino, ^•. Aiitrnxt 1Р44. KARATTANKFIN ВОТИ RpJtp S. — Nr. Einzige Abwehr: Scheinwerier begleiten „VI Chaotiselie Zustande auf den Bahnhofen — »V 1« fordert viele Opfer KM Stockholm, 8. August. Un^efiihr eine halbe Million MtMisdicii Terlicllcii London am Sdiwcdisdie Beridite bezei(Jinen dieso Abwandonmc als den profflen rcisrnden Slrom, dor sich in dipseni Krippe ercinnct hulie. Die Mussen-fliiclit aus London halte, don (rleiclicn neuira-len Qnellen znfolpe, zeilwoise iliaoiisdie V'er-hahnisse an den Hiiiinliofen zur Folpp. Fint-pej^en den nrspiiinplidipn Ahsiditen der Kisenbalinppsplls(Ji!iflpn wiirden Stndprziige in diditer Folge abjrelassen Zur BprnhisnnR dpr Londoner wird — offpnsidiili(1i enlRejren dpr Wahrheit — von dpn I-nflFahrt- iind .Sidiprhpilsliphiirden be-hauptpf. dpr Abwehrkampf gpppn die „V t" odpr die (Ipfaiir weiterer Goheiinwaffen h.ibe an lleftifikpit nnd angpblich aiich an Wirksamkpit znpenoinmen. Dor entsrfiei-dende Taibesfaiid jreht jedodi diiliin. dal? die „V 1" welter hpreinkommen nnd ihre Vpr-heerunfren in vitalen, kriegswichtigen Ge-bieten forlsetzten. Allein der NadidrnA. den die .feindliihen Bonabenstrategen aiif die Bekampfnng von „V 1" verlegt haberi. zeigt die Bedentiing diespr Waffe, Kin sdiwpdisiJipr BonCht ans London sagt: „Allcs, was mit flipgpndpn Bomben dpr etwaippn weiteren dentscnpn Geheimwaffpn zii tnn hat, nimmt einpn immer starker hervortretenden Platz nnter den PlSnen fiir die Luftwaffe der Alliierten Angst vor neuen deutschen Waffen „Der tatsacJilidie Verlauf, den der Krieg seit Beginn der Invasion im allgemeinen nehme, babe viele Englander ernster ge-stimmt, vor allero diejenipen, die Anfang Juni glaubten, die Alliierten seien sdion Sieger nnd man braiidie ni:r nodi zn jiil)pln", heifit es in der »todkonservativen „Truth". Die erste deutsdie Geheimwaffe h a be zu dieser Erniiditernng besonders beigetragen und vielen ihre SiegessiAerhoit genommen. Das gelte in erster Linie von denen. die nahere Bekanntsdiaft mit „V 1" maditen. Denn es stellte sich heratis, dafi die Deut-sdien nidit — wie es in den ersten Invasions-tagcn in England hipf? — ihre letztpn Kngeln verschipfipii, sfuulprn nodi iibpr sphr virlp iind unbekannte Waffpn verfiigen. ..V 1" fordere viele Opfer nnd richte groffe Verwilstungen an. „V 1" I eh re, daR die Dpntschen mipe- Der Hrleg In China Tokio, 8. August. Den ncucsten Mcldungcn vom chinesischen Kriegssdiauplatz zufolge ist es nunmehr gelungen, die Nachschubsdiwierigkeiten der japanischen Truppen vor Hengyang so weit-jchend zu bcscitigcn, daR wiedcr mit der vcr-starktcn Aktivicrung des Kampfcs bcgonnen werd€n konnte. Am 3. August sctzte cine Gc-neraloffensive gcgcn die Stadt ein, wobei sich besonders giinstig auswlrktc, daft kurz zuvor der am wcstliclien Ufcr dcs Siangflusses gclcgcnc Fiugplatz von den Japancrn erobcrt worden war. Innerhalb der Stadt beflndet sIch eln Truppcn-kontlngent von etwa 20.000 Tschungkingchinescn, vcrstfirkt durch wcnige amerikanische Spezial-einheiten. Japanischc Pionicre bcseitigten die Minenspcrren und machten der infanterlc den Weg frei. Nach dem Rindringen der japanischen Soldaten kam es innerhalb der Stadt zu heftlgen StraSenkampfen. Damit scheint der Sđilufiakt der Bclagerung Hengyangs, der langsten im China-Feldzug, ge-kommen wi seln. Dr. F. J. Liikns Deulsch ftirForigeschriHene 24. STUNUE. AuB der »Wt'lsheit dcs Brahnianon«. Sechs Worter nehmen mlch In Anepruch je-den Tag-: Ich soil, ich muB, ich kann, icb will, Icb darf, ich mag. Ich aoll — iflt dae Gesetz, von Gott ini Heiz geschrieben, Dae Zlel, nach welchem Ich bin von mlr eelbst getrlebfn. Ich muS, da* let die Schrank, In welcher rnlch die Welt Von elner die Natur von anderer Selte httlt. Ich kann, das 1st das MaB der mlr verllch'nen Kraft der Tat, der Fertlgkelt, der Kunet und Wl«-aenschaft. Ich will, die h Achate Kron' let dletea, die mlch , schmtlckt, der Frelhflt Slrgpl, das meln Gelst alch auf- jfedrUckt. ' loh darf, dai lat cuglclch die Inachrlft bel dem Slegel, e«lm aufgetanen Tor der Frelhelt aucb tin Rlegel. mag, dae endllch let, waa zwischen alien •chwlmmt, UnbMtlmmtes, dae der Augenbllck be-stlmnit. *®h aoll, Irh muB, Ich kann, Ich will, Ich darf, h, 'ch mag, aecha nehmen mlch In Anspruch Jeden Tug. wenn du »teta mlch lehrat, welfl Ich. waa » leden Tag aoll, Ich muft, Ich kann, Ich will, Ich darf, Ich mag. acilipt fler fiiiif Kriepsjalire ilire Gesdiick-lidikeit mu) Gpcliild. i m mer iiciiarlifTPs KriefTMTialeriiil in die Sdilarht zii werfen, ni(1it verloren liabeti Es cliarakl.erisicre jie-radezii Hip KriPRfiihrnns dpr Deiilschpti. Hafi sie ihre Feindp mit imnipr прчрп W iiffpn iibprrastwahrs(4ieinli(4i nidit niir sehr kosispielip sein, sondern audi lan?Pr als iirspriinpli^ idi Sie zu der norhsten dcufschrn TupferkpiisniiszeichniinR, Sie nnn nis erster und erfolKreichslpr deutsHier Nuriiijaccr frapen. Vcrdieiisic, die Sie sidi im Sdiicksalskanipf dcs deulsdien Volkes erworbcn haben. Mit nnbundipem Anpriffskampf und todesveraditender Kiihn-heit k&mpften Sie in vielen Naditen zum Sdiutze der Heimat pepen die feindlirhen Terrorboniber nnd verniditeten in einem einzipartipen Siepeslanf Gepner um (.iepner ihr Vorbild war es, das die Manner I h res Gesdiwaders immer aufs neue in erbifterten Kampfen zu kilhnen Waffenfaten mitreiHt. J.* bewundert da rum das ganze deutsche Volk in Ihnen einen seiner tapfersten Soldaten. Meine Anerkennunp fiir Ihre fuhmreidien l.ristunpen nls Kin7plkiimpfer nnd Verbandsfiihrer verbinde idi mit den nosion Wiinsdion fiir Ilire Znkunft und fiir woitcrc slolze Frfolpe Hermann Goring, Rei(jismarNdimll des Grofldeuisdien Rcithes "nd Oberbefehlshaber der Luftwaffe. Der Nadilolner Dietis WIcn, 8. August. Auf Refchl d^s Ftlhrers hat C'i«n«ralober!it Dr. jur. Lothar R e n d u 11 c die Nachfolg« dcs b«l einem Unfall kiirzllch ums Leben gekommencn Gcnerelobersten Dieti iiber- пошшса. die auf gcpanzcrten Fahrzeugen herankamen, zufiihrte. Chateaubriand wurde urspriinglich ale feindbesctzt gemeldet, jedoch entspricht dies« Meldung nicht den Tatsachen. Vorsichtige Fiihler, die in Richtung Nantes vorgcschobcn wurden, muBten zurjickgenommen werden, well deutsche Gegenstofie auf dem nord-lichen Ufer der Loire rum Tragen kommen, Nach Westen konnte der Gegner bisher *bge-schirmt werden, ebenso wie nicht ein elnziger seiner Panzer bis %ur Biskayakiiste vorstolWa konnte, was zweifcllos das groBte Zlel war. Vor keiner der Biskayafestungen haben eich Feindkrafte sehen lassen, Die.se Festungen sind im iibrigen fiir jeden Eventualfall geriistet. Das •trifft sowohl fiir Besatzungsstarken zu wie f&r die Verproviantierung und Munitionierung. Eigenartigerweise unternahm der Gegner bisher auch noch keinen Angriff gegen irgend einem H a fen in der Malobucht, obwohl solche Plane bestanden, wie aufgefundene Dokumente be-weisen. Einen -anderen Sinn hatte auch das Ab-schwenken eines ansehnlichen Teiles der bcl Avranches durchgebrochenen Streitkrafte nach Siiden nicht haben konnen. Wo der Feind auf denj flachen Lande der Bretagne FuB gefaBt hat, sprechen die ergrlffenen, MaBnahmen durchaus von der groBten Vorsicht, mit der die Nordamerikaner in die Bretagne tinge d rungen sind. Die Stiibe melden groBere Orte, in denen sie schlagkraftige deutsche Truppen-kontingente vermuten. Die Panzer werden mandi-mal ajuf schwer befahrbaren Irrwegen festgestellt und die Infanterie zeigt das gewohnte nord-amerikanische Angriffsbild; sie halt sich mehr als zuriick und iiberlaBt es den schweren Waffen, die Wege fiir ein Vordringen dieser Waffe zu ebnen. Da die Nordamerikaner aber vorerst noch keine schweren Waffen in der Bretagne .haben, macht sich auch die Infanterie recht selten. Am Wochenende kann die Lage in der Bretagne aus diesen Grunden als iiber Erwarten gut bezeichnet werden. Deutsche GegenmaBnahmen rollen indessen weiter und wirken eich besondere dort personalmaBlg aus, wo strateglsche Aepi-rationen des Gegners zu erwarten sind. Das Eichenlanb mil Schwertern Berlin, 8. August. Der Fiihrer verlieh am 3. August 1944 das Eidienlaub mil Sdiwer-teni zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu/es an Haupimaiin Heinz-Wolfpang SdinauFer, Gruppenkommandeur in einem Nachtjapd-gesd) wader, al» 84. Soldaten der deutsdiea Wehrmacht. * Der Fiihrer verlieh das Eidienlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an Major Anton Had&l, Kommodore eines Japdpesdiwaders, als 78. Soldaten der deutsdien Wehrmadit. Das Eidienlaub verliehcn Fiihrerhauptquartier, 8, August. Der Fiihrer verlieh am 28. Juli das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an Major Paul S ch u 1 z e, Kommandeur einer thiiringisch-hessi-schen Panzerabtellung, als 538. Soldaten der deutschen Wehrmacht. Beforderungen in der ff Berlin, 8 .Aupust Die Xationalsozialistisdie Parteikorrespondenz meldet: Der Fiihrer hat am 1. Aupust 1944 befordert: Zu Oberstgruppenfiihrern die |<-Obergruppoh-fiihrer Sepp Dietridi und llausser; zu Oberpruppcnfiihrern die (l-Gruppenfiihrer Bittridi, Gutonberger. von Kampc, Klein-heisterkamp. Dr. Martin, Oberg, Roflner, Dr. Sdieel, Waeditler, Wahl und Wegener; zu ^-Gruppenfiihrern die ^^-Brigadefiihrer Dr. Behrends, Fitzthun, Garland, Graf Puedc-ler-Burghaiis und Roinebarth; zu ff-Bripade-fiihrern die W-OberfUhrer Hartmann, Krae-mer und Ziepler Leibregiment des deutsdien Volkes Dag Goldene Ehrenzeichen der Hitler-Jugend fiir Oberst Remer rd. Berlin, 8. August. AnlaBlich eines Besuches beim Wachbataillon „GroBdeutsdiland" fiber-reichte Reidisleiter Baldur von Schirach Ira Rahmen eines Appells dem Kommandeur des Wachbataillon: „GroBdeutsdiland". Eichenlaub-trager Oberst Remer, in Anerkennung seiner fiir Deutschlands Jugend vorblldlichen national-sozlalistischen Haltung am 20. Juli das Goldene Ehrenzeichen der Hitler-Jugend. In seiner An-sprache betonte Relchsleiter von Schirach, dafi das Wachbataillon mit seinem Kommandeur !n den entscheidungsvollen Stunden des 20. Jul! bewlesen habe. daB es mit Recht den Namen „GroBdeutschland" trage. Es habe durch seine unerschiitterliche Haltung und Treue dokumen-tiert. daB es im wahrsten Sinne des Wortes die Forderung erfiille, die der Fiihrer einst an dae Grenadier-Regiment richtete, „Leibregiment dea deutschen Volkes" zu sein. Eine ganze Stadt zieht zur Emtehllfe Norden, 8. August. Am letzten Sonntag zogen in der Stadt Norden Manner und Frauen ge-schlossen zum Ernteeinsatz auf die Erbsenfelder bei Westermarsch und Neuwesteel hinaus. Ein Aufruf der Krelsleltung zum freiwilllgen Einsatz hatte geniigt, Trotz unsicherer Wetterlage fanden sich iiber 3000 Norder morgens auf dem Torf-markt ein, Kein Betrieb fehlte, alle Parteidienst-stellen, samtllche Behdrden und Institute und selbst die Reichspost und die Polizel hatten ihre Manner und Frauen entsandt. Man kann eagen, daB fast jeder Haushalt mit ein oder zwei An-gehorigen vertreten war. Piinktlidi um 7 Uhr setzte eich die groBe Kolonne mil dem Rad und auf vielen AUtobussen, Lastzilgen und Pferd«-fiihrwerken In Be wegung nach den Feldern. wo auch sofort ..ausgeschwSrmt" wurde. In endlosen Ketten ging man dert riesenhaften Fe№rn zu Leibe. Am Abend konaten 150 Zentner Erbceq iM Seicb IOIUAI gtraa 4. — 8tev. «8. KABAWAMKBM BOTE Sireda, Л mrgueta 1944. Rekord letečih bomb Potopitve ladjevja meseca julija Kakor je objavilo Oberkomando der Wehr-macht dne 1. avgusta, sta vojna mornarica in zračno orožje julija meseca potopili 25 tovornih in prevoznih ladij s 149.000 brt. Poškodovanih je bilo nadaljnjih 20 prevoznih ladij s 110.000 brt. Sovražnih vojnih ladij je bilo potopljenih; dve križarki, deset rušilcev, ena fregata, en čoln za pospravljanje min, dve stražni ladji in enajst brzih čolnov. Ena bojna ladja, štiri križarke, enajst rušilcev, en torpedni čoln, dve specialni ladji za izkrcanje In več brzih čolnov je bilo z bombami, torpedi in topniškimi streli deloma težko poškodovanih. Pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in pomorsko protiletalsko topništvo so v času od 1. do 31. julija sestrelili 196 sovražnih letal. Grenka angleška samokritika Ženeva, 8. avgusta. Končna zn. zaveznikov bi pomenila ukinitev vseh socialnih zakonskih pravil in vsakega reda, ki do sedaj drže skupaj človeško društvo, se ugotavlja v angleškem tedniku »Cavalcada«. Povsod bi lahko opazovali socialne krize in revolucije, in sicer tudi v Angliji. Ker da bi na Angleškem 7 odstotkov prebivalstva kontroliralo 93 odstotkov skupnega narodnega imetja, ne more v tem stoletju preobratov še nadalje obstati. Zakrknjena klita vplivnih velekapitalistov in konservativcev pa je, kakor se nam zdi, trdno odločena, da zadrži prirodo, ali da bi še celo kolesje zgodovine zavrtela nazaj. To jim pa ne bo uspelo, kakor koli se trudijo, ali pomeni tak poskus vladajočega britanskega razreda socialne nemire in še kaj hujšega. Ker konservatizem na Angleškem odklanja vse socialne spremembe in bi rad obdržal, kar ima, je tudi angleška zunanja politika nepretrgani ples na vrvi, ki visi nad prepadom. Danes je en konec te vrvi pritrjen T Zedinjenih severnoamerikanskih državah, drugi v Sovjetski Rusiji. Prav za prav je Sovjetska Rusija močna, anglo amerikan-eki finančni kapitalizem pa je le na videz močen, ker on gre, ko bo ta vojna končana, •voji največji krizi nasproti. Jažglte cerkve" Trit, 8. avgusta. »Italijanski komit* brezbožnih«, ki se je pred kratkim ustanovil т Rimu, se je, kakor poroča fašistični časopis »Italia Republicana«, obrnil s pozivom do Italijanskega naroda, т katerem med drugim pravi: »Italijani! V tako zvanem Večnem mestu je ustanovljen italijanski komlt* brezbožnih. Naš program se glasi; Konec z vero. Napravimo pope neškodljive, kajti oni so naši sovražniki. Italijani! Boga ni. To je iznajdba popov in gnusnega škofa, ki vlad« v Rimu. Zažgite cerkve, uničite malikel« OberbUrgermetster a. D. ir. Ooerdeler se Išče Milijon Reichsmarlc za njegovo aretacijo Berlin, 8. avgusta. Radi so f-V "з* pri atentatu na Fiihrerja, dne 20. julija 19%%. ]• od tega dne dalje pobegnil OberbUrgermei-ster a. D. dr. Goerdeier, rojen 31. julija 188%. y Schneidemiihl, poilednjič stanujoč v Leipzigu. Za podatke, ki bi dovedli do njegove aretacije, |e razpisana nagrada 1 milijona RM. Vse osebe, ki bi lahko dale kakšne podatke, ■e prosijo, da же javijo pri najbližjem policijskem oblastvu. London prvič prizna velike škode Stockholm, t. avgusta. V pozornost vzbujajočem nasprotstvu I kratkimi stalnimi objavami, ki jih že nekaj tednov razširja Reuter o obstreljevanju z »V 1«, ooroča angleški po-ročevalni urad iz nekega kraja т Južni Angliji sledeče; »Pri ponovnem napadu letečih bomb na južne grofije Anglije vključno ozemlje Londona v noči na četrtek in ▼ četrtek zjutraj, je bilo ubito več oseb in napravljena večja škoda. Napadi so sledili v krajših presledkih kakor navadno in so bili v nekem kraju do sedaj najtežji. Dalje poroča, da so zračna obramba im reševalne čete v četrtek popoldan bile že 15 ur in več neprestano na delu.Oni so morali od polnoči dalje neprestano streljati. - Kakor vse kaže novi tip „v-1" Neke od njih so opazovale rekordni dotok letečih bomb z močnejšimi vleti, kakor kdaj prej. Londonski zastopnik »Aftonbladet« trdi, da so, kakor se zdi, uporabili novi tip »VI« in da je veliki odstotek letečih bomb zadnjo noč »neizpodbitno« napravil dolge spustne polete pred udarcem«. Oni se torej pri približanju manj jasno slišijo. Doslej so nemška leteča razstrelila padla na cilj takoj, ko je obmolknil pogonski šum, med tem ko sedaj prelete še veliko razdaljo, predno padejo proti zemlji radi eksplozije. V New Yorku so angleške Izjave o novem težkem nemškem povračilnem o-ožju po predležečih londonskih podatkih vzbudile največjo pozornost. v ostalem naglašajo ▼ romunskih političnih krogih, da romunsko-turški odnosi za s.3-daj po zadnjih sklepih narodne skupščine niso prizadeti in se bodo razvijali ■, normalnem okvirju. Vsekakor bo tu šlo skoraj izključno za čiste diplomatske odnose, ker romunsko turški gospodarski promet, ki je zadnje čase že tako imel najmanjši obseg, se bo radi ustavitve turške plovba v Črnem morju še bolj zmanjšal. „Maršalova osvobodilna vojska" v resnici Belgrad, 8. avgusta. O novih porailh bandi-tov v Bosni, poročajo belgrajski >Donau Zel. tung«. Na nekem mestu so jih potolkli hrvatski domobranci, na drugem pa oddelki nemške vojske. Med banditi je razkol vedno večji. O vojaški disciplini ni niti govora ter prihajajo vedno bolj do izraza že znana »vrline« banditov. O njih dovolj zgovorno poroča tudi povelje štaba* П. banditske dl-vizije podrejenim banditskim brigadam, ki pravi: »Navzlic ponovnim poveljem, da je treba pošiljati v vojaške in politične tečaje samo zanesljive tovariše, moramo ugotoviti, da večina kandidatov, katere so brigade poslale v omenjene tečaje, ni odgovarjala pri-, čakovanjem ter je morala biti zavrnjena. Tako med drugim Bolič Vinko zaradi tatvin* in nediscipliniranosti, Madjenovič Marko, ker je prodal svoje strelivo, Berova Stanko, ker je zapil svoje orožje itd.« Povelje nadalje ugotavlja, da je deset nadaljnjih kandidatov za politični in vojaški tečaj hotelo izkoristiti svoje poveljniške položaje za beg. Štirje izmed njih so izginili že prvega dne. »Glasovi Iz ubožnlce" Berlin, 8. avgusta. Pod na. om »Glasovi iz ubožnice« priobčuje amerikanski tednik »Times« sledeče citate britanskih ministrovi angleški minister za dela Bevii ]• rekek »Na kantu smo, in nima nobenega smisla kakšno prikrivajoče čvekanje. Vse smo izdali in vesel sem, da smo to storili«. — Britanski minister za obnovo Woolton je rekelt »Pol stoletja ali še dalj smo investirali svoje prihranke v prekomorju. Sedaj imamo dolgove, ki eo dvakrat tako veliki, kakor prejšnji prihranki.« Ghandi zahteva svobode Indije Ženeva, 8. avgusta. Indijska r odarska rešitev je neločljivo povezana ж popolne politično svobodo, je izjavil Gandhi v nekem nadaljnjem intervjuu, ki ga je dovolil i» dijskemu dopisniku »News Chronicle«. Brez« obzirno izkoriščevanje pomožnih virov Indije po neki sili, ki je držala ISO let Indijo ▼ verigah, je sicer tudi gospodarska politika, ali ona pod nobenimi pogoji ne poved* do ozdravljenja Indije. Ona marveč pomeni M Indijo gotovo gospodarsko katastrofo Ш politično degradacijo. Pomanfkanfe v fnžni Italiji Milan, 8. avgusta. Vatikan objavlja v daljšem poročilu sliko o brezupnem položaju, v katerem je prebivalstvo zasedene Italije, odkar so angloameriške oblasti zasedi* deželo. Poročilo pravi, da Je prebivalstvo danes brez strehe. Otroci in žene morajo stradati. Možje iščejo po poljih, ki jih je uničila vo>t-na, ostanke žita in sadja, kljub stalni nevarnosti, da jih raztrgajo še ne eksplodirane granate in bombe. Skrb za bodočnost tlači ves narod. Povsod se vprašujejo, kje bo prebivalstvo prebilo letošnjo zimo. Dežela za pregnance nima ne prehrane ne strehe. Med - zdravilo Naši predniki uživanju medu niso smetreJi samo za »zdravo«, temveč so menili, da I* te sploh zdravilo za mnoge notranje bolezni, in cel6 kot mazilo za rane so g« uporabljali. Tudi znanost ne zavrača medu kot zdravilnega pripomočka. Nasprotno. Neki nemški zdravnik j* večkrat delal poskuse, kakšen učinek ima med na rane, ožigalnlne, opekline in tvore. Poskusi so se dejansko ▼ vseh primerih posrečili I Med zapira rano pred zrakom, tako da se more zdravilni proces vršiti nemoteno. Poleg tega daje ротоб zaščitnim silam zdravega tkiva, ■ čimer ustavlja uničevanje stanic. Pri poskusih pa se je tudi pokazalo, da ima med le tedaf zdravilni učinek, če ga nismo ogreli nad temperaturo krvi. Bonaparte pripovednik Med pohodom proti Egiptu je v senat piramid Napoleon I. napisal arabsko pripovedko, naslonjen na boben. Aokopis tega del* hrani neka tuja knjižnica. Rokopis so poiska- II In "л norflhlll za filmski scenario. jo je raziskovalec odložil v gozdu, potepal, 66 dni okrog In se vrnila poteoi. *0 ]e nastij vremenski preobrrt. Kar »t« tivaM telesne zmogli, n* smemo podcenjevati. C* lo p«# odložili do 12 km od doma, miši pa le 787 m, je treba upoštevati, da je razmerje med del-žlno mišjega trup' Ш trupa ovčarja kakor . 6:72. Kilometer poti ustreza okroglo 1400 dolžinam paetega trupa, nasprotno pa 14.700 do 20.000 dolžinam miši. Na podlagi preiskav je mogoče trdlfl, 3* temelji sposobnost miši, da najdejo т vaeh plrmerlh p 't domov, na posebnem orientacijskem čutu in samo v nekaterih primerih na spominu poti, ki so jih kdaj že pretekle. Kateri člnltelj sodeluje pri tem peekue« M«' do sedal al tnano. Hladnokryen zahrbten umor Anglo-Amerikanci so umorili šest nemških vojnih ujetnikov, ki so bili brez orožja Berlin, 8. avgusta. Anglo-Amerikanci so dolgo listino evv, mednarodnopravnih prekršitev in vojnih zločinov obogateli z novim gangsterskim zločinom, ki se glede ostudnosti skviaj ne da prekositi. Gre tukaj za dobro premišljen in hladnokrvno izveden umor šestih popolnoma brezmejnih nemških ujetnikov, ki se ga iivršr.i vojaki 91. amerikanske pehotne divizij* na italijanski fronti. Poedlnosti zločina so se zvedele po izpovedi nekega nemškega vojaka pred vojnim sodiščem, ki jo je dal pod priisego. Ti podatki, ki jih ]• dal 21 tni Gefreiter Werner Tiet 3. čete Panzergrenadierregi-menta 67, ne dopuste radi točnosti, niti naj-manjega dvoma o resnici njeoovih navedb. Zaslišanje pred vojnim sodiščem je sledeče: Dne S. julija 1944. leta je bila vzhodno od Castelliga Marittima skupina 7. nemških vojakov med njimi en častnik, ki so se radi zajetja po amerikanski pehoti nredali, v nekem hlevu zahrbtno umorjena • streli k pušk in ročnimi granatami. Krvtoat zločina ]• tem večja, da so umerikanski vojaki naj-prvo umorili nekega ranjenega brezmočnega ujetnika. Da bi bilo to dejanje storjeno v afektu o tem ne more biti govora, ker }• med tem, ko #o bili ujeti in ko to fU) po- morili, preteklo več časa, ter so bili ujetniki naj.prvo zaslišani in so jim bili odvzeti oziroma izropani vsi privatni predmeti. Gefreiter Werner Tiet je izpovedal sledeče: »Ko smo bili ujeti se je zgodilo sledeče: Grenadier Goegge, ki je ležal ranjen v hlevu, je bil ustreljen od nekega strelca, ko so nas med tem preiskali. Za tem so nam dali razumeti, da gremo tudi v hlev. Tam so nas postavili ob steno in so začeli na razdaljo približno sedem metrov na nas streljati s ka-rabini in so vrgli med nas več ročnih granat. Ne morem povedati, koliko je padlo strelov in koliko granat je bilo vrženih. Gledano od sovražnika, sem stal najbolj na levi, do mene je bil Feldwebel, potem Leut-nant Strobel in potem ostali. Jaz sem bil radi nekega prizidka, ki je molel naprej, nekoliko krit. Najprvo me je ranil košček ročne granate na ramenu in sem se takoj zrušil. Takoj za tem se je zrušil na mene Feldwebel. On me J« s svojim telesom kril proti nadaljnjim poškodbam. Bil sem pri zavasti in slišal kako je rekel Leutnant Stroibel nekemu Amerikancu, naj ga ustreli v glavo. To se je potem tudi zgo^iilo. Za tem sem ležal približno dve do tri ure v hlevu. Ponoči mi je uspelo, da sem ušel nazaj do naših postojank. ]Ve po lastni volj}: Ogrska in Romunl]a o prekinitvi nemško-turških odnosov Budimpešta, 8. avgusta. Ogrsko javnost poročilo o prekinitvi diplomatskih in gospodarskih odnosov med TUrčijo in Nemčijo nikakor nI presenetilo, in to tem bolj, ker se je zadnje dni tako od nemške, kakor, tudi romunskega javnega mnenja. Naglaša se, dt se je ta prekinitev morala pričakovati in da se je politični razvoj Turčije držal v smeri, v katwi se je že dati čaaa pod pritiskooi Angležev in Amerikancev gibala. Obširno sa od ogrske strani vedno spet opozorilo lIst"»Curentul«.v švb|em uvodnem član stalno močnejši pritiisk zaveznikov na Turčijo. »Pester Lloyd«, list ogrskega zunanjega ministrstva, ima glede poročil kratek komentar, v katerem opozarja, da prekinitev diplomatskih odnosov z bojujočo se državo še ne pomeni, da bi ta država stopila v vojno. To se je v teku te vojne že enkrat praktično izkazalo. Tudi, Argentinija je radi najhujšega gospodarslćega in diplomatskega pritiska Washingtona prekinila diplomatske odnose z Nemčijo in Japonsko, ali da zaveznikom vojaško ni šla na roko, niti jim prepustila oporišča. * Bukarešta, 8. avgusta. Prekinitev odnosov turčije do nemškega Reicha ie v ospredju ku s sklepom turške narodne s'kupščine in izjavlja, da bi se morala prav za prav zgoditi prekinitev odnosov že meseca februarja. Pol leta zakasnitve je uspeh delovanja nemškega veleposlanika pl. Papen. Značilno je, da je Saracoglu v svojem govoru v narodni skupščini ta pritisk ob "'h anglosaksonskih sil javno priznal. V ostalem opozarja list, da prekinitev gospodarskih in diplomatskih odnosov z Nemčijo ne pomeni vstcT Turčije v vojno. Končno opozarja list, da če je Turčija popustila anglo-amerikanskemu pritisku, ni to storila iz navdušenja, niti pod vplivom volje, da bi stopila v vojno. Mora se počakati z nadaljnjim razvojem nemško-turških odnosov. Knjiga o „nedolžnem golobu*^ l^RWD Pred piscem leži knjiga v moderni vezavi X naslovom z zlatimi črkami »Učni tečaj o samoobrambi brez uporabe orožja«. Na naslovni stkani desno zgoraj Je debelo tiskano NKWD.« Zvezek ima 540 strani besedila In 410 slik. Zelo omejena naklada 18.000 izvodov potrjuje, da predležeča knjiga nI namenjena ilroki javnosti. Na prvi pogled Je res videti samo kot učna knjiga za prlučltev samoobrambe brez orožja: pri točnejšem opazovanju se Jasno pokažejo pravi nameni. Na prvih desetih straneh se res edinole obravnava potreba, da se naučiš umetnosti samoobrambe, in pri tem izjavlja pisec, da je knjiga napisana na podlagi bogatih praktičnih skušenj; res se agentom NKWD ne morejo odrekati njihove »skušnje«. Popolnoma nedvoumno se med drugim opozarja na to, da naj se ne zlorabljajo načini, ki vodijo do po habljenja, ki bi se mogoče prizadelo drugemu človeku, če se ne zdi to »brezpogojno« potrebno. Mora se točno vedeti, »kedaj, kako in kje naj se zgrabi aH pritisne.« Potem se obravnava, »ali je bolje, da se kdo zgrabi za obleko aH za kakšen del telesa « Pri tem se priporoča, da se postopa, kakor »to pač zahtevajo okolnostl « Po različnih namigih o prijemih pri Jlu-Jltsu daje knjiga nasvete, kako se zadavi človek! Za to so različni postopki: 1. zadavljanje z obema rokama; 2. s pomočjo ovratnika srajce ;3. z nadlaktom. Zatem se v skoraj nepregledni vrsti pokazujejo udarci in zamahi, od katerih jih nedvomno 90 od sto spada med prepovedane udarce, kakor približno zvinjenje rok aH iztaknjenje oči. Potem preide pisec na najvažnejše poglavje »navodil . Daje navodila, kako se postopa z areUrancl; pri razpravljanju nekih metod o vezanju pokaže pisec svoj prav obraz; »Prlstoplvši k na hrbtu ležečemu napadalsul « Na hrbtu ležeči »napadalec«? Zdi se nam kol posebno značilno za ta »navodila o samoobrambi« NKWD, da »napadalec« že razorožen l«žl n« hrbtu. V Istem poglavju priporoča knjiga, »naj v kakršnem koli členku povzroči bodeča bolečina. Potem sledi novo poglavje. Po mnenju pisca stoji ta v neposredni zvezi z »samoobrambo«, čeprav Ima napis: »Elementarno postopanje obdelave s kratkim finskim nožem « — »Obdelava« — resnično čudno označenje za obrambo pred napadalcem. To poglavje je tudi bogato Ilustrirano In opremljeno s tabelami, ki pokažejo za bolečine najbolj občutljive dele telesf. Zdi se nam, da je zelo poučno, da opozarja pisec najbolj na dele hrbta; kar pa ni ni nič čudnega, če vzamemo, da se morajo agenti NKWD v glavnem bra niti proti nasprotnikom, ki s hrbtom napa-dajol V ostalem se nujno priporoča, da se vpliva na nasprotnika »duševno«, s tem da se morda popolnoma neopaženo potegne nož iz žepa aH rokava. V začetku tega poglavja izrazi pisec svoje veliko obžalovanje, da se morajo potrebne vaje Izvršiti na lutkah Iz Ilovice; aH on prav kmalu utešl svoje člta-telje, ko nadaljuje: »Bodoče praktične skušnje vam bodo sistem uporabe noža že pojasnile« Kakšne skušnje so mišljene. Je oči-vidno. Mora pa se piscu priznati, da je njegova knjiga temeljito sestavljena, da kaže strokovno znanje In je brezpogojno edina svoje vrste. Kako najdejo žiTall SYoj dom Velika »kri vnos t, kako najdejo višje živali, posebno ptice preko velikih daljav pot v domovino, je človeštvo zanimala že od pam-tlveka. Tem bolj čudno Je, da se Je znanost lotila te skrivnosti šele pred nedavnim časom, to je 1. 1930., In jo je nekoliko rešila s poskusi. Odložili so n. pr. pse In opazovali, kako so se vračali domov. Napravili so podobne poskuse z netopirji, posebno dobro pa so uspeli sllčnl eksperimenti s pticami Pri tem Je šlo za živali, ki so si bile po zmogljivosti svojih čutov in načinu gibanja zelo različne. Pes, ki jt prikovan k zemlji, nima posebnega vida, netopir slabo vidi. ptice pa Imajo Izvrstne oči. Toda celo pri pticah so poskus! pokazali, da ne najdejo domov samo zavoljo orientacije z očmi, raziskovalci 80 odkrili, da Imajo ptice posebne darove, ki jim dajejo v tujini občutiti smer proti domovini In ki |lh na poti tudi dovolj no usmerjajo Pred kratkim je znani prof dr. Bastlan Schmld, ki se je proslavil s svo jlml poskusi s psi, sistematično preizkuša' gozdne miši, da ugotovi, kako najdejo domov Od cele vrste miši, ki so jih ujeli v nekem skednju v okolici MOnchena, je izbral dve t#r Ju zaznamoval ■ tem, da Jim J# odrezal šopke dlak*. Potem I" I* ^"'«2 odnesel drugam In sicer na daljave do 787 m od doma oziroma skednja. Živalci je prenašal v pasti, ki jo je pokril « cunjami In položil v posodo, tako da niso videle ničesar. Prenesel ju je na novo mesto tudi po ovinkih, ne naravnost. V vseh primerih sta miši našli pot do skednja. Ker so bila vrata zaprta, sta mo, rail v zgradbo na ta način, da sta preplezali zid po divji trti, ki se je vzpenjala ob zidu. Na strehi je bila majhna odprtina, skozi katero sta prišli v notranjost. Vračali sta •• samo zvečer, in sicer v začetku mraka. Živali je prof. Schmid odlagal v vrtove, v neki kamnolom, na prosto polje, na železniški nasip in v gozd in pot ju je vodila vedno mimo cele vrste vil, garaž in shramb ter vrtov, nikoli pa s-e nista udomačili tu, temveč sta se vrnili v prvotno domovanje, tako da bi lahko govorili o nekakšni ljubezni do doma Verjetno je, da sta prišli v vrtu ob ikeHnhi ali vsaj v bl'žini na jvet. Zanimivo je to, da je bil povratek zelo odvisen od vremena. V slabem vremenu sta prišli ž* . 24 do 48 ur pozneje 'emov, v lepi pomladi lanskega l*ta pa j# ena limed miši, ki SrfKia, В. arfuKta 19*4. KARAWANKEN ВОТВ Stmn 5. — Stev. 82. Prva republika« ki go |e ustanovila OF Simpatizer|em OF v premislek vH. Xnlaburg. Se vedno so obžalovanja vredni ljudje, ki verjamejo nerodnim lažem Vodstva OF in co prepričani, da če bi mogoče OF prišla do moči, bi ne napravila komunistične, ampak nacionalno državo. Tiste ki «0 v zmoti je potrebno opomniti, kako je OF it enkrat uredila državo in »icer pod upravo »maršala« Tita in kako je ta država izgledala. To )• bila namreč republika v srbskem mestu Užicc, ki je obstojala od 24. septembra do 29. novembra 1941. leta. Kakor j* znano, se {• ustanovila OF takoj po izbruhu vojne med Nemčijo in Rusijo, in sicer 1. julija 1941. leta. Da ji ustanovila OF ravno komunistična stranka Jugoslavije, to )• potrdil sam Tito v nekem članku, ki je izšel v uradnem listu komunistične stranke in v katerem je pojasnil Tito vprašanje: Kako je uspelo komunistični stranki Jugoslavije, da j« organizirala partizane, narod pregovorila na odpor in pri tem stvorlla celo armado?« Gospodarjem OF je žlo pred vsem za to, d« napravijo v Srbiji čim več težkoč. Radi tega je začela OF takoj, ko je bila ustanovljene, pozivati vse »nacionalne« sile Srbije, da se zberejo v partizanskih tolpah in uprejo okupatorju. Pozivi OF so našli odmev pri srbskem prebivalstvu, kjer je še vedno živela tradicija »hajdukov« (partizanov naciomallstov iz turških časov). In tako je uspelo partizanom pod vodstvom OF, da so 24. septembra 1941. leta zasedli večje srbsko mesto Uiice, da bi od tukaj razširili svoje državno ozemlje. Ali kakor hitro je komunistično vodstvo OF čutilo svojo moč (v resnici je to moč precenilo), je odvrgle nacionalno masko in proglasilo »užičko sovjetsko republiko«. Na čelo te »srbske države« je prišel hrvatski komunist Jožef Broz, ki ju prevzel navidezno ime »Tito« (to ime, kakor se govori, pomeni kratico »tajna internacionalna teroristična organizacija«). Broz je &tar komunist, ki je že od leta 1932. dalje zaupnik generalnega tajnika komunistične internacionale Dimitro-va, ki j« Izvršil posebne tečaje za komunistične vodje T Moskvi in je dobil potem od Dimitrova nalog, da pripravi komunistično revolucijo na Balkanu, da bi mogle biti т bodočnosti balkanske sovjetske republike priključene Sovjetski zvezi. On je tudi nabiral po balkanskih državah prostovoljce za rdečo fronto v Španiji, da bi tako vzgojil komunistično vodstvo s praktičnimi skušnjami za državljansko vojno na Balkanu. Kot najožji sodelavci In ljudski komisarji »srbske« užlčke republike so bili dodeljeni Titu po nalogu Moskve židje Mola Pljade in Moša Levi ter še neki drugI, vlada užičke sovjetske republike je začela takoj z iztrebljanjem vsega, kar Je bilo nacionalno srbsko in je vpeljala strog komunistični Težl..i. Rdeča komunistična zastava je zamenjala trobarvno srbsko, povsod so le pojavile slike: Marxa, Engelsa, Lenina In Stalina, mesto slik srbskih Tirfcionalnlh junakov, cerkve so zaprli in na-mxTali s protiverskimt пдпЧј. тдЛ-ол in Hru-=ж"ж=жтажташш=а-————— RodbiMka kroniko iz Goranfeke Kreis Krainburg Kralnburgr- Zakonsko zvezo so sklenili; Jo-aef Terlek in Antonla Herwatin Iz Krainbur-ga, Silviu Otto Bruno Hintermann tn Alma Geier iz Kralnburga ozir. Asaling, Matius Pi-t.s^ulin In Luzla Jerrnann iz Krainburga, Krnet Fink In Maria Oaaperschltz iz Feistrltjc a. d. Drau ozlr. Krainburga. Johann Schiach-mond In Franzl«ka Bukounik iz Krainburga ozir. St. Georgena. Anton Ahlin in Josefa Ros-mann 1* Krainburga ozir. Predassel. Johann Marout in Johanna Zweiner iz Zwlschen-wissem Albin Petschenko in Valeria Feodora Tgcherniatsch Iz St. Georgen, Franz Starmann in Maria Kuralt Iz Safnitz, Cyrill Debelak in Johanna Lauter Iz Selzach, Johann Beigant in Gertrud Walantechitsch iz Laak a. d. Zaier, Johann Baldermann in Fianzimka Podiawor-echek Iz Laak ozir. CiliI, Michael Peritsch In Angela Presoha Iz Pudlach ozlr. Zirklach, Franz Pototschnlk in Rosalie Welikanje iz FWdnig. Franz Alesch In Maria Pinter Iz As sling ozlr. Laak a. d. Zaler, Emil Theodor Otto G&rtner In Katharine Johanna Schmidt !z Berlina ozir. Frankfurt a. Main (vojna poroka), Johann Flatt in Emilie Anna Triller iz Afsling ozir. Krainburga, Don at Pustowerch in Maria Pirpat iz KValnburga. Johann Konz in Cttcilie Bergant iz Kralnburpa ozir. FlSdnig, Andreas Studen in Franzleka Ого.ч.ч iz Krainburga ozir. Gallenfela. Franz LuBtek in Maria Siaper Iz St. Anna u. Lolbi bzw. Seeland Franz Grill In Paula Brate iz Naklas ozlr. Krainburga, Josef Kuralt in Anna Koprlunik i* Krainburga. GaMenfri,. Rodili so se: Marian Pertachituch Leo Teran, Pristan, Rtanl.slan.4 Konz, ^ber Duplach Maria.^ Srhibert, Prl.stau, Alois -Markitsch, Un'ter Duplach, Anna Sapiotnik. Le-tenze, Theodor Orafenauer, Gallenfels, Lorenz Roemann Balbendorf, Anna Wochinz, Siegers-dort Dominik Aueaenegg. Unter Duplach, ^ran: Nuner Prletau. — Umrla sta: Johann ^arkowltsch, OberTenetische.Franziaka Gran. (lowetz, geb. Korelz, Heillgenkreuz. Prwlflssel. Rodili so se: Maria Goweker, ^'Voithof, Peter Salokcr, Siicha, Alexander Kianz, Frelthof, Magdalena Maikisch, Kokritz, Magdalena Rebol, Predassel. — Smrtnih slu-**jev nl bllo. Pttlland. V mesecu juliju so bill rojeni: Alois pebelak, Hotoule, Anton Polanschek, Log. Jowanowltsch, Dolenja Zetina, Vlnzenz ^•schek. Srednja Vas. Jakob Kosrhter. Jns. Mne. - Umrli so: Maria 9"(lct, P«Itnnc!. Ro. •''•ilia Mure, Kohilze. Main Hiirllow. Vlp'mrif. ^aula Klenientschltsch, Log, Peter Klemen-'•phitsch. Lof, Franzlska Moschlna Wout-Mob KoMhlor. Jubiae. žina sta bila odpravljena in razglašena ,г bila svobodna ljubezen. 2e tretji dan po uita-novitvi užičke sovjetske republike Je začel »delovati« komunistični revolucionarni tri-buaal pod predsedstvom Armenca Berberi-ana in srbskega komunista Penesiča. Tribunal je vsak dan obiodil številne srbske duhovnike in nacionalno misleče intektualce, kmete, rokodelce in delavce na smrt. Da bi pripravila ukinitev privatne lastnine, je ko-munistična vlada dala požgati vse zemljllke. knjige. Kratko rečeno, vlada »uzick* republike« je v vsem točno posnemala strahovlado v sovjetski Rusiji. Srbsko prebivalstvo užičkega področja jt kmalu razumelo, da bo ga komunisti ogoljufali in se je začelo razburjati. Gospostvo OF je bilo v nevarnosti. Naenkrat je postal Tito spet nacionalen! On je zaključil na »nacionalni bazi« zvezno pogodbo z nacionalnimi četnlkl, da bi skupno z njimi branil »domovino« proti tujim okupatorjem«. Užičke področje je bilo razdeljeno v dva vplivna območja. Stališče Tita je bilo za nekaj časa zavarovano. Ali spet je precenil svoje moči in je skušal , da bi vzel četnikom mesto Po-žago, ki je po pogodbi spadalo v vplivno območje četnikov. Sedaj je prišlo do odprte vojne med četniki in partizani OF, ki je Titove tolpe znatno oslabila, tako da med tem ustanovljenim srbskim resnično nacionalnim domobrancem ni bilo težko, da so priredili užički sovjetski republiki sramoten konec. To vse niso samo pripovedovali Srbi, ki so morali sodoživeti to strahovlado komunistov v Užicah, temveč tudi eden Atjožjih #Ad#-lavcev Tita, bivši sanitetni Г ' užičke #av jetske republike Mol« Levi r »vojeročno napisanem priznanju. Po razpadu užičke sovjetske republike je bežal Tito s svojo vlado in tolpami v Bosno in je začel spet zbirati pod svojo zastavo »nacionalne«, tokrat hrvatske sile. . otem so priile na vrsto »vse nacionalne sile« slovenskega naroda na vrsto. Tako ostane komunistična taktika vedno in povsod ista: nacionalna, če se komunistično vodstvo ne čuti lie dovolj močno, mednarodna in ljudstvu sovražna v hipu, ko se je prepričala, da ima narod že trdno ▼ rokah. Tako se je Tito spogledaval svoj čas s slovenskimi nacionalisti, duhovni, posestniki in drugimi, de je pozneje vse te in še celo bivše častnike, ki sedaj sodelujejo v njegovih tolpah, iztrebil, primerno že storjenemu sklepu »komunistične stranke Jugoslavije«. Srbski narod je spoznal po užićkem poskusu resnični obraz OF in je za vedno zgubil nekdanje simpatije za njo. Pametni del gorenjskega prebivalstva ni hotel čakati, da bi nekje na Gorenjskem nastala nova užička republika In ustanavlja že sedaj lastne do-mol9r»nske enote, ki so nekatere občutne udarce zadale tolovajem OF. Samo ti ljudje se lahko smatrajo kot pravi nacionalisti, samo oni nudijo svojemu narodu dragocene usluge in jih bodo tudi v bodoče nudili, ker so samo oni upravičeni, da bodo pri bodoči obnovi javnega življenja na Gorenjskem soudeleženi. Skrbno prehranjevalno gospodarstvo Dopolnitev preskrbe z ledilnim krompirjem z žitnimi Izdelki Kakor je bilo' omenjeno že v Časopisih, se bo dodelitev krompirja za normalne potrošnike od začetka %6, dodelitvene periode dalje, to je od 21. 8. 1944, spet dopolnjevala z žitnimi izdelki. Tedenska dodelitev jedilnega krompirja za normalne potrošnike ostane nadalje 2',i kg. Bila je določena za Alpen- in Donaugaue v tej količini za v»e gospodarsko leto s krompirjem 1944-45, ker bi bila, ako bi se obdržala vlSja dodelitev za potrošnjo potrebna dobava jedilnega krompirja iz oddaljenih krajev, ki imajo prebitek. To je pa zelo otežkočeno, ker se Jedilni krompir radi velike vsebine vode in Izredne občutljivosti za mraz zelo težko prevaža. Med tem je laže, da ae za to dobavlja v t« kraje nadomestek v žitu. Razven tega je poravnava po žitnih izdelkih z ozirom na dobro žitno žetev v vsem Relchu laže mogoča. Za izravnavo na 2V2 kg znižane dodelitve krompirja dobe sedaj normalni potrošniki od 21. 8. 1944 dalje tedensko 150 gramov kruha ali 112,5 gramov moke. Ta izravnava ustreza popolnoma potroinim navadam prebivalstva v Alpen. In Donaugauih. Zadovoljila bo tem bolj, ker se bo Izdala polovica kruha oziroma ržene moke, in polovica pieničnega kruha oziroma pšenične moke. Za nabavo teh žitnih izdelkov se bo istočasno z živilsko karto za 66. dodelltveno periodo na za obskrbo upravičene osebe Izdalo, posebno nakazilo za nabavo i* sicer najprej za 3 dodelitvene periode. Posebno nakazilo vsebuje samo posamezne odreake na 50 gramov rženega — oziroma pšeničnega kruha. Vsakokratni trije takt odrezki po 50 gramov opravičujejo do nabave 112,5 gramov ržene oziroma pšenične moke. časovna veljavnost posa- meznih odrezkov je razvidna iz natisa na njih. Krajevna veljavnost je razširjena čez vso državo, tako da se morejo pri nabavi posamezni odrezki odrezati po maloprodajalcu ali peku, ki jih » svoje strani po veljavnih odredbah oddajo radi Izstavitve Bezugscheinov. Načrt za obdelavo leta 1944-45 LandesbauernfUhrer je kot vodja Landes-ernahrungamta (deželnega prehranjevalnega urada) odredil, da se tudi v gospodarskem letu 1944-45 vsakemu obratu predpiše, koliko mora obdelati polja v krušnem žitu, poznem krompirju, v oljnatih biljkah In blljkah za predivo. Glede višine količine ki se mora obdelati pri krušnem žitu, poznem krompirju In pri blljkah za predivo se bistveno nl nič spremenilo nasproti določeni obdelavi lanskega leta. ДИ pokazala se je potreba, da se mora povečati količina oljnatih bilk. Znatno se mora razširiti obdelava zimske ogrSčlce in zimske re-ki naj v. večini produkcijskih obnaočlj zamenja poletne oljevlte sadeže. Obratovodje v krajih, kjer kakor znano, zimska ogrščlca In zimska repica dobro uspevata, morajo računati a tem, da jim bo predpisana obdelava zimskih oljevitih sadežev v obsegu, ki ustreza 3 do 4 odstotke njlvsk? površine. V krajih, v katerih radi nepovoljnlh klimatskih razmer obdelava zimskih oljevitih sadežev ni mogoča, in tudi v krajih, v katerih se dosedaj z obdelavo teh sadežev sploh niso ali le malo pe-ćall, morajo s tem računati, da jim bo kot prispevek k veliki nemški preskrbi z maAčobo predpisana obdelava najmanj 1- odstotek njiv-«ke površine. IVaš športni kotiček Wiens — Helfort 2 : 10. Wiena je igrala prijateljsko tekmo z Helfortom ki jo je z 10 : 2 (6 : 1) naclmočno dobila. Doblingerjl so pri tem uporabili z Wittekom (preje Steyr) in Gauthier (Saarbrtloken) dva nova Igrača, ki sta se kot leva stranska tekača in leva zunanja napadalca dobro vpeljala. Pred 2000 gledalci so dali gole: Fischer (б), Noack, Gauthier (vsaki 2) in Decker. * Kolesarska vztrajnontna dirka. Na lieaen- žkem krožnem dirkališču so wienerski kolesarski športniki priredili vztrajnostno dirko. Glavni vozači' so morali prevoziti po 52 km. Uffz. Bos (Wiedner Radler) je pri tem zmagal v 1:41: 7,5 ur tik pred Krejcem (Diamant) in Krafko (Reichsbahn-SG), ki sta mu sledila z razmahom dve desetinke sekunde. V dirki začetnikov nad 20 km je zmagal Erdberger Schmidt (38:11,2) in v dirki s kolesi, ki Imajo debele obroče (8 km) je zmagal, Reichsbahner Kolar (15:25). * Wienerski nogometni uipehi. Mojstrske igre: 1. razred, grupa A: Phonix, Schwechat — Rapid, Oberlaa 2:0 (0:0); Rotetern — Germania, Baumgarten 2:2 (1:2). — Prijateljske Igre: SC Brunn — Austria Brunn 4:4 (0:3). Hel-^rt — Wlenna (sobota) 2:10 (1:6), Austria — SGOP Wien West (sobota) — Post-kG-Wienerberger EG 3:0 (4:3). Tekme za državna prvenstva ustavljene Berlin, 8. avgusta Tekme za državno prvenstvo v nemškem športu se ustavijo. Radi tega odpadejo v nedeljo, dne 6. avgusta nemško p^enetvo v plavanju v Breslauu, v' tenisu v Berlinu, v veslanju z malimi čolni v Wienu^ v rokoborbl v Mltlhausnu v EIsaG, v jadra' nju v Berlinu, In Izločitvene igre za Tcham-merov pokni in iiemSko prv^natvo v »гп.чкет rokometu O kopenha«kem plavalnem prvenatvu. Dan-•ka Bova avMd« a*#t* АлЛкшп м Џ увлМЛ skazala pri kopenhaikem plavalnem prven-® je dosegla v kravlu za z 5:35.2 zma- gajočo, Karin Margarete Harop z 5:42,3 mi-^rugo mesto. Inge SSrensen je zmagala rviro prsnem plavanju z 3:10,0, dekleta KG so rabile za 4X100 m v kravlu 4:59,5. rnoških je postal Erik Christoffessen dvojni prvak v 200 m v kravlu z 2:21,2 in v 400 m v kravlu z 1:02. vojna Igralna skupnost. Admira In urrahr, obe znani IlnzSki nogometni društvi,-" se Združile v vojno Igralno skupnost. letalski alarm pri filmski predstavi ^'ažne odredbe za obiskovalce gledališč Reichskommissar fiir die Preisbildung (dr-онГ'!! za ureditev cen) je v nekem . u uredil zahteve obiskovalcev gledališč га' filmske predstave radi letalske- tal ^ Ako se prekine predstava radi le- Bkega alarma, se vstopnina ne vrne. Ako so pri Začetku alarma kulturni filmi in tedenski pregled (Wochenschau) že bili predvajani, po-se obiskovalcu radi tega. ker je izpadla ostala predstava, ne izplača nobena odškodnina. Ako ne teče razpored v običajnem vrst-'■® lahko vzamejo nazaj. Ako letalski alarm ni tiajal več kakor. 20 minut, je podjetnik dolžan, da tlatl del programa, ki «e Ж* bU po mUiut, po tem, ko se je končal alarm, nadalje predvaja. Radi tega, ker ee Je radi letalskega, alarma moral premakniti začetek predstave, at ne »m* »krajšati predstava, ki je bila prekinjena radi letalskega alarma. Odslužitev dolžnostnega leta pred obiskom trgovske šole Reichsminisler fur Wissenschaft, Erziehung und Volksbildung (za znanost, vzgojo in izobrazbo naroda) je že v svojem odloku z dne 32. julija 1942. leta priporočil, da naj bo ženska mladina pripuščena k obiaku trgovskih iol, ko je odslužila dolžnostno leto. Sedaj se * okrožnico z dne 12. maja 1944. leta odreja, da je dopustitev za obisk trgovskih in višjih trgovskih šol odvisna načeloma od prejšnje odslužitve dolžnostnega leta. Predčasno polaganje pomočniških izpitov v nekem odloku Reichswlrtschaftsmlnistr* je bilo odločeno, da se trgovski učenci, ki imajo radi šolske predizobrazbe dogovorjeno skrajšano učno dobo, lahko prlpuste k pomočniška mu izpitu radi predstoječega vpoklica k vojakom tudi če v času izpita še niso dopolnili do sedaj predpisano najkrajšo učno dobo dveh let. Naši voiaki pozdravljajo domovino % Jugovzhodne Nemčije pošiljajo prisrčne pozdrave svojim družinam, sorodnikom ter vsem poznanim tovarišem ter vsem ljubljenim dekletom sledeči, gorenjski fantje-vojaki: Ha-bi an Blasius, Krankenhaus Gallenfele, МаИ Anton, Letenze, Ersehen Paul, Krainburg, Stanovnik Johann, Sora, Tschepulj Johann Kokra, Bislak Johann, Kronau in BoeowltecJiar iz Sminza. Vesti iz Lfubljane in okolic« Zlata maša." V nedeljo dne 6. avgusta 1®44 je imel bivši trnovski župnik France Finž-g a r v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljubljani zlato mašo — petdesetletnico svoje nove maše, ki jo je tedaj imel v svoji rojstni fari na Bres-nlcl. Zlata maša, tiha, spremljana a slovesnim petjem, je bila ob 8. uri. >Pobljte čim več naroda...« V svoji 30. številki priobčuje ljubljanski »Slovenski donie pod naslovom: >OBela Krajina, velika mučil* nic* in morišče« etrahotna pričevanja bivšega tolovajskega »obveščevalnega častnika« Janka Brzoviča iz Vivodlne, ki med drugim Izpoveduje: V novem taborišču adio morali tudi priseči. Jože Sokol nam je pojasnil važnost te prisege, ki ima posebno lastnost, da je ne polagaš niti pred Bogom niti pred kraljem. Hkrati je dejal vsem navzočim tolovajem: Tovariši, vaša prva dolžnost je, da ste krvoločni!« Prav tako nas je h krvoločnosti pozi-val komandant odreda neki Nedeljko, — Majcen, ki je zatrjeval, da je krvoločnost prva in glavna lastnost vsakega komunističnega borca; da je nujno, da vemo, da se je sedaj pričela revolucija, v revoluciji pa je bolje, da se po« tolče nekaj tisoč ljudi več, čeprav nedolžnih, kakor pa premalo. Dobesedno je dejal: »Tovariši, pozneje nam bo škodilo, ako bomo' slo* venskemu narodu prizanašali. Pobiti ga je treba čim več, da nam ne bodo pozneje delali nadlege«. Tudi dr. Mihelčič je večkrat prišel v naše taborišče in vedno ga je spremljala močna ko. munistična patrola. Našim komandantom je neprestano govoril: »Fantje, ali dobro delate?« Oni pa so mu na dolgo in Široko pripovedovali, kako ubijajo in mučijo ljudi, »še več Jih morate!« je z nasmeškom na obrazu dejal dr. Mihelčič. »Ali jih mečete kaj na ogenj, tovariši?« jih je spet vprašal. Tedaj so mu obširno pripovedovali, kako mučijo nedolžne ljudi. Pri tem pripovedovanju se je dr. Mihelčič topil sreče In veselja: Paeja pridiga. Ljubljanski »Slovenski dom« poroča: Pred poldrugim letom dni od svojega škofa obsojeni Izgubljeni duhoven Metod M i -k u ž, »verski referent« pri »glavnem štabu Narodno - osvobodilne vojske In partizanskih odredov Slovenije«, to se pravi nekak »slov. rdeči papež«, je pred kratkim napisal in dal razširiti brošuro »Kri mučencev — naše seme«. Njegovo čvekanje, ki obsega 13 strani, je zgovoren primer pridig, kakršne mora ta rdeči hierarh imeti v »glavnem štabu«. Zanimiva je v toliko, v kolikor dokazuje umski in moralni razkroj človeka ki naj bi po lastni besedi bil edini »sacerdos secundum cor Jeau«, »duhovnik po Srcu Jezusovem« pri nas ... — Prerekati se a temi pijanimi Mlkuževimi izvajanji bi bilo neumno. V dokaz, kje in kaj so danes tisti, ki nam prinašajo »novo kulturo« in »novo vero«, naj navedemo samo, da uporablja Mikuž na petih straneh svoje pridige naslednje vzpodbudne, po novi veri In novem človeštvu smrdeče besede: zverina — enkrat, hudič — šestkrat, stekli beli psi — trikrat, beli pes — štirikrat, pasja sorta — enkrat, stekli domobranski kurat — enkrat, steklina — enkrat, veliki pes — dvakrat, stekli duhovnik — enkrat, pes — trikrat izdajalec — trikrat, stekli pes — enkrat, izdajalski stekli pes — enkrat, weisser Hund — enkrat. Vse to na petih majhnih straneh! — Kdo ve, kaj poreko na to pasjo pridigo razni Krizologi in drugi alato-usti, vse odpuščajoči zagovorniki »nove vere« in njenih paralitičnih izgubljencev? Zaplemba Imovine upornikov. Po predpisa«-nem postopku je bila zaplenjena Imovina upornikov Karla Vllarja, slaičičarja, nazadnje sta-nujočega v Dol. Logatcu 26, in Rudolfa Koželja, mehanika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Čopova ulica 19. ObeojeW verlinild in navijaloi. Splošen pregled o kaznovanih verlžnikih in navijalcih cen navaja, da Je bilo letos v 6 mesecih od policijske uprave kaznovanih @25 oeeb na skupno denarno kazen 872.500 lir, med njimi so bill največkrat kaznovani nekateri ljubljanski me-■ar:H • kaznimi do 6000 lir. ker #o prodaja* fttraa #. — etev. вЗ. KARAWAMSEN BO¥K Breda, 9. avgrneta 1M4. AMTLICHfe BKkAi^i^TMAC HtJI^GElI Auftraggeber L. G. \V., Hohterr. Kontervengtoi KG Brouer&Co., Wien I, Stodiongoiic 5 (Generolreprbi- der Morke WECKl. Schaffcnde Frauen in Waffenschmieden helfen fleifiig an unseref Rustung. Aber der Housholt bleibt gepflegt und souber, Henkel't bewahrte Reinigungj-heifer erieichtern ihr die Haul* arbeit. Henko.Sil.iMi.ATA eoi den РемН Werken. HInweise zum Sparen lind Forderungen def G* genwart, urn uber ManQ#l» zeilen hinwegzuhelfen. Uic Woff en furdenSieg gehert jetzt vor, und auch ,,Ro*o-dont" muA desholb spar-torn gebraucht werden. i^osodonf Službo dobi Blagajnlftarka dobi »tuliio mesto v bolje«n hotelu M Gorenj, skem. ОвеТЈпб' pređftaVlfl ргГ K. Bote Krainburg:, Veldeser Str. 6. 3771-1 Mizarski pomočnik, ki bi bil zmožen samostojnega vodstva manjše delavnice, pošten in zanesljiv, se išče. Naslov v K. B. Krainburg pod >PoSten etarejii mizar«. 3754—1 Mlad fant, 15 do~le^ieTštar, za lažje kmptifko delo in ki Ima veselje do konj, se v okolici Krainburga takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Nasiov pri K. B. Krainburg 3799-1. Sprejme ee deklica od 14 let naprej k otroku. Plača po dogovoru. Mili Obstftdter, Am Hmng 45, Krainburg. 3812-1 Oohrega kuharja ali kuh.irlro Išče za takoj »Hotel Europa«, Krainburg. 3816-1 Službe išče Izučila 1)1 №' nida v trgovini mešane stroke deklica stara 15 let, že 7. dovršenim Pflioht-jahr. Ponudbe na K. B. Krainburg 3803-2. Odda v najem А11/,»гнки (IplnvnU'-ii ob glavni cesti na prometnem kraju, nova stavba za в clejavcev In z i strojema ter vaem orodjem In Bkobelnlki odila v niij«''" J*" koj. Informacije pri J. Krainburg, Am Strmnd^^^ ^ !šče v najem DmiiBktt obiBOH«. skoraj nova, (l»bi ottfba, ali najemodajalec. Iti preKkrbi ves dan odsotnemu pospodu sobico v Kralnbur. gn ali bližini. Ponudbe na K B., Krainburg pod »Lepa iva-gradp« 3745-4, Prodam Kravo, T mee. brejo, mlado, lepo, težko 430 kg: prodam. Cena po dogovoru. Joh. Graschltsch, Krainburg, Am Hang St. 70. 3785-6 10 letno kobilo z tre betom prodam. Studen Agnea, Panger-schiza št. 7 pri Gallenfelsu. 3789-6 Kupim VlaokotlaAmo vodno turbino, 5 do 8 KS kupim aH dam zanjo elektromotor aH kaj siičnega. V. Tuschek, Falkendort 93, pošta Krainburg. 3783-7 Kupim vo^jo mnnžlno koruene. ga ličkanja. Jeglitsch, kamno-seStvo, Krainburg. Veldeser Str. 39. 3784-7 Kupim mlatilnico na ročni pogon ali na gepelj. Schtibelj Kari, Goliza 5, pošta Selzacli, Laak a. d. Zaier. 3774-7 Kupim čistilnik (pajkel) za žito. Kalan Franz, kmet, Gallen-fels 11 pri Neumarktlu. 3775-7 bivalni stroj in stiskalnico sa podplate (Sohlen pressmaschi-ne) kupim ali zamenjam. Ponudbe na K. B. Krbg. 3777-7. Kupim motor 4—6 "KS, nov ali star dobro ohranjen in malo rabljen na bencin ali nafto. Naslov na K. B. Krainburg pod >Dober plačnik« 3800-7. Л(И» <и> 100 кк Ncn.i Ј»Г(к1»т. Naslov pi'l K. B. KvRlnburg: pod 3769-6___ ItiKiti pliU'gavHke plume, 15 mener.ev fllurejta, pnxlum. — I'ranzlaka Buhnik, Trata 12 Lank'Z. 3748.П I'rodam dobrega lovukt'ifa рвн ■ Texwf. PoiBve M >HotPl Kii-горм, Kr&inDurg. 3&12-6 Kupim prima moAko koto ali dam rabljeno v zameno in razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3796-7. Kupim dobro ohranjen klavir ali harmoniko. Dopise na K. B. pod »Harmonika« 3810-7. Kupim dobro ohranjeno omaro za obleko. Ponudbe na K. B. Krainburg 3808-7. Kupim stružnico 2a železo, dolžine IV2 m, z motorjem ali brez. Ponudbe na Gaber, Gode-scbitsch 22, Laak/Zaier. 3818-7 Kupim fotoaparat z boljAo optiko 6x9 ali 10X15, ali zamenjam ali prodam 2 fotoaparata 4.5X6 optika 4.5 in 13X18 optika 4.5 31. ter fotoplodče in papir. Ponudbe na K. B. Krainburg 3&13-7. Menjam Dobro ohranjeno moško kolo zamenjam za enako ienuk« kolo. Naslov pri K. B. Kraia-burg pod 3770-15. 'Zammijani та*«мто alm- morexnico za nov ćistilnik (paj-kelj) ali kaj drugega. A. Papier Werbnach 9, p. Radmanns-dorf. 3776-15 Menjam moAko kolo In čevljar# ki atroj M krojaški šivalni m troj. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3791-16 Kamenjam večji rabljeni ai- cer dobro ohranjeni Dinamo na Istosmernl tok. Rabim pa za izmenični tok 15—20 PS. Naslov v upravi Karaw. Bote, KlaKenfurt pod St. 5832-15. Z letnega plemenskega vola namenjam za kravo mlekario«. St. Martin unter Gross Kallen-berg St. 22 pri St. Velt. 3765-15 Klektričcn likalnik In kuhalnik dam za dobro ohranjeno moško all žensko kolo. Razliko doplačam po dogovoru. Naslov pri K. Bote Krainburg 8794-15. Motor 500 cin zamenjam za harmoniko. Ponudbe na Kar. B., Klagenfurt pot St. 5867-15. Liovci pozor! Zamenjam lovski daljnogled za žensko kolo al plaSč. Ponudbe na Kar. ^te, Klagenfurt_p^ _ Mt^iuiTliovo kuhinjsko kredenco 7.a kolo. manjšo ali večjo klavirsko harmoniko. Naslov v Kar. B. Kibg. 3801-15. Menjam gramofon kovčeg in 10 ploSč za moSko kolo. Naslov v Kar. B. Krainburg 3809-15. Menjam fotoaparat za haimo-nlko ali žensko kolo. Naslov v Kar. B. Krainburg 3806-15. Mi4ijajn popolnoma nov otro-Skl voziček za Žennko ali moško kolo. Ev prodam. Naelov v Kar, B. Kralnhurif 3807-15, М('пЈн1п i« ne rnbljnno otomanu (divan) za l«to dobro ohranje. no moško kolo ali fntonpiirat. Ponudbe na K, B Krainburg .1817-15, Doplel 19 let atara gospodična el v »vrho d opisovanja ipornaU % gompodom primernih let Pred-«oet Imajo fantje črnih la* m temne polti. Doplun po možnosti • sliko poslati na K*''- B Krsdnburg pod *Značajen^^ Zenitve Inteligent želi znanja s sltui-rano damo 32—40 let staro. Dopise s sliko In polnim naslovom na K. B. Krainburg pod »Ženltev nI Izključena«. Ало-nlmno v koš. 3760—21 Prosim za naslov cenjeno gospodično, radi resnega znanja, Id se je peljala v družbi gospe in prijateljice v roza bluzi, iz obiska Leoben—Jarsche. Naslov izvolite poslati na K. Bote Krainburg pod »Srečna«. 3758—»1 Katera g08i>0dična, stara 1в do 25 let, želi spoznati dobrega, simpatičnega fanta v svrho poznejše ženitve? Ker sem bil v ljubezni že enlcrat razočaran, naj se javijo le resno misleče s sliko na K. B. Krainburg pod »Dekle oprimi se dobrosrčne. ža< št.'3780-21. Samska gospodična, 20. let, z malim posestvom, iščem gospo-da od 20 do SO let. Najraje godbenika ali slikarja. Le resne ponudbe s sliko na Kar. B. Klagenfurt 5869-21. Izgnbljeno Sveženj ključev (7) najden v Wart, se dobi pri K. B. Krain. burg. 3797-22 Izgubila se je dne 1. VIII. s prvim vlakom iz Asslinga do Scherannitz Klelderkarta, Ken-karta, Fleischkarta in približno 90 RM. — Pošteni najditelj se naproša,da odda proti nagradi na K. B. Krainburg aU naj sporoči na naslov Kenn-karte. 3802-28 Oseba, ki je 30. VH. v opoldan^ skem vlaku Krainburg-Klagen-furt našla tuj dežni plašč, в» naproša, da ga vrne na uprave K. B. Krainburg pod »Nagrada« 3811-22. Bazno Dobrim prljat*4jem! Vee je ▼ redu. Javi se najbližnji oblaeti. Tvoj prijatelj. 3757-2» Izgubil sem 4. Vili. denairaicS s približno 400 RM In ključki od kovčega na poti od Alte Post do Landrata od pol 1. do 1. popoldan. Pošteai najditelj »e naproša, da odda proti na« gradi na K. B. Krbg. 3814^ Ooi4>odična išče posteljo aH maJo sobico tudi lahko breo« mobllje za takoj. Ponudb# aft K. B. Krainburg SVARILO! Podpisani opozarjam vse oaet oeoMto bivše »ouslužbenke m