S3UK®
6SUK®
Izhaja
10., 20. in zadnjoga dne vsakega meseca.
-ee-
Naročnina
stane I gld. na leto.
—€*$—
Posamne številke po 5 kr.
ejstfeiS
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vsprs-jemajo zastonj!
ean«9
Štev. 23.
V Ljubljani, 20. avgusta 1899.
Letnik V.
Slovenski krščanski socijalci na Hrvaškem,
Dnć 15. t. m. je bil pomenljiv dan za razvoj gibanja na slovanskem jugu. Slovenski krščanski socijalci so doSli prvikrat na Hr-vatsko in tega dejstva smo se razveselili srčno, ker nam priča, kako globoko se je že ukoreninila mćj delavstvom slovenskim ideja brvatsko - slovenske vzajemnosti. Pomembna Bta dneva 14. in 15. avgusta, ker sedaj je prvikrat poslalo organizovano delavstvo slovensko v sredo naroda brvatskega svoje zastopnike, ki so iznova pokazali krvnim svojim bratom, da naroda slovenskega nobena moč ne loči od Hrvatstva.
Pod petimi delavskimi zastavami je pohitelo na Hrvatsko v ponedeljek popoludne 58 slovenskih delavcev in delavk pod vodstvom drž. posl. dr. K r e k a in v družbi brvatskega krščanskosocialnega organizatorja č. g. Z a go r a c a iz Siska. »Hej Slovani« so zapeli za svojo popotno pesem.
Zastopanih je bilo 11 slovenskih krščan-sko-socijalnih društev in sicer: »Slovenska krščanskosocijalna zveza« z zastavo, »Katoliško delavsko društvo« na Jesenicah z zastavo, »Slovensko podporno delavsko društvo v Celju«, »Slovensko delavsko stavbinsko društvo« in »I. delavsko konsumno društvo« iz Ljubljane, »Gospodarska zadruga« na Češnjici, pevsko društvo »Ratitovec« iz Sele z zastavo, »Bralno društvo« iz Železnikov z zastavo, »Konsumno društvo iz Železnikov, »Posojilnica v Starem Tfgu«, »Društvo svetega Jožefa« iz Tržiča z zastavo. Izletnike so prav prisrčno pozdravljali v Krškem, po zeleni Štajerski pa so jih štajerski rodoljubi pozdravljali skoro na vsaki postaji, sosebno lepo v Rajhenburgu in v Brežicah, kjer jih
LISTEK.
Zdravnikov sin.
(črtica iz življenja.)
(Konec.)
Nekaj dni pozneje sem se sprehajal po cesti nad morjem. Krasen dan je bil in morje je blestelo v solnci kakor biser.
Pred krčmo ob cesti je sedel Človek in zrl v daljavo. Na mizi pred seboj je imel kupo vina in vogal belega kruha, od katerega je trgal kos za kosom in hlastno jedel — bil je on!
Videti je bilo, da je lačen in na obrazu mu je odseval žar globoke žalosti, da, — obupa. Takoj sem slutil, da ga preganja .nsoda, morda ljuta usoda! Morda je prišel — kdo ve po kakem tamnem naključju! — tu sem, da si poišče službe, košček kruha, a
je pozdravil predsednik čitalnice. Preko Sotle je zadonela »Liepa naša domovina« in čim bližje smo se pomikali sf«u Hrvatske, belemu Zagrebu, tem krepkejše je donela »Još Hr-vatska ni propadla, dok mi žijemol«
Na zagrebškem kolodvoru! Na stotine ljudstva, na čelu pozdravljajoči množici »Za-natlj. pomočničko društvo« in odbor zagrebških krščansko-socijalnib delavcev. Predsednik »Zanatl. pomočn. društva« g- N o r S i 5 je pozdravil slovenske krščanske socijalce na hrvatski zemlji kot drage brate in gosp. P e-t r o v i č imenom krščansko - socijalmh delavcev brvatskih. Imenom Slovencev je odgovarjal g. Kregar, da so krščanski soei-jalci presenečeni ob tako iskrenem vsprejemu v Zagrebu. Slovenec i Hrvat, uvjek brat! To nam dokazujete. Prišli smo mej Vas, da potrdimo tisto, kar naše ljudstvo na vseh naših shodih povdarja, tisto, kar smo slovenski krščanski socijalci v primeroma kratkem času dejanj8ki razširili mej narod slovenski — vzajemnost hrvatiko-slovensko. Zastopamo tu mase naroda slovenskega, ki so v krščanskosocialnem taboru. Delavske naše čete spremljajo naš pohod med vas in zahvaljujoč se vsem za ljubav, s katero nas sprejemate, kličem z besedami, ki so danes na jeziku in v srcu vseh naših bratov: »Živela naša skupna h r v a t s k a domovina, (Gromovito ploskanje) živeli tisti njeni sloji, ki so ji glavBa bramba, živeli hrvatski delavski stanovi! Na čelo slovenskega odposlanstva postavile so se na to slovenske delavke v narodni slovenski noši, v belih pečab. »Živele Slovenke!« klicalo se jim je od vseh atranij, živeli slovenski krsčansko-socijalni delavci!« pozdravljale ao mnogoštevilne množice hr-vatskih delavcev, a tudi gospoda iz višjih slojev. Tudi dr. F r a n k je poslal tje svoje agente. Ob vsprejemu smo videli, kako peša
ker ne najde ničesar — s tako nogol — je tako potrt.. .
In v meni se je boril s dvomom sklep, d& se mu približam, da se mu razodenem, da mu povem vse, tudi ono o njegovem padcu in mu pomagam iz nesreče, da mu storim, kar morem, dasi ga nisem mogel trpeti tedaj — toda zdajci upre svoj pogled v me, tisto čudno oko, in moj sklep je bil uničen, ozrl sem se še jedenkrat po njem, srce mi je pretreslo nekaj neumljivega in šel sem dalje po cesti.
Se dvakrat, trikrat sem ga videl pozneje. Vsikdar je hitel po ulici ob svoji berglji, da mu je pot kapal s čela. V roki je nesel zvitek papirjev in žepe je imel potaknjene s papirji v raznih barvah. Zdelo se mi je, da je dobil kako službo, a tako, da je moral mnogo tekati po hišah, ako si je hotel prislužiti boro — provizijo. In vsikdar, ko sem ga zagledal, kako je hropeč poganjal svoje
njegova moč. Bili so časi, ko bi ob terorizmu njegovem ne bilo mogoče vsprejeti v Zagrebu krščansko-socijalmb delavcev, sedaj pa je prišlo menda na njegovo komando klicat nekaj možicev »Živijo dr. Tavčar«. Te demonstrativne klice čistih židovskih pristašev pa so zadušili gromoviti klici, s katerimi ao Frankovemu izzivanju odgovarjali naši delavci: »Živio Tuškan!«, »Živio Zagorac!«, »Živela zjedinjena opozicija!« Hrvatje pa so odgovarjali: »2ivio dr.Kreki«, »Živio Kalani«, »Živelo krščansko - socijalno radničtvo slovensko I«
Velikanska množica je prepevajoč slovenske pesmi spremila Slovence do “novo-gradiske pivarne, kjer je bil »zajednički večer«. Na pozdrav predsednika Noršiča se je zahvalil g. Kregar rekoč, da bomo slovenski krščanski socijalci v vedni stiki z brati Hrvati in prihiteli med nje še večkrat, ter napije »Zanatl. pomočn. društvu. Gosp. Zagorac spominjal se je teh dni, ko je proučeval na Slovenskem gospodarsko organizacijo krščanskih socijalcev. Govornik pravi, da kamorkoli je prišel in dejal »Hrvat sem!«, zasvetil se je radosti obraz slovenskim možem, roka se je prožila v pozdrav: »Zdravo, brate Hrvate!« Slovenci in Hrvatje smo si blizu, a bili smo si doslej vrlo daleč.
V dvorano stopi dr. K r e k. Hrvatski delavci ga obkolijo ter stojč kličejo: »Slava dr. Kreku!« Dr. Krek prične govoriti hrvatski. Odločno odklanja ovacijo svoji osebi. Vse zvraCa na idejo in načela, katera zastopa. Bil je sanj njegove mladosti in sedaj je delo zrele moške d6be: praktično provesti zjedinjenje med Slovenci in Hrvati. Nobena ideja pa še ni imela preje moči, dokler ni prešla v »narod brez časti«. Ideji demokratski moramo služiti ako hočemo doseči svoj namen. Prešla je doba, ki je bila za
težko truplo naprej in se mu je rosilo liee od vročega znoja, vsikdar se je oglasil v meni očitajoči glas in mi dejal: »Glej, to si storil ti, to je delo tvoje hudobije! Da mu nisi velel po ono ježice nad trhlo vejo, ne bil bi padel, ne bil bi se pohabil. Ia najbrže bi tudi ne bilo prišlo tako daleč ž njim. Tako pa je bila njegova noga njegova zla usoda in mesto da je zdaj morda imeniten gospod, mora se potikati po svetu, drugim v nadlego, sebi v obup.
Tako se mi je oglašala vest in da bi jo vsaj nekoliko utešil, opravičeval sem svoj čin tako-le: R<ko mi je bil zopern, v dno duše zopern, in kar je človeku zopemo, tega se hoče iznebiti. Morda je bila tudi kazen, zakaj pa je moril ptiče? Naposled pa, ako si je pohabil nogo, radi tega bi bil lahko okreval — boze, saj je bil zdravnikov sin! Torej je kriv le njegov nespretni oče, ki je nogo najbrže pokvaril z neukim zdravljenjem ...
narod doba robstva in tlake, ko so se drugi dičili z njegovimi vapebi in izrabljali njegove delavske sile. Ideja jugal Internacionalna socijalna demokracija je hotela izrabiti to idejo, a delavstvo se bode oklenilo nas, ki delamo na temelju vere in domovine. V tem smislu se organizuj slovensko in brvatsko delavstvo. Govornik želi, da si ustvari brvatsko delavstvo svoj brvatski delavski program, ki bode pot do naše zmage. Dogovoriti se moramo o tem praktično in skoro zopet priti skupaj, da na posebnem sestanku razprav* ljamo organizacijo slovenskega in hrvatskega delavstva. Zato dobro došel vsak delavec, brez aspiracij za svojo čast! Delavstvu hrvat-skemu pa naj se množe možje, ki mu bodo žrtvovali svoje moči. Živelo delavstvo hr* vatsko!
V	dvorani se je vrfiilo pobratimstvo slovenskih in hrvatkih delavskih slojev. Z veliko ljubeznijo so vzeli Hrvatje slovenske goste v svojo sredo, da jih popeljejo v svoje domove. Hrvatski in slovenski delavec sta se spoznala. Slovenski krščanski socijalci so si pridobili trdne zaveznike za gospodarsko osvobojenje slovanskega juga, zaveznike, katerim njihovih načel in prepričanja ne more nihče konfhkovati!
V	torek zjutraj ob 6. uri pričel se je že pomikati poseben vlak »Zanatl. pomočničkega društva iz Zagreba proti Jaški in dalje proti belemu Karlovcu. Slovenci in dragi nam Sis-čani so se pridružili »Zanatl. pom. društvu«. Ob najlepšem vremenu je bila krasna vožnja po ravninah hrvatskih. Raz vozove plapolale so hrvatske trobojnice, prepevali smo slovenske in hrvatske pesmi ter vsak trenutek odzravljali pozdravom ob progi. Skoro smo bili na kolodvoru v Karlovcu. Tu so nas čakala hrvatska druživa s svojimi zastavami, godba veterancev iz Zagreba je svirala in — »Živeli Slovenci I« je gromelo, ko smo stopali iz vozov. Slovenski prapori so se razvili. Takoj so bile obrnjene vse oči na zastavo naže »Zveze«. Predsednik obrtniškega in delavskega društva »Nade« g. Avgust F ranči 8 k o v i č je stopil pred nas ter nas pozdravil imenom vseh Karlovčanov. Gospod Kregar dejal je v svojem odgovoru, da smo Slovenci zaradi tega toli radi prihiteli v Karlovec, ker vemo, da je to jedno najza-vednejSih mest hrvatskih, mesto, v katerem ima hrvatska opozicija trdno zaslombo. Slava Karlovcu, živela »Nada« 1
Razvrstil se je sprevod. Na čelu je svi-rala godba, za njo so korakali ognjtgaaci, potem pa je vihrala naSa zastava sv. Mihaela, za »Slovensko krSčansko-socijalno zvezo« so korakala ostala slovenska in hrvatska društva;
Te dni je stalo v časopisu, da se je na cesti ponesrečil neki Friderik S., »hrom človek«, ki je prišel pod težek, po cesti dirjajoči voz, in leži sedaj v bolnišnici.
Nisem se mogel premagati, hitel sem v bolnišnico, da ga vidim Se enkrat, morda poslednjič, — pa bilo je skoro prepozno. Ko sem stopil predenj, uprl je svoj pogled v me in se bridko nasmejal, govoriti ni mogel več, preveč ga je potrl voz. A zdaj sem videl, da me je spoznal, — čutil sem, da me je poznal že najbrže ves čas, a ni hotel dati od od sebe, bil je preponosen. Vse to sem zdaj čital v njegovem očesu, ki je bilo uprto v me. Slednjič je stegnil svojo roko k meni in mi jo položil v desnico, tako je izdihnil — vzel je seboj na oni svet skrivnost, da sem mu prav za prav jaz zakrivil tako usodo ...
17 zastav je vihralo v sprevodu. In kaka je bila pot že po ulicah karlovškega predmestja! Raz vsake hiše so vihrale hrvatske trobojnice, skoro z vsakega okna klicale so nam Hrvatice iskrene pozdrave. NaSe Slovenke in gorenjske može v narodni noli je vse zrlo z velikim zanimanjem in oduSevljenjem. DoSli smo v Karlovec. Na stotine Hrvatic v belih oblekah s trobojnimi okiti nas je čakalo pri uhodu v mesto. Usul seje na nas dež cvetja. Vse polno brvatskega naroda nas je obkolilo, stiskali so nam roke, izražali z rodoljubnimi klioi svojo vzajemnost z nami, vmes pa se je po vseh lepih ulicah prijaznega Karlovca iz nežnih rok usuvalo na nas cvetje in venci.
V »Zorinem Domu« smo se odpočili, potem si pa ogledali Karlovec. Okolu 11. ure odkorakala so društva k blagoslovljenju nove »Nadine« zastave. Korakala so mimo doma kumice presvetle baronice Kate Vranica n y, kateri so se nase zastave poklonile. V cerkvi sv. Trojice je bila sv. maSa, katero je daroval župnik karlovški, Slovenec P. Av-relij Kokalj. Po sv. maSi se je zastava blagoslovila v šotoru na Jelačičevem trgu. Zastava je iz težke rudeče svile. Na jedni strani ima grb mesta Karlovca, na drugi emblem delavski. Pater Lambert je ob tej prdiki pozival delavce h krščanskosocialnemu delu po nauku: Moli in delaj I Kazal je nato, da je delo brez križa robovanje in tak je bil položaj delavcev, predno se je oglasil poziv: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Rob in radmk bilo je prej jedno, katoliška cerkev je bila, ki je prva pokazala na dostojanstvo delavčevo. Svaril je pred neprijatelji, ki botč da bi delo preziralo križ. Delavski roki v njih pa križ, to bodi naSe znamenje, pod tem znamenjem se združimo v trdno falango in nihče ne bode razrušil take sloge. Društvo brez vere ni vredno, da obstoji na zemlji. Z vero družimo ljubezen do grude, na kateri smo zrastli, a ta gruda je krasna domovina naša. Z obema družimo ljubezen do kralja. Visoko dvigni »Nada«, ki tako vrlo skrbiS tudi za bolestne svoje člane, barjak, katerega ti blagoslavlja cerkev; vihraj nova zastava za vero, dom in kralja! »Nada« dokazuj Se nadalje, kako more priprosti delavec posvečevati svoje moči občnemu blagostanju. Na Jalačičevem trgu stalo je ob tem govoru na tisoče občinstva. Zdelo se nam je, kakor da bi ob tem govoru sprejemale vse te hrvatske množice v se krdčansko-sooijalno misel. Po zabijanju žebljev — imenom Slovencev so zabili v zastavo žeblje predsedniki naših društev, imenom Slovenk gospa Manfredo iz Ljubljane — podal se je velikanski sprevod zopet do »Zorinega Doma«, kjer je bil ob pol 2. uai popoludne banket.
Nad 300 oseb je bilo pri banketu. Vsako naše društvo je poslalo na banket svoje zastopnike, slovenske delavke sta ondi zastopale gospa Manfredo in Milka Krekova, gorenjske župane pa gospod Hafner, župan iz Krope.
Takoj, ko smo vstopili v dvorano, pozdravila nas je godba z VNaprej zastava slave«, potem pa smo bili Slovenci predmet skoro vsem govorom. Slovencem, vzajemnosti hrvatsko-slovenski, so napijali: predsednik »Nade« g. Franciskovič, dr. V i n k o v i ć je povdarjal, da je dohod Slovencev v Karlovec važen za ves hrvatski narod. Sloga naj vlada med nami! Zupan karlovški g. Vrbanič pozdravljal je Slovence, zagotavljajoč, da Slovenci dobč mej Hrvati odprte roke, na katerih se spočijejo od borbe, ki jo vodijo s tako besnimi nasprotniki, kakor so zadnjič pokazali celjski izgredi.
G. Zagorac je rekel, da so Slovenci pripravljeni delovati za skupno srečo naroda hrvatskega. Kazal je nato, da se Slovenci trdno organizujejo na temelju vere in ljubezni do domovine. Tvarjajo že falango, ki se približuje hitrim korakom narodni zmagi, a tudi socijalnl zmagi. Tudi hrvatsko delavstvo organizuj tako sebe in potem narod. V čast delavcev slovenskih vstanimo. Bog blagoslovi to zvezo, ki se danes spaja mej hrvatskimi in slovenskimi delavci. Naprej naša zastava, naprej složni bratje! Zahvaljeval se je gospod Kregar in napil navdušeno hrvatski domovini. Slovenci se smatramo kot del hrvatskega naroda. Proč z izdajalci — živela domovinal Imenom celjskih slovenskih delavcev je govoril g. ZabukovSek ter napil »Nadi« in Karlovčanom. Narodni zastopnik g.Modru-S a n dejal je, da smo Slovenči in Hrvatje jeden narod. Živela hrvatsko-slovenska vzajemnost! Približala se je ura odhoda. Slovenci smo morali na kolodvor. Vstopili smo se v dvorani pod naSe zastave in imenom slovenskega odposlanstva je govoril g. Gost i n č a r krepko slovo, povdarjajoč potrebo skupne gospodarske organizacije. Slovenski krščanski socijalci ne poznamo Sotle, mi ne poznamo razlike med Slovenci in Hrvati — vsi bodimo jedni. Živeli Hrvatje 1
Vršili so se ganljivi prizori bratskega slovesa. Baronica Vranicany je stiskala roke slovenskim delavkam, presvetli soprog njen presit je delavce, naj gredo ž njim na njegov grad, — in delavci hrvatski, ti so se 8 solzami poslavljali od svojih bratov.
Po dvorani je vse klicalo mej tem, ko so se slovenske zastave priklanjale v slovo: »Z Bogom Slovenci 1* »Živela hrvatsko-slovenska vzajemnosti« »Z Bogom Siovenkel« Hrvatje in Slovenci so si zamenjavali trobojnice. Banket se je zaključil, da nas udeleženci spremijo na kolodvor. Na poti na kolodvor odpirala so se okna in so delavkam in delavcem slo venskim klicali v slovo meščanke in meščani karlovški. Skoro smo bili na vlaku
—	zadnji klici in že smo še pomikali proti Zagrebu.
Doma smo zopet — in v društvih naših se sedaj pripoveduje o ljubezni Hrvatov do Slovencev, o skupnosti in bodočnosti. Prav nič ne moti veličastnih utiskov, da sta se o tej priliki zopet našli dve lepi duši — dr. Tavčar in dr. Frank. Drug druzega sta vredna: »Hrvatsko * Pravo« in »Slovenski Narod«. Za dr. Frankom stojč Madjari in Židje, ra dr. Tavčarjem kapitalistiski Nemci
—	kdo bi pričakoval, da bo takim ljudem ljub pohod slovenskih krščanskih socijaloev na Hrvatsko. Nam pa je to glavna stvari Pričetek je storjen. Tudi Hrvatska se bode 8odjalno vzdramila, organizovala gospodarski. Priti mora do razvoja zdravega antisemitizma.
Delavci so se uprav žrtvovali za izlet na Hrvatsko, sledili so nagonu svojega srca in ponosni so lahko na to, da so za spoznanje Hrvatov s Slovenci storili praktično s svojim moškim nastopom več, nego stotine akade-mičnih govorov slovenskih prvakov o vzajemnosti hrvatsko-slovenski. Prvi kamen k skupni jugoslovanski delavski organizaciji je položen: »Pružimo roke — brat uz svog brata — Radom i marom — za dom Hrvata!«
—č.
Znamenit sestanek.
Dnč 14. t. m. poleteli smo slovenski kr-ščansko-socijalni delavci, obrtniki in kmetje v bratski kraljevi Zagreb, kjer so nas nepričakovano prijazno sprejeli ondotni delavci in drugo občinstvo. Vsakemu izmed nas, ki smo
z lastnimi očmi videli navdušenost Hrvatov do nas slovenskih delavcev in vsega naroda, ostane ta trenotek brez dvojbe v trajnem prijetnem spominu. Drugi dan smo se odpeljali v prijazno in za nas posebno spomin«ko znamenito mesto Karlovec, kjer se je imelo vršiti blagoslovljenje zastave pevskega društva „Nade". Vsprejem je bil tu čez vse prisrčno veličasten. Predmet ovacijam smo bili Slovenc«. Toda o tem obširneje na drugem mestu. Znamenit je bil ta dan v zgodovini krfičansko-socijalne organizacije na slovanskem jugu, ker smo se prvič sedli delavski stanovi k pobratimstvu. Delavsko in obrtno društvo je slavilo dan slave. Slovenski delavci, obrtniki in kmetje pa smo prišli, da se med seboj spoznamo in sklenemo vez novemu delovanju, ki naj gospodarsko resi hrvatski in slovenski narod pijavk, ki mu sesajo srčno kri, jemljejo vgled in ob njegovih Žuljih živ6 gosposko. Na Hrvatsko se vsiljuje tujec-žid in Madjar, ki vsak po svoje skušata okoristiti sama sebe nm račun delavskih rok. Rodna zemlja postaja v čimdalje večji meri last tujcev. Madjarizem se Siri na vse kriplje po hrvatski zemlji. Trgovina je, vsaj kolikor je večje, v rokah judov in Nemcev. Hrvat je skoro na domači zemlji že zadnji. To dejstvo boli resne domoljube aa Hrvatskem. Jeli so premišljevati, kako postaviti se temu v bran. Že je vsajena kal in upati je, da požene mogočno deblo, v katerega senci se bode hrvatsko ljudstvo radovalo svojega gospodarskega in političnega samostojnega vstajenja.
Gospflda v frakih, koji je Hrvat do sedaj zaupal vse, v gospodarskem oziru za njega ni storila nič. Ta gospoda je bila srečna, da ji je naivni narod klical živijo, dalje se ni brigala zanj. Toda ti časi bodo tudi na Hrvatskem minuli, kakor hitro vzame ljudstvo v roke samo svojo usodo in se znebi dosedanjih pijavk.
In tudi pri nas je tako. Zato pa je velikega pomena, da se je vendar enkrat pobratilo delavsko ljudstvo samo z bratskim narodom hrvat8kim. Preko glav onih, ki iSčejo le svoje slave in samih sebe, bomo šli skupno na delo, ne zmenš se, ali to vgaja liberalnemu frakarstvu, judovstvu in renegatstvu ali ne. Mi hočemo, da ob naSem delu živimo sami dostojno. Ni nas več volja rediti lenih trotov s svojim napornim delom. Mi pa tudi hočemo, da se spoštuje naša vera, naSa domovina in nas jezik, ker imamo vse to od Boga in nima nihče pravice tega nam jemati. Dolžnost naša pa je vzajemno braniti svoje svetinje in blagostanje. Zato pride gotovo čas, ko se oklenemo vzajemno edino pravih krščansko socijalnih načel in po njih pridemo do srečnih dni.
Kaj iščemo?
Žalostno gospodarsko stanje našega ljudstva .vzbudilo je med nami krščansko - soci-jalno misel. Ta misel sicer ni nova, marveč se je le obnovila zato, da vzbudi zaspano krščansko zavest, po kateri naj se v praktičnem življenju obnovi in oživi prava krščanska misel. Naše življenje, tako uči krščanski socijalizem, bodi skozi in skozi preveto z ljubeznijo do Boga in v tem do sobrata človeka. Vsakdo naj samega sebe zatajuje, to se pravi, nihče naj ne išče Bamega sebe, nihče naj ne skuša okoristiti sebe z žulji druzih ljudi. Vsakdo naj skuša koristiti le svojemu bližnjemu kolikor največ mogoče. Ljudje naj se priznajo pred Bogom vsi jed-nakim, ako so v družbi tudi različnih stanov. Vsak naj skuša delati po svojih močeh v blagor vseh ljudi. To so glavne poteze ple-
menite krščansko-socijalne misli. »Vera brez del je mrtva« se bere v katekizmu, dela so toraj, ki oživljajo. S tem je jasno povedano, da kedor samo tiho veruje v Boga, če sicer tudi morda pošteno živi, ni storil svoje dolžnosti kot kristijan, ako nikomur na svetu nič dobrega ne stori. Naj bode sicer kedo še tako pobožen, ako pa odira aobrata (če tudi po naših liberalno-socijainih postavah), ni kristijan. Kedor išče le samega sebe in le svojega dobička, ni kristijan, in če bi bil tudi papež. Zato pa moramo krščanski aocijalci dajati v tem izgled drugim. Naše delo ne sme biti posvečeno našim osebnim koristim, temveč vsemu človeštvu. Ako kedo išče v svojem javnem delu le svoje koristi in svojega dobička, za stvar ne more imeti nikabih zaslug, ker ima gmoten dobiček. Da ae krščanski socijalci borimo za naše skupno gmotno zboljšanje po načelih pravičnosti, je to plemenito delo, zato ker se borimo ravno za plemenito mi8el — pravičnost. Ako bi pa v tem delu iskal kedo svoje slave ali sicer osebnih dobrot, bi pa za njega delo izgubilo plemeniti značaj. Oa bi postal sebičnež.
Takih sebičnežev je naš slovenski rod videl mnogo. Koliko jih je že ob sami ljubezni do naroda obogatelo; iskali so sreče narodu, a našli so jo sami sebi. Taki krščanski socijalci ne smemo biti. Pokazati moramo, da nam je blaginja ljudstva nad vse. Skušati moramo žrtvovati vse svoje moči svetemu delu jedin8tva in blagostanja. Ljudstvo mora v krščansko - socijalnih ljudeh videti svoje vzore, potem bode mogoč popolni in splošni napredek ideje. Vsak zaveden krščanski socijalec, bodisi kateregakoli atanu, je dolžan delati v prospeh stvari. Zalibog se tudi tu marsikaterikrat slišijo sramotne besede: »E, kaj bom delal, saj nimam nič od tega. To delo je nehvaležno, raje sem tu in tu imam vsaj dobiček.« Tako nobeden, ki ima kako zavest, ne more govoriti. Krščanski socijalci ne smemo iskati osebnosti, marveč moramo biti prepričani, da delujemo v splošno korist. Kedor išče pred vsemi v delu le samega Bebe, ni krščanski socijalec. Iščimo toraj pred vsemi izvesti veliko in častno nalogo, katero nam podaja naše plemenito geslo: Z Bogom za krščansko ljudstvo 1 Osrečiti časne in večno nsše dobro ljudstvo, to mi iščemo in iščimo, druzsga nič.
Zopet dan našega ljudstva.
13. t. m. je imela selška dolina svoj dan t Narod sam je]priredil prisrčno ljudsko slavnost. Tam pod Ratitovcem, v slikovitih Selcih, zbralo se je včeraj vse polno naroda poslušat pošteno slovensko pesem in besedo. Pevsko društvo »Ratitovec« v Selcih je lahko ponosno na nedeljsko slavnost blsgoslovljenja svoje nove zastave. Narod ji je bil kum!
»Bog Te vsprejmi, kdor si prišel, prišel, da si naš med nami!« Ta krepki pozdrav gostom vse slovenske delanBke slavnosti bliščal se je včeraj tudi nad slavolokom pred vhodom v selško vas, kjer je »Ratitovec« vsprejemal svoje goste ter jjh mej pokanjem topičev in pozdravi zbranega ljudstva vodil v vas, ki je bila z zastavami in cvetjem odeta. Mej prvimi, ki so prihiteli, bili so vrli Škofjeločani s svojo zastavo, lepo uniformirani pevci pevskega društva »Kranj« in »Slovenska krščanskosocialna zveza«, ki je poslala na slavnost odposlanstvo 30 svojih članov. »Ratitovec« je to odposlanstvo iskreno pozdravil, povdarjajoč po svojem predsedniku g. Jak. U r a n č i č važnost »Zveze«. Zahvalil se mu je tajnik g. S t e f e, selška dekleta v narodni noši pa so goste odičila s cvetjem.
Skoro nato se je uredil sprevod društev k blagoslovljenju, katero je prevzel selški rojak, državni poslanec g. dr. K r e k. Sprevod sta otvorili gasilni društvi is Zelesmkov in Selc, nato je korakala na čelu drugih društev .Slovenska krščansko-socijalna zveza« z zastavo svetega Mihaela, ki je bil ves okrašen z duh-tečim cvetjem. Za »Zvezo« pa so se vrstila društva: Akademično društvo »Danica« z Dunaja, »Kat. rokodelsko društvo iz Škofje Loke z zastavo, »Moško pevsko društvo Kranj«i Bralno društvo iz Železnikov z zastavo in ondotno konsumno društvo, člani »Gospodarske zadruge« iz Češnjice v narodni noši, »Bralno društvo« Dolenjavas, potem družice v narodn noši in pevke in pevci pevskega društva »Ratitovec«. Društva so se ustavila pred domom blagorodne gospe kumioe Marije Kosove, soproge g. prof. dr. Fran Kosa iz Gorice. »Živela kumical« donelo je od vseh atranij, ko je stopila pred naše vrste: zastave so se ji poklonile, potem pa je šel sprevod v cerkev.
Stopil je pred oltar dr. K r e k. Oglasimo se danes najprej pri Očetu Luči, ki d& vsak dofafer dar — tako nekako je pričel svoj govor. Jeden najlepših psalmov Davida, nadaljeval je, je tisti, ki opisuje, kako so peli v babilonski sužnoati Israelci. Neki mož, ki je prišel iz babilonske sužnosti, opisoval je to: Ob reki smo sedeli in jokali in na vrbe smo obesili cimbale, ko so prihajali Babilonci k nam, in dejali, naj zapojemo pesem, odgovarjali smo: kako naj pojemo v tuji deželi? ... Velja to tudi tistim, ki so v zvezi z domom, da ni mogoče dobro peti, ako se ne spominjamo tudi Tistega, ki bode sodnih naš. Kako naj pojemo v tuji zemlji? , . . Zastava budi trdno ljubezen do te domače zemlje, na kateri živite, do vsega slovenskega doma; če bodo ž njim v zvezi in če bode ljubezen ta pogani jala svoje vrhove do našega pravega doma, ki je v nebesih, potem bode društvo srečno vspevalo. Vprašanje, kako naj pojemo v tuji zemlji, rešujeta na zastavi podobi sv. Jožef« in sv. Cecilije. Ljubimo domovino, a ta ljubezen ne sme zatreti ljubezni do Boga, do našega nadtemskega doma. Služi naj društvo v razvedrilo krščanskim mladeničem, ki naj si v društvu izobražujejo dušo, in sv. Cecilija naj v društvu združuje poštene mladenke 1 Sledil je blagoslov, potem pa se je razvila nova zastava in pobratila se svojimi sestrami, katere so družice ovenčale z lipovim cvetjem Zastava je krasno delo gospe H1 a v k e. Na jedni strani ima sliko sv. Jožefa, na drugi sliko sv. Cecilije. Obe sliki je mojstrski duhovito komponiral g. G r o h a r. »Narodu v slavo naj pesem doni«, ta napis se blišči na zastavi v zlatih črkah. Liro na zastavi je lično izvršil pasarski mojster g. Kregar. Na jedni strani je zastava bela, okolu podobe se vij6 rože v narodnih barvah, na drugi strani je rudeča z zlatimi rožami. Ob zabijanju žebljev čuta se je marsikaka pomembna beseda. Kumica dr. Kosova zabila je žebelj z besedami: »Lepe pesmi glas seže v deveto vasi«, dr. Krek: »Bratje tesno se združimo, pojmo vnetega srca!« Predsednik »Zveze« g. Kregar: »Naj bi čula tudi pesem zmage našel« »Danica«: »Bratje za dom!« Tudi predsednik Selškega bralnega društva je v zastavo zabil žebelj 8 krepkim pozivom: »Naprej zastava Slave!«
V imenu deklet je pripela gospodična Anica Šlibarjeva zastavi krasen trak. Pri sveti maši prepeval je zbor »Ratitovec«.
Skupni obed se je vršil v prostorih gospoda Fr. Tavčarja. Predsednik »Ratitovcu« gospod U r a n č i č je napil gostom in dr. Kreku, gospod Urbanija kumici, kije s tem pokazala, da je z nami jedne in iste
misli, da je vrla Slovenka. Vsi gostje so priredili gospej kumici srčno ovacijo, ki naj ji prida, da ljudstvo ve ceniti tistega, ki mu je naklonjen. Tudi spoštovanemu njenemu sogrogu smo navdušeno pripili. Gospod J a -kopic je povdarjal potrebo hrvatsko - slovenske vzajemnosti ter izrazil nado, da bode z lepo pesmijo Siril to vzajemnost tudi »Ratitovec«, kateremu napija. Gospod Stefedejal je. da je »Zveza« tem rajfie prihitela v Selce, ker je ta kraj naSemu dr. Kreku tako mil in drag. Sem pohiteva k svoji materi. »Zveza« kliče v Selcih: »Bog živi majko dr. Kreka!« G. dr. K r e k dejal je. da zastava je znamenje boja. Boju katerega bijejo krSCanski socijalci pod zaSčiio sv. Mihaela, veljaj napitnica. Gospod dr. Kos iz Gorice je napil moškemu pevskemu društvu Kranj, ki je v tolikem Številu prihitelo na to ljudsko alavje in ki nas je med obedom razveseljevalo z milim svojim petjem. Slava takim pevcem! Predsednik moškega pevskega društva Kranj g. Lovrenc Rebolj zahvalil se je in pozval pevce, naj zapojo kumici lepi Hajdrihov »Pozdrav!« Župnik gosp. Erzar je napil naSi delavski organizaciji. MeSani zbor »Ratitovca« je zapel še nekaj ljubkih pesmij.
Ljudska veselica po popoldanski službi božji na vrtu g. Šlibarja je bila v prvi vrsti izraz zdravega pojmovanja našega ljudstva. Takoj ko je „Ratitovec* zapel prvo pesem, priSli so brzojavi pozdravi od »Sloge« iz Siska in hrvatskih krSčansko - aocijalnih delavcev zagrebških. Tisti, ki so včasih akademično pisali o hrvatsko-alovenski vzajemnosti, mogli bi videti tu kako so krščanski socijalci to misel praktično razširili mej naSim ljudstvom. »Ratitovec« se je takoj odločil, da posije z »Zvezo« na karlovško slavnost odposlanstvo z zastavo. Istotako se je odločilo železniško bralno družtvo. Dalje so brzojavili »Slavec« iz Ljubljane, g. Simon Krek iz Gradca in konsumoo društvo iz Ljubljane.
Nastope pevcev iz Kranja je ljudstvo vsa* kokrat pozdravilo z burnimi vzkliki. Slavnostni govornik g. Urbanija je risal muke naroda slovenskega, kateremu želi sloge. Za njim je nastopil g. dr. K r e k. Prvi smo bili krščanski socijalci slovenski, ki smo z narodom naSim nastopili z zahtevo, da se naSa država približa Rusiji. To zahtevajo dejanjske razmere. (Vse ploska.) Veselo znamenje je, da so to že pričeli pojmiti, (Živio - klici.) Do zveze z Rusijo bodo Avstrijo prilile razmere. Druga naSa točka je točka naSega juga. Vzajemnost s Hrvati — širimo, jo bratimo, združujemo se ž njimi, zgradimo si ž njimi en narodni dom. Vse gibanje pa se naj vrši iz ljudstva. Naše ljudstvo je zavedno, ki pojmuje te točke, in vztrajno je, ker ve, da se gre za dobro stvar. Govornik omenja razmete v parlamentu. Parlament mora postati ljudski parlament — potem bode parlament dela, prej pa ne. Zato organizujemo ljudstvo 1
Vrstile so se še pesem za pesmijo, potem pa seje razšlo ljudstvo zopet v svoia selišča lepe Selške doline, ki je pokazala včeraj, da ljudstvo stoji čvrsto orgauizovano v krščansko - socijalni organizaciji.
Politika po svetu.
Nemčnrska surovost.
V starodavnem slovenskem Celju, kjer se je zadnja leta s pomočjo birokratizma, zalegla, renegatsba nemčurska zalega, pokazal se je v vsej luči sad modrosti naše notranje politike in olike blaženega nemštva. V Celje prišli so češki dijaki, da si ogledajo to za
slovenstvo znamenito mesto. Na kolodvoru so jih celjski Slovenci vsprejeli navdušeno, toda tudi tolpa nemčurskih pouličnih barab s svojimi voditelji je prišla in vsprejela Cehe in Slovence s tulenjem, zmerjanjem, palicami in klanjem. Na kolodvoru so tulili prus-jaško himno: »Die Wacht am Rhein« in to javno v pričo gosposke in policije. Celjska policija je bila po poročilih popolno pristranska in ni storila nasproti razsajačem svoje dolžnosti. »Narodni dom« so morali stražiti vojaki. Posebno obnesle so se teutonske Celjanke. Gospe inteligeoce Wolfovega kalibra so raz oken kazale Slovencem in Čehom tisti del života, po katerem se najbolj prileže leskovka. Sram jih bilo, tevtonskih nesramnic! Celjski nemčurji, ki od slovenskih žuljev žive, si upajo nastopati proti Slovanom na ta način, čas je, da tudi Slovenci pokažemo, da brez celjskih uemčurskih barab lahko izhajamo. Vsi Slovenci bi se morali ogibati Celja. Nihče v Celju nič kupiti od nemčurja, pa tudi nihče nič v Celju prodati, ko bi to storili pa »pa-namo« Celjane v jednem mesecu, da bi postali krotkeji. Toda Sloveneo je navadno čudna butica, v kateri je vsega druzega več kot prave narodne zavesti, posebno sedaj, ko se slovenski liberalizem brati doma z Nemci in renegati in s tem pohujšuje narod. Pač žalostna majka!
Drobtine.
Nad 80 brzojavnih pozdravov je došlo v Kartovec povodom zadnje prelepe »Nadine« slavnosti. Izmej teh so jih 45 poslali Slovenci in Slovenke.
Iz Tržiča. Nam delavcem se tukaj ne godi preveč dobro. V dokaz navedem vam tukajle en slučaj, ki se je pripetil v črevljarski tovarni. Neki delavec je služil dvajset let tega gospodarja in ker imamo zmiraj nove priganjače, ki so mastno plačani, ga je jeden teh zatožil podjetniku, in sicer ne po pravici, m ta je rekel, da ga hoče takoj odpraviti. Dokazala se je njegova nedolžnost ati dotič-nega delavca je srce zabolelo, in komu bi se ne skrčilo srce pri taki priložnosti, in dotični delavec je takoj sam odpovedal delo. To je en slučaj, iz katerega se lahko opazi, koliko je vreden delavec, ki dvajset let zvesto služi enemu gospodarju.
Obrtno zadrugo snujejo v Novem mestu. Dotična pravna je vlada že potrdila. To veselo vest je tem bolj pozdraviti, ker so ravno obrtniki najbolj potrebni tesne organizacije. Zadrugi želimo čim največ uspeha in blagoslova božjega.
Dobro se je zdravil neki gozdni uslužbenec namreč. Možu so nasvetovali kot zdravilo proti trganju, da se vsede v mravljišče. Nekega lepega dne se za »korajžo« precej dobro natrka in gre iskat primernega mravljišča, katero seveda tudi najde. Ko se je vredil, prižge še pipo in se vsede v mravljišče. Ker je bil pa precej dobro natrkan, ni menda prav nič čutil zdravniške umetnosti drobnih mravelj in je na mravljišču sedeč zaspal. Pipa mu pade iz ust, vname suho dračje, da je jelo goreti, vžge se tudi njegova obleka in še le, ko je začutil Bpekline, se je zbudil. K sreči so prišli mimo neki ljudje, ki so moža potegnili iz mravljišča in pogasili obleko. Precej opečenega so spravili potem v bolnišnico. Brez dvojbe si bode zapomnil za vselej, kako si je preganjal in zdravil revmatizem na mravljišču.
Nemška oslarija se more imenovati javkanje »Gratzer Tagblatt-a« o poslovenjenju krajevnih imen. Tako pravi, da se bode na pošti sedaj imenovala vas Trzin mesto dosedanjega Tersein, namesto Waitsch pa bode v prihodnje Vič. Dalje našteva tudi nekaj poljskih in čeških krajev, kateri se pišejo po nemško in češko do sedal jedaako, seveda češko. Res radovedni smo, kako se bode baronu Dipauliju posrečilo posloveniti Trzin in
Vič na Kranjskem. In kako se da jezikoslovno dokazati, da sta imeni Waitsch in Tersein pristno nemški. — Bog daj norcem pamet I
»Razžaljeni« šolarji. Pred nedavnim se je pečalo neko dunajsko sodišče s šolskimi otroci radi žaljeuja časti. Iz šole gredš so se začeli kregati in pretepati. Oče nekega šestletnega dečka pa je vložil tožbo proti nekemu 13 letnemu Solanu radi raztaljenja časti, ker je bil njegov šestletni paglavec razžaljen. Po pravici je dejai sodnik: Kam pa pridemo, ako se bo sodišče pečalo s šolskimi otroki? Otroci naj gredo mirno iz šole, pa ne bode takih afer. Seveda ni mogel sodnik nikogar obsoditi, ker ga ne sme m ker za smrkovoe še nimamo zakona, po katerem bi se tožili za »žaljeno t-an«. Lepe cvetke modernega devetnajstega stoletja. Omeniti je še, da so tudi priče komaj vidite na mizo.
Ženska — zločinka. Na Dunaju je neka ženska iz neutemeljene ljubosumnosti polila spečega moža z vodo ločnico (Scheidewasser). Ves v ranah je ob l/35. uri zjutraj pridirjal iz gorenjega nadstropja na dvorišče, kjer je v groznih bolečinah kmalu padel v omotico. Vražja baba je potem tudi sama pila nekaj ločnice in si prizadejala hudih notranjih po-škodeb. Oba so prepeljali v bolnišnico. Ali ni temu vzrok pomanjkanje krščanskega prepričanja?
Črevljarskega pomočnika,
ki je spreten in točen v delu, vsprejmč pod ugodnimi pogoji Valentin Černe, črevljarski mojster na Jesemcab, Gorenjsko.
SAlade&id,
20 let »tar, ki j« dovršil V. gimnazijski razred, popolnoma zmo/.en sloveni ga in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Plača prime na. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika*.
V službo se sprejme s 1. septembrom t. 1. pri neki gospodarski zadrugi
trgovski poslovodja,
ki naj je popolnoma vešč v trgovini z mešanim blagom, pošten, krščanskega lepega vedenja in trdnega zdravja. Prošnje z dotič-nimi spričevali naj se pošljejo pod chifro G. D. I. uredništvu »Glasnika«.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
(»tvoril v Ljubljani
zavod za snaženje *»■ •v stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
Jfajvečja maka današnjega časa je cela armada živčnih in srčnih bolečin, želodčnih boleznij, pomanjkanja krvi, bledoličnosti i. t. d., katerim so jele poganjati korenine že v otroški dobi z vzburljivimi pijačami kakor so vino, pivo in prav posebno bobova kava, katera tako zelo škoduje našim živcem in pro-vzroča srčne hibe. Nobena hišna gospodinja, zlasti nobena mati bi ne smela dajati mladim ljudem pri hiši bobove kave, ako enkrat spozna ta dokazani vzrok poznejših boleznij. K sreči je pa sedaj mogoče mesto bobove kave privaditi se Kathreiner-Kneippovi sladni kavi, katera ima duh in okus po bobovi kavi in katero se lahko in brez težave upelje v blagor cele družine. Sprva naj se upotreblja tretina Kathreinerjeve sladne kave kot primes k dvem tretinam bobove kave, pozneje pa vsake kave pol, se zmeljeta obe skupaj in se pripravi kava na običajen način prav skrbno. Nenavadno dobri, prijetno (mili okus bode gotovo vsakogar iznenadil. Toda dolžnost, nujna vestna dolžnost je, otroke ne več vaditi na bobovo kavo. Skuha naj se jim prav močno Kathreinerjevo sladno kavo in naj se jim jo dd, kakor navadno, z mlekom in sladkorjem. Pravo veselje bode gledati, kako izvrstno ugaja malim ta kava, kako pri tem cvetč in rastejo. Toda tudi bolniki in slabot-neži, kadar se enkrat privadijo čisti Kathreinerjevi kavi in njenim posebno dobrodejnim učinkom, jo pij6 vedno rajši. Pri njih kakor pri otrocih je to dokazala že tisočera izkušnja. Važno pa je, da se rabi vedno »pristni Kathreiner« v znanih izvirnih zavitkih.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«