PbStolM plaCsni v gotovini
Leto X«, št. 10 („ jutro« xx„ št. 55 a> Ljubi Jana, ponedeljek 6. marca 1939
Cena 1 Din
(jpravtušlvo .^juoijaim KJiailjeva 0
-	Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 1126
Inseratm uMeiek: LJubljana. Selen-ourgova al. - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
TeiefOD St "<5455 Podružnica Cehe Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St 100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Prhovlle: v hiši dr Baum-rtnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ul 5 Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 ui 3126. Ponedeljska tzdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velia tx> ooštl prejsmana Din 4.- po razna šal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon
št 2455.
Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Jugoslovenska razstava v New Yorku
Pozdrav Jugoslavije Zedinienim državam
Snoči so govorili po radiu za otvoritev svetovne razstave v New Yorku prebivalstvu Zedinjenih držav in našim izseljencem Nj. Vis. knez namestnik Pavle, min. predsednik Dragiša Cvetkovič in minister za trgovino Jevrem Tomič
Beograd, 5. marca. br. Za svetovno razstavo v Nevv Yorku, na kateri bo zastopana tudi naša država, so nocoj ob pol 20. govorili po radiu za prebivalstvo Zedinje-nih držav Nj. Vis. knez namestnik Pavle, min. predsedn k Drag ša Cvetkovič ter trgovinski minister Jevrem Tomič.
Najprej je akademski pevski zbor »Obi-ličx ocpel jugoslovensko državno himno, nato pa je izpregovoril Nj. V-s. knez na-me-stn k Pavle, ki je izjavil:
Srečen sem, ker mi svetovna razstava v New Yorku daje priliko, da izrečem svoje občudovanje narodu Zedinjenih držav ter i rr0Venu uglednemu predsetlniku. Ta velika razstava bo sijajen dokaz kulturnega, socialncga in gospodarskega napredka velikega amerškega naroda. Ona bo izreden dekaz, da se moreta sreča in blagostanje človeštva razvijati samo v atmosferi miru in strpljfvosti. Prav tako se veselim, ker morem ob tej priliki pozdraviti vse Jugo-slovene, ki žive v Zedinjenih državah severne Amerike. Naš paviljon na svetovni razstavi v Nevv Yorku bo pokazal napredek in blagostanje njihove domov:ne, kraljevine Jugoslavije, ter jih bo spomnil na stare kraje, v katerih imenu jim želim vso Srečo in vse dobro.
Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič je izjavil po radiu:
Svetovna razstava v New Torku, ki bo ' otvorjena ob koncu aprila, bo dala priliko, da pokažemo ameriškemu svetu pr dobitve našega naroda na kulturnem področju in poudarimo duhovne in gospodarske zveze, ki nas vežejo z velikim ameriškim narodom. Izseljcnci iz naših pasivnih krajev, ki so bili v Ameriki prijateljsko sprejeti, so bili prvi pionirji v ustvarjanju prijateljskih odnosov in boljšega spoznavanja med našim in ameriškim narodom. Oni so postali aktivni elementi v ameriški gospodarski in kulturni delavnosti. Zdravi in trezni v delu so dali razmaha agrarni, rudarski in industrijski pro5zvodnji Amerike. Zaposleni v raznih krajih in raznih poklicih so prinesl« v Luisiano rudarske in ribiške sposobnosti, so razvili kulturo os trg, v Kaliforniji pripomogli k napredku sadjarstva, v Texasu, Mnesotti in Arizoni so delali na farmah kot poljedelci in kov-boji, v Chicagu kot mlekarji, v Montani, Denverju, Mich;ganu in Pensilvaniji in dru-g-"h državah kot rudar ii, v Detroitu fn Cle-velandu kot industriiski delavci in organizatorji. Njihov doprinos v ameriškem gospodarstvu ni majhen, v veliki meri pa so so^elovaJi tudi v ameriški kulturni 'n znanstveni delavnosti. B'li so med njimi možje kakor m.!si|onar škof Baraga, prof. Tesla. prof. Suzalo, prof. Pupin in drugI, katerih značilna imona nas tesno vežejo
z velikim ameriškim narodom. Jugosloveni I tudi ne morejo pozabiti osvob. in zednjenje našega naroda, kakor tudi ne velike vloge svoječasnega predsednika Zedinjenih držav Wilsona za ustvaritev in razmejitev naše države. Tudi izdatna pomoč, ki so nam jo Zedinjene države izkazovale tudi po vojni za povzdigo našega gospodarstva in socialnih ustanov, je mnogo doprinesla k učvrstitvi pri.jate*jsk'h, kulturnih in gospodarskih odnosov med našo državo in Zedinje-nimi državami. Naša razstava v New Yor-ku bo nudila sliko kulturne in gospodarske delavnosti jugoslovanskega naroda ter bo dala pril'ko Američanom, da še bolje spoznajo svoje ju«roslovenske prijatel je. Pokazala bo razvoj našega kulturnega življe-n>a od srednieveških spomenikov do sedanjih časov, obenem pa tudi lepote naše države, folkloro in turistične zanimivosti, ki nai pr.vabi.jo Američane na obisk v našo državo. Na razstavi bo oosvečena posebna pozornost našemu prirodnemu bogastvu in gosnodarski delavnosti.
Za izmenjavo dobrin med Jugoslavijo in Zedmie-<«m' državami obsto;ajo še široke možnosti.	no«rodba, ki je bila
sk'en1e"a med Zedinienim' državami In Srb''o 1.	^ ed'n<* tr^n^inska
poerodba na podlaeri brezpogojne klavzule na»večiih u"od"osti, dane« ne more zadoščati gospodarskim odnošajem med obema
Varšavski zdravicl
Nova potrditev poljsko-rumunskega prijatelj* stva in zavezništva
Varšava, 5. marca. AA. Zunanji minister Beck je priredil snoči Večerjo na čast ruraunskemu zunanjemu ministru Gatencu. V svoji napitnici je Beck pred vsem izrazil zadovoljstvo poljske vlade in javnosti zaradi obiska rumunskega zunanjega mi-n-stra Galenca, ker pripisujeta veuk pomen zavezniškim odnosom z Rumunijo in neposredni izmenjavi misli v času usodnih meunarodn.h dogodkov, kakor tudi dejstvu, da vidi v vsej pol.tični karieri g. Gafencu Poljska pozitivno stališče glede ru-musko-poljskega sodelovanja. Pomen našega zavezništva, je dejal Beck, se je vedno jasno izražal v izjavah obeh vlad in bi bUi torej vsi novi komentarji odveč. Poljska. vlada je želela, da bi zvedela mnenje Rumunijct, kaj bi se moglo smatrati za dobro in koristno v bodočem političnem življenju zapadnega dela Evrope, v kolikor se to t če obeh držav. Spominjajoč se naših prejšnjih zvez izražam svoje prepričanje, da nam ne bo težko razviti miroljubnih odnosov s svojimi sosedi, kar pa se tiče gospodarskih interesov, bodo naša skupna pr zadevanja usmerjena predvsem za izpopolnitev prometnih zvez vzdolž velike evropske poti, ki jo moramo pogumno začrtati od Baltskega do Črnega morja. Nadalje je Beck poudaril pomen zemljepisnega položaja obeh držav, ki jima narekuje skupno sodelovanje. Rumunsko-polj-ska, politika pa se ne omejuje samo na ta rešilni realzem, temveč ji je pogoj tudi slična misija obeh držav. Prepričani smo, da je naša volja za miroljubno sodelovanje in sporazum značilen činitelj, s katerim morajo računati vsi in na katerega se lahko naslonijo vsi veliki in mali prijatelji neposredni in posredni sosedje, ki hočejo s skupnimi napori zavarovati skupno premoženje in se potruditi, da pride do skup-
nih soglasnih sklepov. Poljsko-rumunski odnosi, ki jih narekuje globoko medsebojno prijateljstvo, lahko zelo koristno vplivajo na mednarodni položaj. Prepričani smo, da je naša skupna vera v življenjsko silo naših držav močna ovira valovom pesimizma. Vaš patriot.zem bo vžival zato vso našo podporo in naše prijateljstvo. Polj ski zunanji minister Beck je nato napil kralju Karolu, zunanjemu ministru Gafencu in dobremu zavezniškemu sosedstvu rumunskega naroda.
Rumunski zunanji minister Gafencu se je najprej zahvalil za prisrčen sprejem ter je nato dejal: Že od nekdaj sem cenil vašo vero v naše zavezn štvo in me veseli, ker smem računati z vašimi osebnimi simpatijami. Na tem uradnem mestu sem čul potrditev vaših čustev kot predstavnik Nj. Vel. kralja Karla, ki mi je zaupal sedanjo misijo. Izjavljam uradno, da sem popolnoma vdan stvari rumunsko-poljskega za-zavezništva, ki temeiji na interesih obeh držav, na interesih skupne obrambe in sodelovanju Poljske in Rumunlje za ohranitev evropske civilizacije. Končno je Gafencu izrazil svoje zadovoljstvo nad živim patriotizmom velikega poljskega naroda, ki je dožvel svoj preporod in napil predsedniku poljske republike Moscickemu, zunanjemu ministru Becku ter slavni poljski republiki.
Prekop med Baltikom in črnim morjem
Varšava, 5. marca. AA. Rumunski zunanji minister Gafencu se z merodajnimi oblastmi pogaja o vzpostavitvi že davno zaželene prometne zveze med Baltikom in črnim morjem, ki bi se ustvarila z zgraditvijo primernega prekopa.
Roosevelt zahteva nove kredite za oborožitev
Washington, 5. marca. AA. Predsednik Roosevelt je poslal pismo finančnemu odboru ameriškega kongresa, v katerem zahteva kredit 110 milijonov dolarjev za nakup tankov in topov. Razen tega zahteva tudi 6.5 m lijona dolarjev kredita za, oja-čenje obalnih utrdb na področju Panamskega kanala in končno še 7.5 milijona dolarjev kot dopolnilni kredit za letalstvo.
Odkritje nove zarote v Rumuniji
Bukarešta, 5. marca. d. Policija je prisila na sled novi zaroti proti namestniku ministrskega predsednika, notranjemu ministru Calinescu. V Bukarešti in nekaterih podeželskih mescih je bilo aretiranih več članov razpuščene Železne garde, ki so v zvezi z odkrito zaroto. Med aretinanci so tudi osebnosti, ki so opravljale poprej zelo vplivn« funkcije v stranki ustreljenega Co-dreana. Prijeli so tudi princeso Uran o Can-tacuzino. sestro bivšega vodi'ena Železne garde, generala Cantacuzma. Kakor znano, je bila druga generalova sestra aretirana že pred dvema tednoma skupno z Drago-mireseom članom Železne garde Pripadniki družine Camtacuzmo spadajo med naj zveste j še pristaše pokojnega ustanovitelja železne garde Codreaoia.
Napet položaj v Tunlsu
Rim, 5. marca o. Italijanski tisk poroča, da je položaj v Tunisu zmerom bolj napet. Franvoske kol. oblasti so izdale že celo serij j ostrih ukrepov proti tamkajšnjim Italijanom. Skoraj vsak dan se v Tunisu in drusih tuniških mestih vrste incidenti. Vsakega Italijana, ki se pojavi na cesti s fašističnim znakot.., Arabci takoj napade,o in ga prisilijo, da znak odstrani. »Milizia Fascista« pravi: »Položaj tuniških Ttatiia-nov je postal neznosen Francoske obl tsM smatrajo vsakega Italijana za voh-ina. Očitno sp zavedajo, da se bliža Tunisu^ straše vihar.«
Pariz, 5. marca w. Kakor poroča »Oeu-vre«. bo francoski generalni rezident v Maroku, general Nogues, v prihodnjih dneh imenoval za vrhovnega vojaškega poveljnika v severni Afriki in sicer za Maroko, \lžir in Tunis.
Maršal Badoglio v avdienci
Rim, 5. marca br. Min. predsednik Mus-solini je sprejel včeraj v avdijenci maršala Badoglia. ki se je vrnil iz italijanske Afrike I.I.ršal je poročal duceju o sistematičnem utrjevanju libijske zapadne meje.
Japonsko prodiranje v Kiangsuju
Tokio, 5. marca AA. Japonska vojska je zavzela Hajčov vzhodno končno postajo lunghajske železnice.
državama. Naša raz tava naj služi kot povod za pogajanja o zaključitvi nove trgovinske pogodbe, ki naj bi omogočila čim večji razvoj naše treovine z Zedinjenimi državami. Pozdravljajoč veliki ameriški narod, se obračam obenem na naše izseljence z željo, da bi na tej razstavi videli sliko svoje domovine, ki vedno misli na nje.
Tudi minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič je v svojem govoru poudarjal tesne kulturne in gospodarske z\'eze fugoslavile z Zedinjenimi državami. Izrazil je željo, da bi se čim bolj povečal iz. voz iz Jugoslavije v Ameriko, kakor tudi da bi se povečalo sodelovanje ameriškega kapitala pri gosnodarski povzdigi Jugoslavije. Z zadovoljstvom je ugotovil dejstvo, da	m«« \mer'činov za Ju-
goslavijo z vsakim letom večje in da zbujajo zlasti prirodne lepote Jugoslavije čim dalje večjo privlačnost v Ameriki. Izrazil je željo, da bi Američani še v večjem številu prihajali v Jugoslavijo, da bj jo dobro spoznali, zlasti oa niena prizadevanja, da pomaga čim bolj k razvoju civilizacije in boljše bodočnosti sveta. Končno je izrekel pozdrave velikemu ameriškemu narod", ki dela \ kor'st napredka vsega človeštva pa tudi našim izseljencem, ki naj bi v jugoslovenskem navil ionu na svetovni razstavi v New Yorku dobili čim po. polnejšo sliko napredka svoje domovine.
Franco pripravlja ofenzivo proti Madridu
Glavni napad bo usmerjen proti madridski univerzitetni naselbini, kjer zbira republikansko poveljstvo največ topništva za obrambo
Perpignan, 5. marca. d. Po večdnevnem odmoru, v katerem je hotel dati general Franco republikanskim voditeljem priliko za predajo, je njegovo topništvo pričelo obstreljevati Madrid s postojank v dolini Carabanchela. Obenem so Francova letala ponovno napadla pristanišča v Saguntu, Valenciji, AJicantu, Kartageni in Almeriji. Ponovnp obstreljevanje republikanskih mest smatrajo kot znak pričetka zelo obsežnih vojn h operacij, v katerih naj bi se odločila usoda Madrida, čeprav se brani špansko glavno mesto pred Francovim obleganjem že 28 mesecev, vendar okoliščine za obrambo pred novo ofenzivo Francove vojske niso najboljše, zlasti zato, ker je oskrbovanje prebivalstva in republikanske vojske z živili postalo mnogo težje, kakor pa je bilo kdaj prej.
Kakor računajo, general Franco v pričakovani ofenzivi ne bo porabil naenkrat vse svoje centralne vojske, temveč samo okoli 500.000 vojakov, ki naj bi zasedli fronto od Toleda preko gorovja Guadarra-me v loku okoli Madrida. 100.000 mož naj-boljš h čet pa bi poslal v ozkem delu fronte v odločilen napad. Pri tem pr hajajo v prvi vrsti v poštev aragonski armijski zbor, Navarci ter maroške čete, kakor tudi tuji legionarji, ki so se zlasti obnesli v Kataloniji
Mnogi menijo, da bo glavni napad usmer jen proti univerzitetni naselbini v Madridu in vse kaže, da je tega mnenja tudi republikanski vrhovni poveljnik general Miaja, kajti v Madridu zbira polkovnik Casado še vedno topništvo in tanke za postojankami v tem odseku. Republikanske postojanke so bile tu v teku mesecev zelo izpopolnjene ter obstojajo iz cele vrste strelskih jarkov. Končna odločitev, ali se bodo republikanci še nadalje upirali, še vedno ni padla, čeprav trdijo, da sta polkovnik Casado in min. predsednik Negrin mnenja, da so okoliščine za nadaljnjo borbo ugodnejše, kakor pa misli general M-aja.
(Jmik prostovoljcev zopet v ospredju
Pariz, 5. marca. Vprašanje umika italijanskih prostovoljcev iz Španije je ponovno izzvalo politične težkoče. Po raznih informacijah je general Franco obljubil francoski vladi, preden je priznala njegovo vlado v Burgosu. da se bodo italijanski prostovoljci brezpogojno vrnili v Italijo. Po zasedbi Barcelone, pri kateri so sodelovale tudi italijanske čete, je tuda poveljn ku italijanskih legionarjev generalu Gamberi izjavil, da je bil po njegovem mnenju to poslednji nastop ital jansk h legionarjev v Španiji. Trdijo nadalje, da je general Franco dodal, da je bila s tem izpolnjena obveznost italijanskih prostovoljcev, ter naprosil italijansko vlado, naj j'h umakne na stroške španske vlade. Ta zahteva ge-neralaFranca pa se t če le itaHjanske pehote, ne letalstva. Genrral Gambera je kmalu nato odpotoval v Rim da sporoči Musso'iniju prošnjo gen°rala Franca Mus-solini je po razgovoru ž niim poslal v Burgos italManskega poslanika v Franciji, da sporoči njegov odgovor. Trdiio. da je izrazil željo, nai ostaneio italiian«ki lesrio-narii še nadal-ie v Španiji, dokler ne bodo vkorakali v Madrid.
Glede na to smatra francoska vla^a. da je polržaj raTmeroma r'e°n. fn prikujejo, da bo skušal maršal Petain, če pred
njegovim prihodom v Burgos ne bodo pričeli pošiljati italijanskih legionarjev iz Španije, doseči pri španski nacionalistični vladi izpolnitev obljube generala Franca. Francija je predvsem zainteresirana na umiku italijanskih prostovoljcev z Balear-skih otokov in iz krajev ob pirenejski meji.
Franco o neodvisnosti Španije
London, 5. marca. AA. V svoji izjavi dopisniku «Sunday Chroniclea» v Barceloni, je general Franco ponovno potrdil svojo voljo, da vodi politiko nacionalne španske neodvisnosti. Dejal je, da mora predvsem poudariti, da niti Italija niti Nemčija n sta zahtevali niti dela španskega področja, kakor tudi, da bi jima dovolil zgraditev svojih oporišč v Španiji. Z Italijo in Nemčijo so se vodila pogajanja za sklen tev sporazuma, ki bo zajamčil, da bo Španija ostala Špancem. Niti pedenj
-nske zemlje ne bo Izročen kakšni tuii sili General Franco je dodal, da nova Španija ne pozna duha maščevanja in sovraštva. Zmaga brez sloge bi bila prazen tri-umf. Nam je potrebno, da nas svet razume. zlasti pa Vel ko Britanija. Potrebujemo tudi prijateljstv < onih, ki so bili doslej španski sovražniki.
Republikanci se pripravljajo za odpor
Madrid, 5. marca. AA. Uradni list je objavil okrožnico od min. predsednika Ne-grina in ministra za narodno obrambo, ki pravi:
Ker so sedanje razmere zahtevale, sem sklenil ločiti sedanjo grupacijo vojske na vojsko centralne oblasti in juga. Ti dve armadi prestavljata dve samostojni enoti ki bosta operirali pod mojo oblastjo preko glavnega generalnega tabora.
Ta razdelitev republikanske armade ima vel k pomen, ker se iz tega lahko sklepa o odločitvi, da bodo republikanci še naprej dajali odpor, častniki, ki so se junaško borili v Kataloniji, so bili odkkovani. V drugi okrožnici potrjuje republikanska vlada, da bo izvršila derr>obilizac\io dveh letnikov, ker jo neobhodno zahtevajo nujna poljska dela.
250 smrtni*! žrtev
eksplozije v Osaki
Tokio. 5. marca o. O katastrofi v Osak' kjer je naspala st-aSna eksplozija v neki tovarni orož;a, je danes nct.ranji minister podal nekaj izjav v par1-?ur.entu De;al je. da je b'ilo ubitih 67 Hudi. Nadaljnjih 187 je izginilo. Število človečkih žrtev znaša torej preko 250. Ranjenih je bilo 580 delavcev in delavk.
Nov greb
Celje, 5. marca Davi je umrla v starosti 45 let ga. Janja Bervarjeva, rojena Pucova, soproga g. Adolfa Bervarja, višjega oficiala na državnem tožilstvu v C-lju. Pokojna je bila vzorna žena in dobra mat' dvema otrokoma Pogreb bo v torek ob 17. iz mrtvašnice okoliškega pekepa1 šča. Blag ji spomin preostaljn naSe sožalje!
(Pred pcmladtG
Vsi, ki so hoteli biti tudi v teh sončnih dneh črnogledi. pravio) da bo treba obilno milost februarskega sonca m prijazni pred-pomladni dih prvih marčevih dni še grdo plačevati. Kako neki bomo plačevali vremenski usodi njeno poznozimsko naklonjenost? S snegom in mrazom takrat, ko bi bile morale zazeleneti trate, z deževnimi majniškimi dnevi, ko na j bi dišalo po šmar-nicah in cvetočem drevju, s slano ob jutrih, ko se trte na prisojnih vinorodnih gričih naše Dolenjske in Slovenskih goric okrase s svojim skromnim, a plemenitim c\'etorn. Toda pota atmosferičnega izravnavanja minusov in plusov v toploti in padavinah so še vedno tako nejasna in zamotana, da ostaja tudi vremensko prerokovanje tvegano kakor sleherno preroštvo. Vreme ni nič manj muhasto in nepreračunljivo nego človeška usoda, ki od nje živi vedno več grafologov, hiromantov. jasnovidcev in drugih praktičnih »mistikov«: \7reme se takisto kakor usoda ali politika norčuje iz svojih napovedovalcev.
A najsi bi res plačevali milost lepe pozne zime s hladno in deževno pomladjo, nič ne pomaga: pomlad prihaja vedno bhžje, noč se nezadržno krči in dan taste v veselje vseh. ki smo lačni in žejni njegove svetlobe. Te februarske dni, ki smo jim oni dan rekli zbogom, si bomo dobro zapomnili, kakor vse, kar nam v življenju pokaže prijazno lice in dober pogled. Kajti dali so nam poleg obilnega sonca zgodnje, za naše podnebje kar prezgodnje cvetove zvončkov, žafranov in vijolic. Naslajali so nas z začudenim odkritjem prvih metuljev ci-trončkov, ki so poletavali nad suho travo v gozdni čistini kakor da sami presenečeno iščejo cvetov. Veleli so kosu, da zažvižgaj v grmu tako, ki.kor žvižgajo samo zaljubljeni kosi ob resničnih pomladnih večerih in jutrih. Še več: priklicali so — kdo ve. kako: komaj poznamo to čudežno govorico instinktov — prve ptice selivke. Kakšna idila so bile tiste vesti v listih — sredi same nič kaj vesele politične stvarnosti, — ki so oznanjale vrnitev prvih čapelj iz severne Afrike v njihova stara gnezda; nežno skrb dolgonogih in dolgokljunih zakoncev za varno in dobro postlano gnezdo na strehi, kjer je čapljina ljubezen odzibala že nekaj rodov.
Zaman je: pomlad le najpristnejša čarovnica, taka, da si niti človeška domišljija ne more zamisliti popolnejše. Predobro poznamo vso njeno čarovnijo, vzlic temu nai vsako leto znova spreminja v naivne ljudi, ki prav kakor otroci ali pesniški začetniki uživajo v njenih stalno st ponavljajočih igrah svetlobe in toplo'e rasti in plodne sile. Nikar se ne sramujmo teh občutij, zakaj življenje bi bilo komaj znosno, če se ne bi smeli razveseliti vsaj na hipe ob stvareh, ki so večne in nespremenljive in docela ne-zavisne od vseh naših pridobljenih pojmov in naučenih modrovanj. Topel poljub sončnih žarkov, nežna lepota vijolice, zelena ploskev trate, sinje nebo nad nami, pop je na drevju, veter, ki nam piha v obraz, vse to je tako do obupa znano in neskončno staro, vendar je — ne v liričnih pesmih, marveč v našem neposrednem dožitku — tako novo, tolažijivo in vsaj za hip osrečujoče, kakor da je to ž<v!jenje samo, njegov dih in njegova beseda.
Naj še zapiha mrzel krivec, naj se vsiplje z zamračenega neba sneg. naj poginejo prezgodnji metulji in uvenejo vijolice pod južnimi rebri bregov: že v imenu meseca, ki smo ga jeli pisati, poje zdaj potihoma. zdaj glasneje prihajajoča vigred in pripravlja svoje popolno vstajenje Zgan-.lo se je v koreninah, zaplalo v deblih, nevidni sokovi pol jejo, zakopana semena kale in v skri'ih jajčkih neštetih bitij, ki so jih že poginuli rodovi zaupali zemlji kot sveto jamstvo svojega rodovnega obstoja, se vžiga čudežni plamen novega življenja. Vse je prehodno v primeri s to nezadržno nujo vstajajoče narave; vsa tema, mraz in bolest so li minljivi porodni krči Pomladi, tega v najlepših boginjah poosebljenega z najočar-Ijivejšimi pesnitvami in himnami opevane-ga letnega časa.
Beseda marec nam vzbuja že drugačne občutke in predstave kakor februar Spomnimo se niegov'h slovanskih "nen slovenskega sušca. hrvaškega ožujka. češkega brezna. Iz sušca veje pomladni veter in suši prst, da jo pripravi za bodoči bakanal njenih plodnih sil; tudi iz ožujka bi hotel ne glede na vso etimološko učenost čuti neki južni ton; brezen mi vzbuja predstavo brez, ki čakajo prvega zelenja, teh najlepših dreves stepnega ozemlja m močvirnega polesja v prastari domovini S'ovanov. Ne ugovar jam, da je mogoče videti v tem imenu tudi kaj drugega, manj poetičnega, a prav tako pomladnosimbolnega. Naši predniki so še spoštovali stara domača imena mesecev, ki so bližja narodni preds*avo-tvornosti in ritmu naravnega življenja, večni meni letnih časov. Latinska imena mesecev, ki smo z njimi ustregli mednarodnemu izenačevanju, so plod civilizacije, simboli rimskega voraškegh in pravnega reda ali števniški samostalniki, ki se niti več ne ujemajo z našimi meseci V narodnih imenih mesece\'. kakor jih še najdemo v starih pratikah obenem z vremenskimi pregovori in sve'niškimi znamenji, je pa še ostalo nekoliko poganske zveze z naravo in njenim večnim dogajanjem, s kmečkim de-rom, ki obnavlja življenje in poganja srce narodov — ostali so simboli pomladnega vetra. trat. rožn'h grmnv, žitwh poli. vinskih trgatev, jesenskega listja in snežnih grud.
Vendar — besede so samo posode duhu, ki jih sam polni z vsebino, ln tako so imena
Ljubljanska sokolska župa je zborovala
Priznanje prvenstvenosti narodnostnemu vprašanju — Novi starosta br. Vidmar Stane
Ljubljena, 5. marca
V	dneh 26. februarja in 5. t. m. so se zbrali v Ljubljani številni zastopnik' edi-nic ljubljanske župe. Po temeljitem razpravljanju o delu v preteklem poslovnem razdobju in po izglasovanju zaupnice dosedanji upravi so obravnavali delegati bodoče naloge.
Skupščina je priznala prvenstveni pomen narodnostnemu vprašanju ne samo v okviru svoje župe. temveč na vsem teritoriju slovenskih sokolskih žup, in sprejela sklepe, ki jih bo morala nova uprava izvesti. S polnim razumevanjem so sledili vsi delegati izvajanjem brata iz Kočevja o tem vprašanju in se tudi čisto strinjali z njegovim gledanjem na zadevo.
V	ospredju je bilo seveda tudi vprašanje pokrajinskega zleta, ki mora pokazati silo sokolstva v 75 letu zdravega in temeljitega dela po Tvrševih smernicah.
Glede na naloge, ki čakajo sokolstvo v tem jubilejnem letu, in z mislijo, da bo morala na pokrajinskem zletu pokazati svoje uspehe telovadnica, je zbor župnih delegatov izbral v novo vodstvo brate in sc-tre. ki so vodino posvečali prvenstveno pozornost telovadbi ko' glavnemu sredstvu prave sokol ske vzgoje in prešli vse faze sokolskega življenja v telovadnici.
Želimo samo. da bi bila nova uprava res deležna uspehov v nalogah, ki jih je postavila /upna skupščina in ki vse vodijo preko utrjenega narodnega položaja k smotru so-
kolskega dela —
i\ova uprava, ki bo vodila župo v novem delu je tale: staro sita Vidmar stane, I. namestnik staroste Rus Josip. 11. namestnik staroste Kostnapfel Aleksander, III. namestnik staroste Šenica Viktor; načelnik Lubej F ran jo, I. namestnik načelnika Trček Stanko, II. namestnik načelnika dr. Pusti-šek Ivko, III. namestnik načelnika Polič Zoram; načelnioa Kržetova Mica, I. namestnica načelnice Kržanova Ančka, II. namestnica načelnice Severjeva Zorica; odborniki: Lubej Lojze (prosvetar), Luee Štraus (tajnik), Simončič Slave, Vadnail Dolfe, Gorjanc Jože, Dobrila Peter, Trebeč Anton, Podgornik Dušan. P rosen c Janez, inž. Stegu Milan, dir. Kavec Ivan. dr. Cirman Ciril. Prohaska Jože, Stare Radovan (praporščak), Štajer Franc (namestnik praporščaka); namestniki: Burja Davo, Gregorka Boris, Faijdiga Franc. Jezeršek Ludvik, La-jovic Franc, LogaT, Oražem Tone (Ribnica), inž. Pehani Gojmir. Prelovec Rado, Pestotnik Mirko, Repie Viktor, Stanič Ciril, inž. Štiglic (Kočevje), Vidmar Franc (Domžale), Vrhovec Lojze: nadzorni od bor: Šumi Peter, Ozvald Miha, Žilič Stane, Porenta Janez, Kale Jakob; razsodišče: Podgornik Anton, Jeras Efnest, dir. Krašo-vec Ciril, dir. Šuklje Vladimir, Jesih Jaka, Gašperšič Stane.
Zbor ljubljanskih krojačev in šivilj
Borba proti šušmarjem, ki jih je v Sloveniji nad deset tisoč
Ljubljana, 5. marca.
Danes dopoldne so zborovali v beli dvorani Uniona poborniki mode damski in moški krojači in šivilje, katerih organizacija šteje že 48 let. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Zbor je začel predsednik Združenja krojačev, kroja-čic in sorodnih obrti g. Franc Može, in v svojem poročilu poudaril, da v oblačilni stroki še ni izboljšanja, čemur je največ kriva nesclidarnost članov, v veliki men pa ji škodujeta šušmarstvo in konfekcijska industrija. V Jugoslaviji je okoli 72.000 šušmarjev. a samo v Sloveniji je nad 10 tisoč nelegalnih obrtnikov. Tudi letos se obrača združenje na bansko upravo in Zbornico za TOI s prošnjo ,da zaščiti malega obrtnika oblačilne stroke.
V resoluciji prosi združenje ,da se ne-mudno izposluje zakon o zatiranju šuš-marstva, ki prav resno ograža obrtnika oblačilne stroke in da industrijska podjetja in trgovci z modnim blagom ter nianu-fakturo naj ne posegajo v posle obrtnikov oblačilne stroke. Zakonito naj se tem tudi zabrani podrobno prodajanje oblačil in sprejemanje naročil za izdelavo oblačil po meri Delo po hišah naj oblastvo nadzoruje ter odredi, da smejo delati oblačila po hišah samo legalni obrtniki. Davčna bremena naj se znižajo. Pavšalno obdavčenje naj se raztegne za obrtnike tudi na kraje z nad 20.000 prebivalci. Pavšalno obdavčenja naj se izdatno zniža vsaj na male obrtnike in obrtnice. ki ne obratujejo na motorni pogon in ne zaposlujejo več kakor štiri pomočnike.
Meseca aprila v preteklem letu je bila sklenjena kolektivna pogodba im ker ni bila odpovedana, se je podajšala tudi za novo leto.
Po predsednikovih izvajanjih je podal poročilo tajnik g. Ignacij Rus. Opomnil je, da ne sme nihče zaposljevati pomožnega osebja brez poslovne knjižice, v preteklem letu je bilo v Ljubljani 224 kroja-
čev in 177 krojačic. Skrb za nezaposlene naj prevzame združenje, kateremu naj člani javijo vsako prazno mesto.
G. Rus je podal še blagajniško poročilo in povedal, da znaša celotna imovina združenja 126-341 dinarjev. Poročilo nadzornega odbora je pedal njegov predsednik g. Lojze Lomb»r in se je na njegov predlog izrekel odboru absolutorij. Sprejet je bil predlog, da se uvede obvezno plačevanje po 20 din letno za posmrtnino. Vsako leto je v združenju 4 do 5 smrtnih primerov. Takoj ob smrti člana naj bi se izplačalo svojcem umrlega po 1500 din
K besedi se je oglasil zastopnik mestne občine g. dr. Frelih in povabil člane, naj prijavljajo šušmarje ,ker le na ta način se bo lahko temu zlu vsaj delno odpo-moglo. Tudi zastopnik Zbornice za TOI je podal zagotovilo, da bo zbornica vsestransko podprla stremljenja združenja. Letos je zbornica postavila predlog na skupni konferenci zbornic v Beogradu, naj se v finančnem zakonu uveljavi amandma, ki bi zagotovil večji uspeh v tej borbi.
Starostno zavarovanje naj bo avtonomno, denar naj se nalaga v krajih, ki so ga dali, da se bo lahko z njim okoristil predvsem obrtnik sam. Denar, ki se pobira od obrtnikov, naj bo tudi njim na razpolago. V primernem sorazmerju morajo biti tudi rente nasproti vplačilom .
Letos oktobra bo zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priredil na jesenskem velesejmu razstavo, ki naj v polni meri pokaže nam in tujcem, kaj premore naš mali obrtnik.
Volitve so potekale precej živahno, ker se del članic ni strinjal s prvo isto, ki je predlagala v celoti dosedanjo upravo, ter je zato predložil svojo listo. Predsednik je skušal doseči kompromis med obema listama. vendar se mu to ni posrečilo Večina je sprejela prvo iisto. Za predsednika je tudi v novem poslovnem letu izvoljen g. Fran Može, za podpredsednika pa g. Je-lovšek.
Lovci v zaščito svojih interesov
Celje, 5. marca
Ko je lovsko društvo v Celju nedavno zvečer zborovalo v Celjskem domu, je predsednik direktor Fran Mravljak preči-tal pozdravno brzojavko Zveze lovskih društev Spomnil se je umrlih zvestih članov gg Lavrenčiča, Zeleznika, Agreža in drugih Društvo je uspešno nadaljevalo delo iz prejšnjih let glede zaščite divjačine z zatiranjem roparic, lovskih tatvin in nagrad za pokončevanje roparic Znižanje članarine ni izvedljivo, pač pa bo poleg nezgodnega uvedeno v doglednem času tudi jamstveno zavarovanje Število društvenih članov je ostalo skoraj neiz-premenjeno. Sloga omogoča celjskemu društvu enoten in uspešen nastop nasproti Zvezi. Društvo je v dobrih odnošajih z oblastvi V širšem in ožjem odboru Zveze je močno zastopano Društvo je nadaljevalo boj proti onim. ki hočejo doseči iz-premembo lovskega zakona. V Lovskem društvu v Ljubljani ni prave sloge. V kolikor je bil tangiran predsednik Zveze, ga je celjsko društvo vzelo močno v zaščito. Lovsko društvo v Celju zastopa stališče. naj bo sedež Zveze v Ljubljani.
Iz poročila tajnika ravnatelja Zorka posnemamo, da je bilo na lanskem občnem zboru Lovskega društva v Celju sklenjeno, naj kaznujejo lovske tatvine redna sodišča in ne upravna oblastva Zadevno določilo je bilo vnešeno v finančni zakon za 1. 1938/ 39, tako da sodijo sedaj o lovskih tatvinah redna sodišča Na lanskem občnem zboru sprejeti predlog, da bi pristojni činitelji dovolili carine prost uvoz smodnika za puške risanice, ni uspel
mesecev, ne glede na izvor in prvotni pomen, kakor dvanajst instrumentov v orkestru leta. Vsak nam poje po svoje in prav marec je tisti, ki prvi zagode večno melodijo pomladi in vstajenja. Prisluhnimo ji v tasti in cvetu, v soku in poletu, v klicu in nemiru vsega življenja okoli nas in na tajnem dnu nas samih.
Prav tako tudi še ni uspelo, da bi Zveza odstopila od vplačane članarine v znesku 60 din lovskim društvom po 5 din za vsakega lovskega čuvaja. To pa je nujno potrebno, da bodo mogla društva nadaljevati akcijo za zatiranje ptic roparic in za preprečevanje lovskih tatvin. Nezgodno zavarovanje lovcev, ki je za silo urejeno, bo treba podrobno izvesti. Zajčja bolezen tularemija popušča Glasilo sadjarjev in vrtnarjev nadaljuje borbo proti zajcem. Ker je začelo to glasilo osebno napadati predsednika Zveze lovskih društev, je Lovsko društvo v Celju priporočilo svojemu članstvu, da izstopi iz Sadjarskega in vrtnarskega društva. To glasilo objavlja reklame, kako je treba zlasti pozimi ma-zati sadno drevje, da se ugonobijo sadni škodljivci, ne objavi pa znatno cenejšega sredstva znanega sadjarja g. Levstika v Celju, ki zatre sadne škodljivce in obenem obvaruje sadno drevje pred zaicem Lovci sodijo, da bi bilo prav, če bi glasilo sadjarjev in vrtnarjev poučilo članstvo, naj pusti preko zime razredčeno vejevje pod drevesi, ker se v tem primeru loti zajec le tega vejevja in ne napada drevja samega.
Odbor je ostal dosedanji. Med samostojnimi predlogi je bilo sklenjeno, da bi lovska društva ne smela sprejemati za člane prononsiranih lovskih tatov. Društvena knjižnica bo odprta vsak petek od 19.30 do 20. Ob zaključku se je predsednik zahvalil tisku za naklonjenost. Po zelo lepo uspelem občnem zboru se je pričel lovski družabni večer, ki je potekel v prisrčnem razpoloženju.
KDOR ZNA CENITI
kvalitetno blago in obenem nizko ceno si bo sigurno blago za svoje novo pomladno oblačilo nabavil pri tvrdki manufaktura
MANICA k. d., Mestni trg 17
MALA KRONIKA
Ljubljana, 5. marca.
Ves teden smo Imeli kolikor toliko lepo vreme, ki pa se je danes spremenilo. Popoldne je začelo najprej rosi ti ,nato pa je zapihal zelo hladen veter in začel je nale-tavati sneg. Snežilo je po vsej dravski banovini. Na štajerskem že dopoldne, prav tako tudi na Gorenjskem.
Delegacija Akademske akcije je odpotovala v Beograd
Z jutrnim brzovlakom se je danes odpeljala iz Ljubljane v Beograd delegacija glavnega odbora Akademske akcije za izpopolnitev ljubljanske univerze. Delegacija, v kateri sta preisednik akcije g. Jože Krivec in referent za neodvisno akademsko menzo. Knafljevo ustanovo in Dom visoko-šolk akademik g. Makso Zotter, ho obiskala razne ministre, senatorje in narodne poslance ter posredovala v zadevi ustanovitve neodvisne akademske menze in dveh domov, namreč doma visokošolk in neodvisnega akademskega doma, obenem pa tudi glede Knafljeve ustanove in drugih vseučiliških zadev.
Mladinska akademija ljubljanskega Sokola
Prijetno nas je iznenadil Ljubljanski Sokol z uvodno prireditvijo svojega jubilejnega leta. Misli, da je mladina naša bodočnost in da je njej namenjeno glavno delo v našem vzgojnem prizadevanju, je dal poudarka s tem, da je najprej pokazal občinstvu uspehe naših najmlajših.
Mladinska akademija sinoči je privabila v Narodni dom lepo število sokotlskih prijateljev, ki so s pozornostjo sledili hitro in vzorno potekajočemu sporedu.
Vse točke so bile dobro pripravljene in bi težko priznali eni ali drugi prvenstvo. Majhne neskladnosti, ki so se vrinile pri nekaterih točkah, celotnega vtiska niso mogle pokvariti in jih je občinstvo rade volje oprostilo z zavestjo, da je to šele prva šola. kateri bo kmalu sledilo odgovornejše delo, ki bo moralo biti podvrženo tudi strožji kritiki.
Poudariti pa moramo, da so se posebno izkazali pri vseh točkah najmlajši, ki so s svojo izvedbo večkrat izsilili nedelj eno priznanje občinstva.
Na akademiji smo videli proste vaje de-ce, ki so namenjene za letošnji pokrajinski zilet in bodo seveda potrebne še teme-ljitega urjenja.
Ostale točke, v katerih sta deca in naraščaj nastopala 9 prostimi vajami, so nam pokazale vso pestrost gibov, primernih za mlado telo. pa tudi možnost s preprostim sredstvom povečati učinek sestave.
Pri raznoterostih, ko je nastopalo večje število dece in naraščaja, smo pa ugotovili, da je društvena dvorana pretesna za toliko število nastopajočih, ker so prišli pri svojih izvedbah preblizu občinstva, ter je pravi učinek izosta-l. Tu se je videlo, da bo moralo dobiti društvo večje prostore, ki bo-do ustrezali številu pripadnikov in nudili jamstvo za zdrav razvoj mladine.
Dobra je bila tudi orodna telovadba, kjer so se posebno izkazali naraščajniki s skupnimi preskoki preko treh konjev.
Želimo, da bi tudi ostale prireditve v ekviru jubilejnega leta dosegle tolik uspeh m v toliki meri zadovoljile občinstvo.
Elitni medicinski ples v Kazini
V vseh prostorih Kazine so snoči slušatelji ljubljanske medicinske fakultete imeli že nekaj sezon zelo priljubljeni elitni ples.
Kratko pred začetkom koncertnega sporeda je predsednik Društva medicincev g Lojze Korsika pozdravil bana dravske banovine, rektorja univerze g. dr. Kušeja, zastopnika dekana medicinske fakultete prodekana g dr Kanskega in docenta medicinske fakultete g. dr. Lavriča. dr. Cho-levo in dr. Matka, županovega zastopnika podžupana g. dr. Ravniharja, zastopnika ljubljanske mestne občine g. dr. Rusa, di-vizionarjevega zastopnika majorja g. dr Rankoviča .načelnika socialne politike in narodnega zdravja banske uprave g. dr. Kosija zastopnika Zdravniške zbornice g. dir. Pintarja, francoskega konzula g. Re-meranda, zastopnika nemškega konzula in pa go. Tatjano Trtnikovo kot predsednico častnega damskega komiteja.
Koncertni spored je začel g. Gojmir Demšar in na klavirju zaigral Chopi-nove »Tri škotske«, za njim pa je g. Tone Petrovčič zapel arijo Gremina iz čaj-kovskega opere »Evgenij Onjegin« in Premrlovo »Bil kralj nekje je davno.«. Na saksofonu je nato zaigral g. Ziherl. ki ga je na klavirju spremljal g. Adamič, Frimlov »Indian love call« in Kreislerje-vo »Ljubavno radost«, zaključila pa je spored gdč. Ivančičeva, ki je zapela Pre-chcrvo »Tema in variacije« in arijo iz Verdijeve »Traviate«.
Po sporedu se je ob zvokih Adamičevega jazza razvila zelo animirana zabava »plesom, ki ga je vodil plesni mojster g. Jenko, otvorili pa so ga s kraljevskim kolom odlični predstavniki s svojimi soprogami.
Razigrani pari ki so se krepčali v dobro založenem buffetu in v baru, so se neumorno vrteli do pezne jutrne ure.
Dtcužabfti večer Posavcev
Društvo Posavcev (ne Posavčanov, kakor imajo v svojem oficielnem naslovu) iz brežiškega okraja je priredilo snoči v velikem salonu kolodvorske restavracije pn pogrnjenih mizah zelo uspel družaben večer z obširnim sporedom. Po pozdravnem nagovoru društvenega predsednika g. Kro-šla je predaval g. dr. Oblak o lepotah dolenjskega Posavja Za svoje letpo predavanje je bil deležen toplega priznanja. Ga. Andreja Ključenkova je igrala na akor-deonu operne in naredne pesmi. Potem je nastopil s svojim skečem g. Gradiš-Da-neš. član narodnega gledališča. G. Ado Darian je lepo zapel nekaj Leharjevih pesmi in je bal deležen velikega odobravanja. Med posameznimi točkami sta goste žaba,vala orkester g. šerbca in g. Gradiš-Da_ neš.
Po sporedu, ki je ustvaril med številnimi gosti prav prijetno razpoloženje, se je razvila ob godbi prijetna zabava.
Naši Posavci so se prav lepo izkazali, in prepričani smo, da bodo postale njihove prireditve če bodo znali vae tako dobro pripraviti kakor so prvo prav priljubljena družabna privlačnost.
KINO MATICA, tel. 21-24
Predstave ob 16., 19. In 2L uri.
KAVČUK
Največji UFA film v režiji Ed. v. Borsody. V glavnih vlogah: Reae Deltgen, Gustav Diessl, Vera v. Langen. — Večji del dejanja se vrSi v Braziljskih gozdovih. — Posnetki ekspedicije so trajali dve leti.
FILM ZA VSAKOGAR!
Uspeh ,»Prevare"
V	soboto zvečer je »Prevara«, delo mladega, talentiranega pisatelja Lojzeta štan-dekerja, ki je poprej že lepo uspela na deskah mariborskega gledališča, doživela še krst v našem osrednjem Talijinem hramu. Predstava je bila deležna prav številnega obiska, prisoten pa je bil tudi avtor, ki je po poklicu član Narodnega gledališča v Mariboru. V Kreftovi režiji pa s Potokar-jem, Vido Juvanovo, Milevo Boltarjevo in Presetnikom v glavnih vlogah je delo doseglo prav lep uspeh. Pisatelj in igralci so bili ponovno klicani pred zastor, avtor in Bo!tar;'eva pa sta dobila tudi mnogo cvetja. Nič manj priznanja pa niso prejeli oblikovalci ostalih vlog, Polonca Juvanova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva in Sever. S »Prevaro« smo dobili novo, razveseljivo lepo domače delo, ki bo brez dvoma še dolgo vzbujalo zanimanje občinstva.
Bolnišnica je sprejela tri poškodovance
Današnja nedeljska kronika je skromna in so imeli na policiji le malo opravka. Prav tako tudi reševalci.
V	bolnišnico pa sta prišla kar dva mesarska mojstra, oba s poškodbami starejšega datuma. Prvi je bil Anton Peršin z Vodovodne ceste, ki ga je že 21. februarja na Resljevi cesti podrl neki avtomobilist in ga nekoliko poškodoval po telesu. Mož se pa za poškodbe toliko časa ni zmenil, dokler se rane in praske niso začele gnojiti. Zdaj je zadeva nekoliko resnejša, a je vendar upati, da ne bo imel zlih posledic. Drugi mesarski mojster. Ivan Cilee-šek iz Ljubljane, pa se je 1. marca v Klavnici spri in med prepirom ga je nekdo tako močno udaril, da se je včeraj tudi moral zateči v bolnišnico.
Na Igu se je popoldne z motorjem zaletel v avtomobi1 35letni Franc T. Nekoliko se je ppraskal. V bolnišnici so ga obvezali in jo je že lahko zapustil.
Maribor, 5. marca
Nešteto prireditev, zborovanj in občnih zborov. Smo pač v višku društvene sezone.
Priznanje vrlim pevcem
Snoči je imela Glasbena matica prijeten, lepo uspel družaben večer, na katerem so bila izročena odlikovanja Južno slov. pevske zveze zaslužnim matičnim pevkam in pevcem. Ta odlikovanja so prejeli Lizika Mravljakova. Marica Prelc. Cilka Planinšek, Terezija Švarc. Anton Hohnjec in Jaka Novak. Večer je iznova potrdil tesno povezanost matičnega članstva.
šahovski dvoboj Ljubljane z Mariborom in Celjem
Danes je bil v Mariboru odigran šahovski dvoboj Ljubljana—Maribor in Celje (skupaj). Rezultati so bili naslednji: Milan Vidmar ml. (L) : Stupan (M) 1:0, Furlani (L) : Gabrovšek (C) 1:0, Prein-falk (L) ; Kukovec (M) 1:0, šorli (L) : Cian (C)	Marek (L) : Ostanek (M)
1:0 Sikošek (L) Sajovec (C) '/2:%, Šiška (L) : Stojinšek (M)	Peterman (L) : Lobkov (M) 1:0, Gerzinič (L) : Diehl (C) 1:0, Požar (L) : Bien (M) V2:V3, Hren (L) : Schneider (C) »/«:%, Slokan (L) : Detiček (C) 1:0. Skupni rezultat Ljubljana : Maribor s Celjem 9.5:2.5.
Mariborski avtomobilisti
organizirani v sekciji Avtomobilskega kluba so zborovali danes pri Orlu. Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik g. Ferdo Pin-ter. ki je v uvodu predlagal udanostni brzojavki najvišji pokroviteljici Avtomobil, kluba Nj. Vel. kraljici Mariji ter visokemu klubovemu predsedniku Nj kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravno brzojavko pa beograjski centrali Izčrpno je poročal o vnetem delovanju kluba. Poudarjal je, da so naše ceste, ki propadajo, glavna ovira za razvoj avtomobilizma in tujskega prometa. Brezuspešna so ostala vsa prizadevanja, da bi se znižala visoka občinska obremenitev avtomobiilistov in motocikli-stov. Zadruga »Dom aviomobilistov« je kupila od Sokolskega drušiva Maribora-matice parcelo za 380.000 dmar iev. ki jo je dala v najem g. Branku Mejovšku. Sledilo jc poročilo tajnika g. Sertiča. Tajništvo je lani izdalo 544 triptikov. 14 karnetov, 280 mednarodnih prometnih knjižic za vozilo ter 268 mednarodnih šoferskih legitimacij. Sekcija šteje 279 članov. Pr volitvah je bil izvoljen direktor Anton Krejči za predsednika, za prvega podpredsednika K. Pu-gl. za drugega podpredsednika dr. M. Šnu-derl, za tajnika Sertič, za blagajnika dr. Marin. Odborniki so: dr. Ploj. M. Oset, inž. Friedau, dr. Pfrietmer, Drago Rokama, dr. Komavli, B. Pogačnik, Gračner Ivan.
Slovensko obrtno društvo
je imelo snoči svoj občni zbor v Narodnem domu. Poročali so predsednik Soje, tajnik Košar, blagajnik lllich. za odseke Pahernik. Knez, Jagod ič in drugi. Pri volitvah so bili izvoljeni: Soje za presadili-ka. Desak za podpredsednika. Haas za tajnika. Jemec za blagajnika. Zdi se, da se v zadnjem času pojavlja v vrstah mariborskega slov. obrtništva nesložroost, ki obrtništvu v damai-njih časih prav gotovo ne more koristiti.
Lepo uspelo akademijo
je iimela snoči Pivkova sokolska družina v polni telovadnici šole za rezervne častnike. Najmanj 500 ljudi je z zbrano pozornostjo sJedilo izvajanju pestrega telovadnega sporeda akademije, ki je bila zamišljena kot uvodna proslava za praznovanje desetletnega društvenega obstoja. Za sokolsko koračnico je sledi! pozdravni nagovor staroste Sokola Maribor I. br. J. Mohorka. Sledila je slikovita akademija, ki je pot-dila sloves Sokola Maribor I. Deca, naraščaj itn članstvo, vsi so vzorno opravili 1 svoje delol	j
Muzejsko društvo
je imelo svoj občni zbor v čitalnici Študijske knjižnice. Vodil ga je predsednik pre-lat dr. Fr. Kovačič, ki je podal poročilo o
selitvi, razmestitvi, konzerviranju in kom-pletiranju muzeja v novih grajskih prostorih. Zaradi predsednikove boleh n ost i jc prevzel nato vodstvo občnega zbora podpredsednik d,r. L Poljanec Sledila so poročna tajnika prof. Basa, blagajnika imž. Baumgrrtnerja. knjižničarja G laserja in dr. Dolarja za nadzorni odbor. Članov šteje društvo 438. Doslej je v gradu 600 m! prostora iai jih bo do jeseni še 800, ko bo urejeno vse prvo nadstropije. Pri silueaj nostih je izrekel dr. Senkovič kot zastopnik mestne občine tople priznalne besode Muzejskemu društvu.
Občni zbor Slovenske šahovske zveze
je bil danes dopoldne pri »Orlu«. Otvoril in vodil ga je predsednik Ciril Vidmar, tajniško poročilo je podal Nande Bizjak, blagajniško Ivan Bolha, za tehnični odsek pa Julij Erker. Zveza združuje 23 klubov s 700 člani. Premoženja je 8553 din. Po sklepu današnjega občnega zbora pristopi Slovenska šahovska zveza v Jugoslovansko šahovsko zvezo in se s tem pretvori v pod-zvezo. Prihodnji občni zboT bo v Trbovljah. Pri volitvah so bili izvoljeni: Ciril Vidmar za predsednika, F. Bizjak, Juilij Erker, Josip Korban, dr. Slavko Čeplak, Stanko Samobcr, Val. Kovač, aTh. I. Zupan. Pavel Bezrukov, Ivan Bajec, Lado Hren pa za odbornike. V nadzornem odboru so: Anton Kozinc, Mirko Kragelj in prof. S. Sila.
Mariborski gluhonemi so zborovali
danes dopoldne v Narodnem domru. Občni zboT, ki ga je vodil g. Uršič, je lepo izpričali siložno vzajemnost mariborskih gluhonemih.
Nezgode
Z lestve jc padel 231etni monter Slavko Babic iz Pesnice in si pri padcu zlomil desnico v zapestju. S stavbnega odra je padel 241ctni delavec Martin B;lač in si zlomil desno nogo. Oba se zdravita v bolnišnici, prav tako pa tudi 321etni viničar Jože Recek iz Sv. Jakoba v Sloven. goricah, ki sta ga. neznana napadalca obdelala z vilami in k:ampom. da je obležal s težjimi poškodbami na glavi.
Cigani kradejo konje
Kapele, 5. marca Pretekli teden so posestniku Šepcu Vinku v Jereslavcih pri Kapelah neznani storilci ponoči ukradli iz hleva 10 let staro brejo kobilo. O tatvini obveščeni dobovški orožniki so uvedli preiskavo in ugotovili, da je držala sled do mostu preko Sotle v savsko banovino. Po sledovih stopinj so ugotovili, da so ukradeno kc»-bilo vodili trije moški. Na podlagi raznih okolnosti je padel sum na dva cigana, znana konjska tatova, ki so ju ljudje videli v kritičnem času v okolici reke Sotlo.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 6. marca: Zaprto.
Torek, 7. marca: Zaprto.
Sreda, 8. marca: prevara. Red Sreda.
četrtek, 9. marca: Upniki, na plan! Red
četrtek. Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota, 11. marca: Kaj je resnica? Premiera. Premierski abonma.
Gledališče Fenice iz Benetk bo gostovalo v Ljubljani To gledališče goji predvsem klasično italijansko komedijo in dramo ter bo uprizorilo v Ljubljani eno izmed Goldonijevih del. Vstopnice od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Cene so od 50 din navzdol. Opozarjamo, da se sedeži za to gostovanje ne bodo rezervirali.
OPERA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca. Zaprto. (Gostovanje v
Celju: Trubadur). Sreda, 8. marca. Boheme. Gostovanje Anite
Mezetove. Izven. Četrtek, 9. marca: Zaprto (generalka). Petek, 10. marca: štirje grobjani. Premiera. Premierski abonma.
Opozarjamo na gostovanje odlične domače pevke Anite Mezetove, ki je stalna članica beograjske opere ter bo gostovala v sredo 8. t. m. na našem odru. Mezetova bo pela vlogo Mimi v puccinijevi operi Boheme.
Objave
Pianist Nikolaj Orlov bo koncertiral v petek 10. t. m. ob 20. v veliki Filharmonič-ni dvorani. Orlov je eden največjih sodobnih pianistov. Prodaja vstopnic od danes naprej v knjigami Glasbene Matice.
Vsem članom Vrtnarske zadruge javljamo žalostno vest, da je dne 4. marca preminila dolgoletna požrtvovalna članica, gospa
MARIJA HERZMANSKY
roj. ŠTRUBELJ
Pogreb bo 7. t. m. ob 14. url. Ohranimo jo v najlepšem spominu.
ZDRUŽENJE VRTNARJEV
Meno ljudstvo no Slovenskem
Slovenci smo eno redkih ljudstev, med katerimi otroci Izraela niso nikoli utegnili pognati korenin — Ljubljanski mestni očetje so se jih sredi prejšnjega stoletja otepli, češ da so s svojim pričakovanjem Odrešenika nevarni človeški družbi in državi
E. Justin, zid (lesorez)
Že poldrugo tisočletje pred nastopom krščanstva so poskušali egipčanski vladarji zatreti nadležne tujce Hebrejce, kar se jim pa ni posrečilo, žilavo semitsko ljudstvo, ki mu bo po svetopisemskih besedah dano preživeti vse narode, je vzdržalo mimo Asircev. Babiloncev, Rimljanov in drugih svojih zatiralcev do današnjega dne. Ko je »sveto mesto Jehove«, Jeruzalem, v Titovi vojni padel in kamen ni ostal na kamnu, so se židje razkropili po vsem svetu in si na najrazličnejših krajih sveta poiskali novo domovino.
O1 prihodu Židov na Slovensko nimamo zanesljivih zgodovinskih podatkov. Na Štajerskem, zlasti v Mariboru, Slovenski Bistrici, Radgoni, Ptuju in Celju so se že v 33. stoletju pojavile nekatere židovske naselbine in »židovski rodi«. Ukvarjali so se z denarnimi posli in so posojali denar na zelo visoke obresti, ki so v 14. stoletju dosegle višino 65—86»/o. Razumljivo je, da je oderuštvo priseljenih Židov vzbujalo nezadovoljstvo med slovenskim prebivalstvom. Naraščajoče število pritožb proti Židom je cesarja Maksimilijana I. prisililo, da je leta 1496. dal pregnati Žide iz štajerskega. Ker so pri tem utrpeli židje znatno škodo, so jim stanovi določili 38.000 goldinarjev za odškodnino, židje na Koroškem. ki so imeli večje naselbine v št. Vidu v Velikovcu in Brežah, so prejeli od deželnih stanov 4000 goldinarjev odškodnine.
Židovska sinagoga
Valvasor nam poroča, da so leta 1212. Židje že imeli svojo sinagogo v Ljubljani, leta 1213. so jo prezidali in jo bogato okrasili, saj so pri svojih kupčijah z Benečani, Ogli in Hrvati silno obogateli. Ta sinagoga je stala v bližini nekdanjih vice-domskih vrat v današnja židovski ulici, ki je za časa Valvasorja baje imela ime »reverenčna uličica«. Ker je židovska ulica oddržala svojo ime še do danes, smemo upravičeno sklepati, da je bila židovska naselbina v Ljubljani zelo močna, čeprav 30 židje živeli sami zase in so se neradi družili z ostalimi ljubljanskimi prebivalci, So vendar znali dobit-; v svoje roke skoraj vso trgovino, s tem pa so si nakopali tudi zaviste in sovraštvo Ljubljančanov. To sovraštvo se je pokazalo ob vsaki priliki. Valvasor omenja hud pretep, ki je nastal leta 1290 med ljubljanskimi meščani in Židi zaradi izgubljenega otroka nekega krščanskega obrtnika. Pod najstrožjo kaznijo je bilo prepovedano spolno občevanje med Židi in kristjani, za prestopke te vrste so židje kaznovali svoje žene z odrezanjem nosu, kristjani pa s smrtjo Ko je leta 1408 neki Žid oskrunil hčer poštenega ljubljanskega meščana, se je prebivalstvo silno razburilo. Mestni sodnik se je moral vdati pritisku meščanov in je dal zločinca zapreti. Izprva je trdovratno zanikal svojo krivdo, a je slednjič svo-
štvom potisnili v veliko stisko. Cesar je nato s posebnim ukazom odločil, da se morajo vsi židje izseliti iz omenjenih dežel in se v njej ne smejo več naseliti. Ob potresu, ki je 26. marca 1. 1511 razrušil staro ljubljansko deželno hišo, pa se je listina s cesarjevim ukazom izgubila, ker se židje niso hoteli izseliti iz Ljubljane, so se Ljubljančani znova obrnili na cesarja, ki je prošnji ljubljanskih meščanov deloma ugodil s privilegijem, ki se je glasil nekako takole: »Mi, Maksimiljan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in trajni razširjevalec države, pošiljamo svoj milostni in dobrohotni pozdrav svojemu plemenitemu, dragemu in zvestemu Ivanu pl. Turjaškemu, gospodu na šumberku, svojemu svetovalcu, kakor tudi vsakemu izmed poznejših deželnih glavarjev kranjskih: Ker se židje v našem mestu Ljubljani bavijo z raznimi obrti in posli ter s tem kristjane in zlasti naše ljubljanske meščane občutno prikrajšujejo v njihovih obrtih in zaslužkih, ne kaže, da bi se to še nadalje mimo trpelo. Zato naročamo z vso resnostjo, da prepoveste Židom v Ljubljani vsakršno trgovino, jo odpravite in za-branite za vse večne čase. In katerega Žida zalotite, da bi se še nadalje ukvarjal s kako obrtjo ali trgovino, konfiscirajte in vzemite mu vse blago in ga izročite meni kot globo; s tem boste najvestneje izpolnili mojo zapoved«. To listino hranijo v ljubljanskem mestnem arhivu.
m
^ ' -	NA*«/***«
Židovski mladenič straži v Tel Avivu zemljo rojakov
Mie izgnani iz Ljubljane
V ljubljanskem mestnem arhivu hranijo tudi listino, s katero je cesar Maksimiljan na ponovne neštete pritožbe Ljubljančanov proti Židom leta 1515. izrekel izgon Židov iz Ljubljane. Listina se glasi približno takole: »Mi, Maksimiljan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in vsakokratni razširjevalec države, v Nemčiji, na Ogrskem, v Dalmaciji in na Hrvatskem kralj, nadvojvoda avstrijski, vojvoda bur-gundski, brabantski in palestinski, priznamo zase in za svoje dediče in potomce s tem pismom javne in damo na znanje, da so nam obrazložili častiti župan, sodnik in svetovalci našega mesta Ljubljane, kako so zaradi naše dobrote nekaj časa prebivali pri njih židje, jih odirali ter povzročali s tem našim ljubljanskim meščanom in prebivalcem mnogo občutne škode. In tako so nas najvdaneje prosili, naj jih rešimo ter njim in našemu slavnemu mestu Ljubljani podelimo privilegij, s katerim bi bilo Židom za vse večne čase prepovedano v deželi prebivati in se vanjo naseljevati. Ker nam je mar blaginja podložnikov in ker so nam povrhu še plačali v gotovini, jim milostno dovoljujemo, da smejo izgnati vse Žide iz svojega mesta. Tc pravico jim dajemo kot nadvojvoda avstrijski s tem javnim pismom, po katerem župan, sodnik in ljubljanski mestni svetovalci niso dolžni trpeti
. -m ;
jiiip M m Bi
židje beže i" Jeruzalema pred Arabci
je dejanje le priznal: po tedanjih postavah so ga javno obglav li. Tako ostra kazen je vzbudila spet med ljubljanskimi Židi velikansko ogorčenje. Prišlo je do hude. ga spopada med njimi in ostalimi meščani, v tem krvavem medsebojnem obračunavanju so bile trije židje ubiti, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Javni pretep med Židi in meščani je nastal tudi nekoč, ko so Ljubljančani obdožiii Žide, da so jim zastrupili vodnjake.
Ljubljančani se pritožijo cesarju
Leta 1496 so se Štajerska, Koroška in Kranjska pritožile cesarju Maksimiljanu glede Židov, češ da morajo kristjani prenašati od Židov veliko zasramovanje, da so Židje mnogo krščanskih otrok ugrabili, trpinčili, zaklali in jim vzeli kri, mnoge kristjane pa so z goljufijami in oderu-
za vse večne čase Žide v svoji sredi. Na-! ročamo pa tudi svojemu sedanjemu in i vsem poznejšim glavarjem, upraviteljem 1 in vice domom na Kranjskem, da se sporazumno z omenjenimi podatki ravnajo po tem mojem milostnem pismu in da prepovejo enkrat za vselej Židom prebivati in naseljevati se v Ljubljani.«
Popustljivejši je bil do Židov cesar Jožef H., ki jim je zopet dal' nekaj pravic. Ko so se pa deželni stanovi in ljubljanski meščanje temu protivili, je takratni kranjski deželni glavar grof Lamberg leta 1781. objavil, da starodavni privilegiji ljubljanskega mesta glede zidov še nadalje ostanejo v veljavi.
Dne 30. novembra 1809 je postala Ljubljana glavno mesto Ilirije. Skoraj tristo let potem, odkar so bili židje izgnani iz ljubljanskega mesta, sta s francosko armado prišla v Ljubljano Žida Abraham Heimann i z Bavarske in njegov nečak
Mozes Heimann. Ljubljančani so se sicer na vse kriplje branili, da bi Žida sprejeli v svojo sredo, a slednjič so morali pod pritiskom tedanjega francoskega intendan-ta za Gorenjsko, grofa Farguesa popustiti. Abraham Heimann je v marcu 1810 odprl v špitalskih ulicah (sedanji Stritarjevi ulici) svojo trgovino in banko. Ko so septembra 1813 Francozi zapustili Ljubljano, so se Ljubljančani na vso moč prizadevali, da bi se omenjenih dveh Židov ki se jima je pridružil še tretji, profesor matematike na ljubi j. lice ju Samuel Kunz, iznebili. Vendar avstrijsko ministrstvo notranjih zadev z odlokom dne 6. decembra 1817 pritožbam ljubljanskih meščanov ni ugodilo, ampak je rodbini Heimannovi pri-poznalo vse pravice, ki si jih je zakonito pridobila, pač pa ne sme pridobivati ni-kakih zemljišč. Samuel Kunz pa se je dal leta 1813 krstiti in je poslej nosil ime Leopold Gunz.
zidje se vrnejo
Nečak Mozesa Heimanna, Simon Heimann, se je trudil na vse načine, da bd si pridobil pravico, da se sme stalno naseliti v Ljubljani. V ta namen si je izposloval pri nadvojvodi Ludoviku celo posebno av-dienco. Leta 1842. je dobil dovoljenje, da sme s svojim zakonitim potomstvom za trajno ostati v mestu. Ljubljanski magistrat se je zaman upiral odlokom dvorne pisarne. Okoli leta 1848 so bile zakonito upravičene prebivati v Ljubljani tri židovske družine in sicer: Mozes Heimann z ženo in zakonitim potomstvom ter svojimi uslužbenci, Friderik Heimann in družine Simona Heimanna. Toda ljubljanski mestni očetje so v juliju leta 1849 z večino glasov sklenili, da se § 11 občinskega reda ljubljanskega doda: »Judje v Ljubljani ne morejo pridobiti posestev; tudi se ne smejo sprejemati v mestno občino ljubljansko.«
pod Bachovim absolutizmom je dunajsko ministrstvo stavilo takratnemu kranjskemu namestniku grofu Chorinskemu posebna vprašanja glede Židov. Njegov prvi stvetovalec grof Hohenvvart e pozval mest-
Jz hsše dobrih del
nI magistrat ljubljanski, naj o tem Izjavi
svoje mnenje. Zanimiva so utemeljevanja, s katerimi so se mestni očetje ljubljanski branili Židov. Brezpogojno naj se jim še nadalje prepove bivanje v deželi, kajti »vzrokov je iskati pred vsem v njihovih posebnih lastnostih in principih, zaradi ka. terih ne morejo živeti v prijaznih in strp-ljivih odnošajih s svojimi sosedi ... židovska vera in morala s svojim pričakovanjem Odrešenika se nikakor ne more sporazumeti z obstoječim krščanstvom; nevarna je človeški družbi in državi, židovski moralni princip je princip izključitve, zatiranja in preganjanja drugovercev. Lahko bi se imenoval tudi princip izsesa-vanja, separatizma, narodnosti in kast, princip, ki sloni samo na samoljubju Židov ... Največja nesreča za deželo bi bila če bi se dovolilo Židom v njej prebivati ali celo kupovati kmetijska posestva. Židovska prekanjenost bi se spretno izmotala iz vseh zadreg vzlic vsem varnostnim ukrepom zoper navidezne kupčij. V malo letih bi s pomočjo posojil m svojega izsesavajočega sistema spravili vse ljudstvo na kmetih in v mestu pod svojo denarno oblast ter si z ljudskimi žulji polnili žepe.«
V naslednjih desetletjih se je kljub privilegijem ljubljanskega mesta naselilo v njem več židovskih rodbin. Sicer je še leta 1865. stavil občinski svetovalec Ivan Nepomuk Horak v občinskem svetu ljubljanskem predlog, naj se Židom »ne dovoli prebivati v Ljubljani in naj se spoštujejo zadevni privilegiji ljubljanskega mesta«, toda državljanski zakonik iz leta 1867 je za jamčil vsem avstrijskim narodom in veram enakopravnost. Privilegiji ljubljanskega mesta so bili razveljavljeni; v Ljub. Ijani in na vsem Slovenskem pa je vzlic temu ostalo do danes le pičlo število ži dovskih rodbin.
Nam brezposelnim se v resnici godijo prečudne reči. Kakor se bere v listih, je iz dneva v dan več dobrodelnih organizacij, ustanov, domov, kuhinj in podobnih reči, nam pa vendar trša piede iz dneva v dan. Ne rečemo, da niso požrtvovalni naši meščani, pa tudi ljudje na deželi radi seže-
jo v žep, kadar gre za podpiranje kake socialne ustanove.
Po zaslugi socialnega čuta. ki ga kaže občinstvo, so nedavno nekje odprli spet tak dobrodelni dom. A kakor je grenka skorja darovanega kruha, še toliko težja je pot» ki do njega drži. Brezposelniki in brezdomci,
Kuhinja za brezdomce v velikem mestu
ki si žete ttiehe tn podpore v tem domt, se morajo oglasiti najprej v uradu, kjer jim temeljito pretiptjejo obistL Potem jim dajo, kakor že nanese listek, na katerem je označeno, da dobi njega lastnik hrano od 4 do 7 dni. Za 4 dni prehrane mora prosilec delati pol šihta, za 7 dni pa cel šiht. Z listkom odide v dobrodelni dom, kjer ga spet sprejme uradnik in vknjiži.
Tako se opoldne zberejo v jedilnici vsi siromaki, ki so srečno opravili prvi del kri-ževega pota. Potem se izza vrat prikaže odrešenik južine v beli halji, v eni roki drži imenik, v drugi svinčnik in šop kart. Iz seznama začne klicati imena in kdor je poklican, stopi iz krdela na dtugo stran. Ko je ta ceremonija opravljena, se začne druga. Naenkrat se prikaže kuharica, nekakšen lijak se podre in z vrvjo ptivlečejo po njem posodo in košaro s kruhom. Vse gre počasi od rok, previdno je treba ravnati, da se kaj ne zdrobi, samo otroci, ki z odraslimi sotrpini čakajo dobrote, imajo malo razumevanja in lačni požirajo slme.
Potem prinesejo iz kuhinje lonce s tistim, kar je na »jedilnem listu«, in ko je že vse to v jedilnici, se prikaže sestra. Trikrat ploskne v dlani, kar pomeni: posluh za molitev pred jedjo! Ah, če bi častita sestra vedela, koliko napsujejo in prekolne jo med to molitvijo možje, bi najbrž opustila vso reč in rajši šla v kapelo, da sama poprosi boga za blagor tistih, ki sta jim beda in glad že zdavnaj vzela vero in vse! Ko je molitev končana, se razdeli obed. Vsakdo mora oddati svoj listek sestri v roko, zanj pa dobi kruh in krožnik nezabel jene — ali kdo ve s čim zabeljene — čorbe.
Nazadnje pridejo na vrsto še tisti, ki nimajo potrdila od urada. Če je v loncih še kaj ostalo, dobi vsak po en ali po pol krožnika »juhe«. Ko je vse opravljeno, izgine najprej sestra, za njo še kuharica, in siromaki se počasi razidejo. Nekateri, ki so v hiši doma, gredo v čakalnico ali v »spalnico«. Tam poležejo po golih, praznih tleh: tla, po katerih ves dan hodijo in pljujejo, so jim postlana postelja. Včasih pride nekakšno nadzorstvo naokrog, odličniki se zanimajo. ali vlada zadovoljstvo med prebivalci. Zmerom se tako uredi, da je vprašan človek, o katerem vedo, da se boji zameriti. Odgovor se zmerom glasi, da so pra\' zadovoljni. Resnica pa je vendar, da se ljudje v tem dobrodelnem domu nikoli do sita ne najedo, in kdor že nima kakšnega priberačenega koščka kruha v žepu, jo po kosilu mahne pritiskat na kljuke, da si izprosi še kaj malega. Ljudje se pač po pravici otepajo takih prosjakov, češ saj smo dali že za dobrodelni dom.
Nam brezposelnim pač ne ostane nič drugega, kakor da nas je na tihem sram biti sinovi kulturnega naroda.	J. P.
Ženske, ki hočejo biti starejše
Nova Turčija išče kakor večina vseh držav nove vire državnih dohodkov, samo da je v izbiri nekoliko neevropsko originalna. Za določno pristojbino si da lahko vsak Turek in vsaka Turkinja uradno iz-premeniti rojstno leto, tako da je starejši ali pa mlajši. Ljudstvo se za to novo-tarijo zelo zanima, no, seveda je to zanimanje največje pri ženskem spolu. Toda če bi kdo mislil, da se zatekajo k temu dobrohotnemu zakonu turške dame zato, da bi mižale število svojih let, bi se motil. Ne, nasprotno! Turkinje rajši plačajo, da bi bile starejše.
To je spet novoturški zakon, ki jih k temu sili. Kemal Atatiirk je odredil, da se smejo dekleta možiti šele po izpolnjenem 18. letu. Ampak v deželi minule slave haremov je mnogo 13- in 141etnih, ki se hočejo za vsako ceno omožiti. Takšna dekleta romajo kar v trumah k oblasti ter se obilno poslužujejo novega zakona. Plačajo pristojbino pa dosežejo lahko in hitro zaželeno starost 18 let. da se morejo po zakonu veljavno omožiti. —r—•
NESPORAZUM.
Gospodična jaha konja. Naenkrat se jI konj spotakne in gospodična pade na tla. Hitro se spet dvigne in že je na konju.
»Ali ste videli mojo energijo?« reče, v svesti si svoje gibčnosti hlapcu, ki prikoraka izza plota.
Hlapec zardi m reče: »O, videl, videl! Toda pri nas so pravi temu drugače...«
Ignac Koprivecs
Obrazi
Ni moj namen govoriti tu o anatomski zgradbi obrazov, niti o njih estetski vrednosti; nočem tudi stati pred njimi kot psi-holog-teoretik, da bi ugibal, kaj se utegne skrivati za njimi, zakaj to je jalov posel. Kdo pa še ima danes naravni obraz! Hotel bi le prikazati življenjsko udejstvovanje ljudi posameznih obrazov, ki se ločijo med seboj po teh ali onih znakih.
Grem včasih takole po ulici in zagledam obraz. Pogledam vanj in ugotovim: to je slovenski pisatelj. Ne poznam človeka, odmislim črn širokokrajnik, ki mu pokriva glavo in dolge lase. ki se mu vihajo od zadaj navzgor, a vendar ugotovim njegov poklic. So v obrazu črte, ki ga izdajajo. Tiste utrujene, neveličane poteze, ki prehajajo v domišljavo nadutost, kakršno je opaziti na odveiem obrazu človeka, katerega življenjski ogenj je usahnil. Oči so vodene, vdano trudne in človeku se zdi, da so last mrliča. Da je prijatelj cvička, se mu pozna pod očmi na črni marogi, ki se vleče daleč doli na lice. Ko ga gledam, se spomnim besed, ki sem jih slišal od razumnega človeka: »Kdor nima idej, jih išče v vinu.«
Stopim za lastnikom obraza. Zavil je v kavarno, sedel k oknu ob glavni ulici, si razmršil lase, izvlekel beležnico in pisal, v kotu kavarne pa je igral krepak orkester Schuberta, Kalmana in Offenbacha.
In zopet zagledam obraz in zaključim: to je slovenski literarni kritik. Sedi v kavarni, briše svoje naočnike, kot bi ostril možgane, se vlači za ovratnico in pogleduje po kavarni s svojimi jeklenimi očmi, očmi policijskega komisarja. Nenadoma si potegne rokave nekoliko više, zavrti vijak na svinčniku ter se vrže na knjigo pred seboj, kima. črta, prečrtava, vmes se pa naslanja na pest ter posluša krasna izva-jania'orkestra. Mlad je še — brezposeln profesorski kandidat — pa ie v urah brezdelja začutil k gtes kritika, 0&&3 mM
je mrk in dostojanstven, elegantno se mu namrdne, ko pozdravi znanca — iz daljave seveda. Potem odloži knjigo in piše o nji učeno kritično studijo, orkester pa maha po razposajeni "Grofici Marici«.
Zvečer, ko so ulice že prazne, se zaleti na v.oglu ceste vame okajen človek Pogledam ga v obraz in pravim: ^To je upodabljajoči umetnik.« čedna brada mu krasi obraz. Globoke poteze so zarezane vanj in ko me pogleda, mu vidim v očeh dušo, belo in čisto ko mašna srajca. Toliko mehkobe je na teh črtah, toliko topline v teh očeh — pa kolčne, pljune, zakolne in gre dalje. Težko mi je v takšnih trenutkih, zakaj slutim, da mu je notranjost razjede-na od bolečine, da je bojeval ogromne boje in je spoznal ničevost življenja. >:Ta ne pije zaradi idej!« pomislim in obžalujem, čemu ne piše. S pisanjem se človek laže izpove, če ima sploh kaj povedati, pisanje z barvami pa razume le malokdo. Ampak podoba je, da se resni ljudje pri nas ne bodo hoteli več ukvarjati s pisanjem, zakaj literatura nam je postala vlačuga.
Pa opazim takole obraz v gneči in sklenem: to je naprednjak. Zdravje mu leži na obrazu, jasnina na licih; smeh se mu trese na ustnicah, v očeh pa nosi vero, vero v vstajenje sveta. ^Takšnih ljudi se mora veseliti vsak narod,« pomislim in dobro mi je pri duši, zakaj vidim, da je med mladino, ki valovi pred menoj, veliko takšnega zdravega zrnja, ki bo obrodilo obilni sad.
časih se pa izlušči iz množice bledo obličje: to je reakcionar, zaključim in si ga ogledam. Bel, prozoren obraz asketa. Bo-lehna poteza je v njem, v očeh se mu pa zrcali nagnjenost k misticizmu. »Ozdraviti bi ga bilo treba.« pomislim in gledam za njim, kako negotovo ter mukoma se pomika naprej.
Zgodi se pa tudi, da se prevarim. Takšna neprijetnost me je doletela pred dnevi. Sedim v obednici in gledam ljudi. Oči mi obstanejo na obrazu dekleta, in kakor bi mi kdo udaril s palico po srcu, mi je poskočilo
hitreje- »Nepristranski okrasa	in
ga ne neham opazovati. Svetloba in sence se spreletavajo po njem. Dobrota in zloba se mešata med seboj in oblikujeta poteze po svoje, časih me zaboli potuhnjen pogled, ki se hinavsko skriva je plazi po ljudeh, in zopet me preseneti milina velikih oči, ko jih upre vame. »Svetnica.« pomislim takrat, in »grešnica«, dem drugič, a kljub temu sem prepričan, da spada med nevtralne.
čez čas prične govoriti s svojo sosedo in prisluhnem. Pripoveduje ji o svoji strasti do smučarstva. o čudovitih doživljajih na planinah in ji vse to ponazori na otipljivem slučaju: V soboto popoldne so šli "v planine. Deset jih je bilo. Pet deklet in pet fantov, čudovito! Harmonika, kitara ... Plesali so že v vlaku, v kamničanu. Smeh. grmade smeha. Toda ko so prišli pod planine, so se zresnili. Stopili so v cerkev, pomolili, se priporočili bogu in šli navzgor. Rahlo je pršil sneg. Ne tako, da bi zastiral očem pogled pred se, ampak tako, da se še med snežinkami vendar vidi naprej. Božanska pot na planine. Potem mrak. čudoviti mrak in noč. kaker v pravljici. Spali so skupaj, drug čez drugega. In značilno se je nasmehnila pri tem. Prijateljica jo je podražila:
»To ste se stiskali čez noč!«
3>Mi! ?« Obraz ji je spačila hudobna črta, da sem se zdrznil od presenečenja. »Kaj pa misliš! Saj smo ja vsi pripadniki te in te stranke. Da, če bi bili oni od drug« stranke, oni bi grešili. Jaz sem predsednica ... itd. Ob povratku smo zopet pomolili v isti cerkvi za srečen izid izleta. Vse se je izteklo brez nesreče.« -
Ko sem potem vprašal gospodinjo o lastnici obraza, je dejala:
»Vedno govori o svoji stranki, paziti pa moramo nanjo, ker rada odnese ali utaji kruh in kaj podobnega.«
Tedaj sem spoznal, da bo treba življenjsko udejstvovanje ljudi nevtralnih obrazov še posebej študirati, zakaj pri njih se j&> teikp dokazati do jaanpsti,
Naši učitelji za izboljšanje položaja
Uspelo zborovanje predsednikov sekcij JUU iz vse banovine
Ljubljana, 5. marca.
Danes ob 10. se je začel v gluhonem-nici na Zaloški cesti predsedniški zbor JUU. Navzočni so bili upravni in nadzorni odbor sekcije in predsedniki vseh 34 sreskih društev JUU iz banovine.
Sestanek je otvoril predsednik sekcije Kumelj, ki je omenil prve pobornike za učiteljsko organizacijo Antona Brezovni-ka, Gradišnika in ostale. S posebno pie-teto je zbor počastil te dni umrlega Matijo Pelka, šol. uprav, v Toplicah pri Zagorju, ki je bil dolgo vrsto let tajnik in predsednik litijskega okrajnega društva.
Pozdravno brzojavko predsednika Ivar na Dimnika je zbor simpatično sprejel. Predsednik Kumelj je nato podrobno poročal o sprejemu pri ministru prosvete.
Glavni tajnik sekcije Drago Supančičje razdelil že pred zborovanjem tiskano tajniško porodilo. Vestno in ob složnih razpravah so delegatje razpravljali o nujnih in perečih zadevah. Uvodoma se je izrekla soglasna zahteva za zvišanje prejemkov. Sestavljena je bila posebna spomenica, ki je bila poslana vsem odločujočim čanitelješm. Spomenica se glasi;
Materialni položaj državnih nameščencev, upokojencev vseh strok in položajev in delavcev postaja dan za dnem obupnejši. Že pred zadnjim znižanjem leta 1935. so bili njihovi prejemki daleč pod eksistenčnim minimom. Regulacija osebnih prejemkov v letu 1937. je bila nezadostna. Prejemki poročenih državnih uslužbencev po tej regulaciji niti niso dosegli višine pred zadnjo redukcijo v letu 1937., četudi je med tem draginja silno narasla. Rodbinska do-klada za ženo ni tila vrnjena. Poročene državne uslužbenke in upokojenci sploh niso prejeli ničesar. Prve še danes ne preje-
majo nobenih osebnih doklad, upokojenci pa le znižane po uredbi iz leta 1935. Za te v prejemkih ustvarjene razlike državni nameščenci in upokojenci ne najdejo nobene opravičljive utemeljitve, najmanj pa utemeljitev, ki bi slonela na socialnih razlogih.
Cene vseh življenjskih potrebščin neprestano naraščajo in so danes za 25% do 30% višje od cen v letu 1935. Spričo tega težko izhajajo samski uslužbenci v najvišjih položajih, oni v nižjih položajih, zlasti poročeni z družinami, pa se bore s pritrgo-vanjem in pomanjkanjem, kljub temu pa zapadajo bolj in bolj v dolgove. Nameščen-ske družine razjedata zato danes beda in obup. Sl£bo ter nezadostno hranjeni in oblečeni otroci v slabih in nezakurjenih stanovanjih zdravstveno propadajo. Nameščenci sami pa, zaradi neprestanega pritr-govanja izčrpanj in od morečih skrbi za eksistenco svojih družin izmučeni, svojega dela ne morejo opravljati s tisto poglobljenostjo in predanostjo, kot bi to bilo v interesu službe.
Državni uslužbenci, na čijih delu sloni vsa administracija in vse redno delo države sploh, pričakujemo izboljšanje svojega položaja zlasti sedaj, ko se je po ofi-cielnih izjavah gospodarsko stanje države izredno zboljšalo in so državni dohodki močno prekoračili v državnem proračunu predvidene postavke. Posebno pa pričakujemo zboljšanje, ker je kraljevska vlada pokazala potrebno razumevanje za slabo materialno stanje ene stroke državnih uslužbencev in ji priznala posebno doklado.
Neobhodno je potrebno, da se ustvari vsem državnim uslužbencem in upokojencem možnost skromne eksistence. Z ozirom na danes obstoječe stanje cen. bi moglo
le zadovoljiti: 1) da se povišajo vsem državnim uslužbencem in upokojencem ne glede na stroko in položaj prejemki na eksistenčni minimum; 2) da se prizna rodbinska doklada za otroke in za ženo v prvotnem znesku mesečno po din 150.—; 3) da se priznajo poročeni ženi v državni službi osebne doklade v isti višini, kot se priznavajo neporočeni državni uslužbenki; 4) da se ukinejo vse razlike med osebnimi do-kladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; 5) da obdrže staroupokojenci dosedanje višje osebne doklade, ker je to socialno utemeljeno.
Zastopniki iz srezov so se izrekli za avtomatično napredovanje tudi do 5. skupine brez pogojev. V Sloveniji je obilica razredov brez oddelkovih učiteljev, na namestitve pa čaka še 202 brezposelnih učiteljskih abiturijentov. Pri sekciji se je osnoval pedagoško-literarni odsek, ki bo skrbel za sodobno razredno literaturo in učila. Posameznim sreskim društvom bo v kratkem na razpolago seznam prvovrstnih pedagoških predavateljev. Zbor je razpravljal tudi o akciji, za učiteljske begunce v bratski ČSR. JUU bo podprlo težko prizadete stanovske tovariše. Izčrpno so se bavili zborovalci z znižanjem članarine učiteljem pripravnikom.
O blagajniškem poslovanju je poročal še sekcijski blagajnik Grum Rado. o urejevanju »Učiteljskega tovariša« pa urednik Lojze Mlekuš Precej življenja je prinesla razprava o »Našem rodu« in »Mladinski matici«. Poročilo je podal tajnik M. M. širok Albert.
Pozno popoldne so. se predsedniki okrajnih društev vrnili v svoje sreze. v svesti si, da so doprinesli novih pobud za šolsko in stanovsko delo.
Za sedem in pol milijona požarne škode so preprečili
ljubljanski prostovoljni gasilci so v minilem poslovnem letu okrepili notranjo organizacijo
Ljubljana, 5. marca
V	raagistratnl posvetovalnici je danes ciopoldne bila redna letna skupščina gasilske župe za Ljubljano mesto, ki jo je vodil starešina g. Stanko pristovšek. Starešina se je po pozdravu zastopnika vojske kapetana g. Radovana Ulepiča, zastopnika mestne občine dr. Frante Missa in delegatov ljubljanskih čet poklonil Nj. Vel. kralju Petru n., pokrovitelju jugoslovenskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in vsej kraljevski hiši, nato pa podal izčrpno poročilo o razsežnem delovanju župne uprave.
Starešina je pozdravil prizadevanje, da bi se v smislu naročila banske uprave sporazumno z mestnim načelstvom pri veJiMh industrijskih podjetjih ustanovile f osebne fasilske :ete r »bmočju Ljubljane. Končno odločitev v tej stvari itak mislijo izdati pristojna ministrstva.
Gasilski naraščaj
Lani je uprava posvečala zlasti veliko pozornost organizaciji ljubljanskega gasilstva in pri tem posebno skrbela za gasilski naraščaj. V tem oziru se doslej ni storilo dovolj, toda krivda je bila v tem. da je bila izvedena reorganizacija čet v smislu novega zakona in da so posamezne edinice delale na izpopolnitvi svojega orod. ja in opreme. Kljub gmotnim tegobam pa je skrajni čas, da si posamezne edinice vzgoje naraščaj za hude nadloge, ki čakajo gasilstvo pri izvrševanju prostovoljne službe. Vendar so nekatere edinice že krenile po tej poti in ima župa po svojih edini-cah že 150 novih naraščajnikov.
Samarijanstvo
Nič manj važna ni bila organizacija sa-marijanske službe po četah. Ker župa v svojih vrstah noče polovičarstva in se ji zdi potrebna strokovna izurjenost v sa-marijanski službi, je ustanovila poseben samarijanski odsek pod vodstvom dr. Frante Missa, ki bo izvedel organizacijo sama-rijamskih oddelkov v vseh četah. Dr. Miss je zagotovil tudi potrebno število zdravnikov, ki bodo na željo čet prevzeli strokovna predavanja za samarijanske oddelke.
Gasilska Samopomoč
V	preteklem letu je župna uprava prevzela pod svojo upravo in nadzorstvo dotlej samostojno »Samopomoč«, ker je smatrala to kot nujno potrebno za razmah socialno važne ustanove, župa se ne boji truda za to ustanovo in je izdelala nov pravilnik, ki je bil na skupščini soglasno sprejet.
Javne podpore je treba zvišati
Najbolj pereče vprašanje napredka ljubljanskega gasilstva je nepovoljno gmotno stanje čet. Po posvetovanju s predsedniki vseh čet je bilo soglasno sklenjeno, da se mestni občini ljubljanski predloži resolucija, v kateri bodo natančno pojasnjene potrebe čet hkratu s prošnjo, naj občina vnaša primerne letne postavke v svoje proračune. Treba je graditi nove domove, nekatere povečati ali preurediti. Poskrbeti je treba za prevozna sredstva, za orodje in moštvo. Ker hočejo gasilci tudi v bodoče vestno izpolnjevati svojo težko "a-logo, zato upravičeno pričakujejo pomoč od ljubljanske občine po zgledu ostalih mest, kakor so Zagreb, Maribor, Celje, kjer prejemajo prostovoljne gasilske čete znatno večje podpore kakor naše.
Izobrazba gasilcev
Le na kratko se je župni starešina dotaknil številnih prireditev, ki so jih skoro vse edinice larvi priredile z edinim smotrom: vir dohodkov. Marsikatera četa si je prav z dohodki prireditev nabavila najpotrebnejše orodje ali pa poplačala svoje dolgove. Čete pa so znale ob težkih preizkušnjah, ko je besnel na številnih mestih požar braniti tudi ljudsko premoženje pred plameni. Hkratu so s svojimi uspehi v tej smeri dokazale ptfe* vzorne discipline m požrtvovalnosti tudi močan tehnični napredek.
Da je bii ta napredek sploh mogoč, pa je nemajhna zasluga raznih teoretičnih in praktičnih tečajev rednin vaj in predavanj o gasilski taktiki, ki jih je župa prirejala župa je pri pregledovanju poslovanja čet naletela vselej na najlepši red v admini-traciji in blagajnah. Zdaj se župa z vsemi svojimi edinicamj pridno pripravlja na dostojni nastop na letošnjem gasilskem kongresu, ki bo v prihodnih mesecih v Ljubljani.
Na kraju poročila se je starešina toplo zahvalil vsem, ki so pomagali k napredku ljubljanskega gasilstva
iekaj številk
Sledilo je poročiio župnega tajnika g. Milana Robežnika, ki ie med drugim navedel tudi tele zanimive številke:
Ljubljanska župa veže trenotno 13 gasilskih čet, med temi 11 prostovoljnih, šteje 547 izvršujočih, 1603 podpornih. 74 častnih članov, 10 članic, 150 naraščajnikov in 5 naraščajnic. Ima na razpolago 10 tren-skih avtomobilov 6 bivših osebnih, 14 prenosnih agregatov 3 avtomobilske brizgal-ne, 23 raznih lestev, 165 mask, 8275 metrov tlačnih in 191 metrov sesalnih cevi. Poseduje med drugim 11 gasilskih domov in premoženje če+ znaša nekaj nad 4 milijone dinarjev, župne čete so lani opravile 150 rednih in 199 orodnih vaj. člani so se samarijansko udejstvovali v nič manj kakor 4118 slučajih. Njih reševalni avtomobili so prevozili 4185 oseb in napravili 38 tisoč 778 km. kar vse je opravila reševalna postaja poklicne gasilske ljubljanske čete. Lani je bilo na območju mesta Ljub-
ljane in bližnje okolice 27 manjših, 4 srednji, 2 večja in 1 katastrofalen (Združene opekarne) požar Poleg tega so čete izvršile tudi več manjših požarnih intervencij Pri teh požarih je bilo na zavarovanih objektih škode za 2,234 520 din, na nezavarovanih pa za 10.000 din. S svojim gašenjem so obvarovali pred požarom za 7,430.000 din narodnega premoženja.
/olitve in sprejeti amostojni predlogi
Po tajniškem, blagajniškem in nadzor niškem poročilu, ki so bila vsa soglasne sprejeta, so sledile nadomestne volitve, pri katerih so bili poleg članov starega odbora, staroste Staneta Pristovška, tajnika Milana Robežnika in članov uprave Janeza Gašperina in Mihe Bokavška, izvoljeni novi člani uprave, in sicer podstarosta Vinko štrukelj, blagajnik Avgust Zupančič, tajnikov pomočnik Jernej čertanc, blagajnikov pomočnik Boris Roš, člana uprave mag. pharm. Slavko Hočevar in Jože Hočevar ter nadzorniki Jože štrumbelj in Leopold Vider.
Na kraju zborovanja so bili soglasno sprejeti tile župni samostojni predlogi 1. Ljubljansko mestno načelstvo naj pri sestavi bodočega proračuna vnese primerno zvišane podpore za prostovoljno gasilstvo; prav tako na; sistematično podpira tehnično izpopolnjevanje čet. 2. Gasilska za-jednica naj takoj stavi banski upravi pred. log za redne dodatne podpore iz štiri in pol odstotnega gasPskega sklada za mestne čete; mestnih čet ne gre istovetiti s podeželskimi četami pn podeljevanju podpor 3. Na letošnjem kongresu jugoslovenskega gasilstva, naj gasilska četa Ljubljana-me-sto odstopi s samostojno točko: samarijan-sko alegorijo, za katero naj vse čete preskrbe vse. da bo čim bolje uspela. 4. župna uprava naj vsem četam priporoči zbiranje naraščaja 5. Gasilska župa Ljublja. na-mesto ustanov- poseben odsek Samopomoči, ki naj deluje po posebnem, od skupščine odobrenem pravilniku.
Nekaj perečih ugotovitev na zboru šoferjev
40 odstotkov šoferjev v Sloveniji brezposelnih
Ljubljana, 5. marca. Sinoči je bil ob veliki udeležbi članstva v restavraciji »Pri levu« občni zbor Zveze šoferjev Po nagovoru predsednika g. Antona Plantana je poročal tajnik g. Mala-howsky Rudolf, ki je dejal med drugim:
»Članstvo je v preteklem letu poraslo in šteje združenje 132 članov. Pokojninski zavod je na ponovne intervencije obljubil delovati za izvršitev šoferskega starostnega in- onemoglostnega zavarovanja.
Taksa na šoferske legitimacije je krivična in nezakonita, saj bi sicer prav tako morali plačevati takso vsi, ki so napravili kak izpit katere koli obrti. S to legitimacijo država priznava sposobnost posameznika za samostojno opravljanje motornih vozil. Prav tako kakor drugi poklici ne re&istrirajo vsako leto svojih legitimacij ali diplom, bi morali biti tega oproščeni tudi šoferji S pobiranjem teh taks so šo-
ferji silno prizadeti. Zgodi se, da se kandidat, ki hoče napraviti šoferski izpit, zadolži. da dobi potrebni denar; ko pa je izpit napravil, samo poveča število brezposelnih.
Zaslužek šoferjev je danes od 400 do 1500 dinarjev Kljub pičlim dohodkom pa mora biti šofer pristojno oblečen in imeti dobro hrano, kajti pri svojem poklicu mora sodelovati duševno in telesno.
V nobeni drugi državi se tudi ne dogaja, da bi šoferski izpit in prometno dovoljenje veljala samo v enem delu države Pri' nas pa mora šofer, ki je napravil izpit in dobil prometno dovoljenje v Ljubljani, to v Zagrebu ali Beogradu zamenjati z novim dovoljenjem ali celo ponoviti izpit.
Sprejeta resolucija govori o banovinski taksi na vozna dopustila. Obstajata dve vrsti voznih dopustil, za poklicne šoferje.
drugo pa za samovozače. Medtem ko služi vozno dopustilo poklicnim šoferjem kot izkaznica o strokovni usposobljenosti, služi samovozačem v športne svrhe in je zanje športna izkaznica.
Ce banska uprava obdavči s posebno takso te športne izkaznice, je v redu, nikakor ne more obdavčiti voznih dopustil šoferjev, ker je ta od države izdan dokument o strokovni sposobnosti enak spričevalu obrtniških pomočnikov.
Medtem ko so vsa ostala spričevala in diplome brez letne takse, so šoferske legitimacije poklicnih šoferjev obdavčene z letno banovinsko in državno takso, dasi je okrog 40% šoferjev brezposelni in znaša povprečna plača šoferia 800 din mesečno. Šofer mora od teh dohrvikov plačevati še službeni davek in bolniško blaeaino. zato ie s socialnega stališča nuino potrebno, da se banovinska tak«a na šoferske legitimacije. odno=no vozna dopustila poklicnih šoferjev ukinejo.
Sprejet je bil tudi predlog za odpravo državnih taks na šoferske legitimacije.
Iz blagainikoveea poročila, ki ga je podal g Cerer Franc, ie razvidno, da ima združen ie trenutno 164 680 gotovine. Pri volitvah je bil z maibnimi izjemami izvoljen skoraj ves stari odbor.
Oče ena in dvajsetih otrok
V Znojmu ki je po septembrskih dogodkih pripadel Nemčiji, živi bivši župan Rudolf Wagner. Nedavno je mož obhajal svojo diamantno poroko. Ob tej priliki se je zbralo na Wagnerjevem domu vseh ena in dvajset jubilantovih otrok.
Doktor za ribareit je s trnkom
Moderna znanost se je silno specializirala. Vsako vseučilišče mora s tem računati in kd^r pregleda sezname predavanj kakšnega vseučilišča, se mora čuditi, kakšne specialiste vse imamo. Toda kolumbijsko vseučilišče je odkrilo področje znanosti, ki je praktično sicer že prastaro, samo da doslej nihče ni mislil na to, da bi mogli biti tukaj kakšni znanstveni problemi To področje je ribarenje s trnkom.
V učni spored omenjenega vseučilišča so v najnovejšem času sprejeli tudi j-znanstveno ribarenje s trnkom« in kdor hoče oziroma kdor ustreza vsem pogojem, si tu lahko pridobi posebno diplomo. Ribe se bodo čutile v bodoče gotovo zelo počaščene, če jih bo lovil kakšen doktor riba^ renja.
Posnemajte!
Pod tem naslovom smo zadnjič v »Javni tribuni« objavili kratko notico, v kateri je pisec grajal ljubljansko šolsko polikliniko, češ da ljudje v njenem novem poslopju otepajo cunje in predpražnike kar skozi okno. Kakor smo bili naknadno obveščeni, je bila notica očitno posledica nerodnega nesporazuma. Na osnovi objave je bilo uradno ugotovljeno, da v poslopju poliklinike v tem smislu nihče ni kršil higienskih predpisov in dobrih običajev, zato radi popravljamo storjeno krivico.
NAGRADNA KRIŽANKA
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. pripadnik velike jezikovne skupine; 6. pripadnik severnega naroda; 12. ime nemške filmske igralke; 13. mitološki lepotec; 15 vezniJk; 16. giška črka; 17. nekdanja vplivna bolgarska stranka; 18. reka v Jugoslaviji; 19 evropska reka; 20. jezikovni pripomoček; 21. pokrajina v Jugoslaviji; 22. cerkven obred; 23. ujeda; 24. mesto v Nemčiji; 26. ločilo; 28. dragulj; 29 predlog; 30. oseba iz sv. pisma; 32. slov. dramatik in pisatelj; 33. maščoba; 35. mesto v severni Italiji; 36. majhen člen; 37. kovinska prevleka; 39 ruska reka; 40 oseba iz sv. pisma; 41 nikalnica; 42. kritika; 44 veznik; 45 k met sko orodje; 47 trg v grških mestih, kjer se je zbiralo prebivalstvo; 49 neroden položaj; 51 žensko ime; 53. grška boginja: 55. pesnitev; 57 pokrajina v Aziji; 58 glasbeno znamenje; 59. žensko ime; 60 medmet.	l
Nagrado v znesku 100 din
Navpično: I. goljuf; 2 časovna mera; 3. zaimek; 4. zaimek; 5. v navadi pri slavnostnem sprejemu; 6. švicarsko letovišče (od spodaj navzgor); 7. mesto ob belg.-franc. meji; 8. pokoj; 9. del voza; 10. vrsta pesništva; 11. šahovska figura; 14. mesto ob Roka vskem prelivu; 17. hudoben; 18 negovan travnik; 20. seznam; 21. pn nas zelo pogosto krajevno ime; 22. bodalo; 23. Mascagnije va opereta; 25. slovenska filozofska povest; 26. kos lesa; 27. jed; 29. potem; 31. Mohamedov zet; 32. ime rimskega cesarja, ki je dobil priimek »Odpadnik«; 33. hrv. predlog; 34. rusko jezero; 37 poljski pridelek; 38. izraz iz elekttotehnike; 41. del telesa; 43. vrsta bojišča; 45. ženitovanjski kraj;. 46. koTalni otok; 48. bog; 49. črka; 50. ime italijanske pesnice; 52. okrajšava za del sveta; 54. zaimek; 56. ploskovna mera.
je žreb tokrat naklonil Miru Novaku, redovu - djaku III. baterije, šola za rezervne artiljerijske oficirje v Sarajevu. Troje tolažilnih nagrad v obliki knjig iz »Jutrove« nagradne zbirke pa si dele Malči Bizjanova, modistka v Ljubljani VII., Jernejeva 17, Cvetko Ko-bal, dijak v Škof ji Loki, Novo predmestje 5, in Greta Ferjančičeva uradnica na Prevaljah.
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran
dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žreb?' izbranemu reševalcu pripade narada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v
Rešitev zadnje ponedeljske križanke
Vodoravno: Čehov, katar, Lena, a ve, Adis (Abeba). ilo, Otelo, Abo, ro, aparati, ar, Eli, ovo, arija, anoda.
Navpično; čelo, eno, ha, vata, kela, to, Ada, riba, lira, vera, Sora, opij, Oton, ali, Ivo, er, od.
John Macdonald:
Zapletena zgodba
Ko je Johnson stopil v vestibul hotela »Uniona« k filmskemu zvezdniku Stewen-su, ni imel drugega namena kakor ta, da bi mu sloviti igralec dal avtogram na skrbno pripravljen kos papirja. Največja John-sonova strast je bila zbiranje podpisov znamenitih mož.
Stewens je prav tedaj sedel v pletenem naslanjaču in pritiskal k ušesu telefonsko slušalko.
»Ali je tam Komercijalna banka?« je vprašal zvezdnik. Ko so mu to potrdai je nadaljeval: »Tu Stewens, hotel »Union«. Cez pol ure pošljem slugo k vam. Izkazal se bo s pismom z mojim podpisom njegovo ime je Georg. Izročite mu 50.000 dolarjev na moj račun. Torej še enkrat: 50.000 dolarjev mojemu slugi Georgu! Konec!«
Johnsonu, ki je stal blizu pletenega naslanjača filmskega zvezdnika in posluša' oogovor, ie burno utripalo srce 000 dolarjev! To je bila vsota, o kateri on pisarniški nastavljenec, še sanjati ni smel Za ta denar bi človek lahko šel v najdražje letovišče in seboj vzel še svoje dekle.
Ko se je Johnson spomnil svoje Ninice, je v njem dozorela trdna misel, da pojde
sam po tistih 50.000 tisočakov v Komerci-jalno banko.
»Oprostite mi, če motim, gospod Ste-wens«, se je nenadno pojavil Johnson pred stolom filmskega zvezdnika. »Za avtogram bi vas prosil Ali smem?«
Naglo je Johnson pomolil kos papirja in polnilno pero presenečenemu igralcu pod nos.
»Načelno ne dajem avtogramov!« je Ste-wens izjavil odločno, toda Johnson se ni dal odgnati.
»Ali ne bi napravili izjemo, spoštovani umetnik?«
»No, dobro, vam na ljubo«, je rekel ta že je zapisal s polnilnim peresom svoje ime z datumom na papir, ki je bil opremljen z razkošnim žigom hotela »Uniona«.
Žareč od veselja se ie Johnson globoko priklonil in zapustil Stewensa.
Kakor blisk je švignil Johnson v pisalno sobo hotela. Z enim samim skokom je bil pri prvem pisalnem stroiu in njegovi spretni prsti so z blazno hitrostio začeli udarjati naslednie besede na podpisani papir:
Komerciialni banki Izročite moiemu slugi Georgu na moj račun 50 000 dolariev v maniših bankovcih. S spoštovanjem Robert Stewens.
Naelo je spravil Johnson pismo v kuverto, ki jo ie skrbno zalepil in na zadnji strani zapečatil z značko hotela »Uniona«.
S pismom v žepu je nato planil na cesto in pomahal prvemu taksiju, ki ga je zagledal.
»Ali ne bi hoteli zaslužiti deset dolarjev mož?« je zakričal šoferju.
»To se razume!«
»Dobro, potem divjajte s svojim zabojem V desetih minutah moram biti na Broadwayu!«
Voz se je v peklenskem tempu pognal po ulicah Na križišču bi kmalu podrl prometnega stražnika, če se ne bi bil z naglim skokom rešil na pločnik.
Johnson je razburjen sedel zadaj v vozu in ni odvrnil pogleda od številčnice na za-pestni uri. Pet minut, šest, sedem, osem, devet' Zdajci se je taksi ustavil, obupno je zahreščala zavora Johnson je pomolil glavo skozi okno. Naglo je zapustil taksi. Vozniku je vrgel deset dolarjev ter planil peš proti Broadwayju.
Pogledal je na uro. Dvajset minut je poteklo, odkar je dobil podpis Roberta Ste-wensa. Cez deset minut bo že njegov sluga v banki.
Naposled je Johnson dospel v poslopje. Mimo vratarja je krenil naglih korakov v prvo nadstropje, kjer je bila blagajna. Pri prvem okencu je izročil pismo nekemu uradniku. »Moie ime je Georg«. ie rekel Johnson in skušal svoje neizmerno razburjenje prikriti z izrazom brezbrižnosti. 1
»Trenutek, prosim, morda ta čas sedete«, je rekel uradnik prav poslovno, ko je pre-čital s strojem napisano pismo. Nato je stopil k blagajni, pri kateri sta sedela dva blagajnika.
Johnson je nervozno grizel v spodnjo ustnico. »Ali bodo sleparstvo odkrili, ali mi bodo brez zadržkov izplačali 50.000 dolarjev'' Kaj pa, če pride med tem pravi Georjf'* Srce mu je divje utripalo.
»Mister Georg«, je nenadno zadonel klic. Johnson je skočil kvišku, srce mu je skoro zastalo, ko je stopil k okencu, kjer je stalo več oseb.
»Ali ste vi mister Georg?« ga je vprašal neki novi uradnik.
»Da«, je rekel Johnson z glasom, katerega naglas se mu je zdel čuden. V grlu ga je dušilo, ker je bilo izsušeno kakor puščavski pesek.
Uradnik se je obrnil k dvema drugima gospodoma: »Primite tega moža!«
Johnson je vzkipel, ali oba uradnika sta ga krepko prijela in ga odvedla v sosedno sobo.
»Svetoval bi vam, da takoj priznate«, je rekel eden izmed obeh detektivov Johnsonu »Vaš tovariš v hoteiu »Unionu«, ki se je tako drzno izdaial za Stewensa ta vps kot svojega slugo poslal sem, je to že tudi storil!«
Jauna tribuna
Ali res ni pomoči?
Nekako pred letom dni je »Jutro« objavilo daljši članek svojega kočevskega dopisnika, v katerem je bila opisana trnjeva pot slovenskega delavca, ki se je po vojni podal »s trebuhom za kruhom« v francoske rudnike, od tamkaj v Nemčijo in nazadnje v sovjetsko Rusijo, kjer je bil vse do predlanskega leta zaposlen v rudnikih And.ierke Suženjke v malem, provincial-nem sibirskem mestu. Brezposelni delavec L. P je takrat prejel od dobrosrčnih čitateljev »Jutra« nekaj podpore, kar pa je bilo premalo, kajti prišel je v domovino delat, ne pa prosit miloščine. Ker je bil dobrovoljec. se ie zanj zavzela tudi dobro-voljska organizacija v Ljubliani Po dolgih prošnjah in intervencijah je organizaciji končno uspelo, da je bil L. P sprejet v eno kočevskih tekstilnih tovarn Pomoč je prišla v skrajnem času, kajti brezposelni delavec ni imel nobenih dohodkov in je bil po tem takem na robu propada z vso svojo družino Dobro vem, kako je bil vesel, ko je zvedel, naj se zglasi v tovarno, kjer mu bo odkazano delo »Četudi bo zaslužek skromen, saj bom zaslužil na uro samo 2.75 din, vesel sem, da ima domovina zame še košček kruha in da se kot dobrovoljec nisem zaman boril za našo svobodo,« je takrat poln vere v svetlejšo bodočnost zatrjeval vsakomur
Le kako bi se ne veselil, da je dobil delo v tovarni? Doma ima bolehno ženo. od treh otrok pa je samo eden zdrav, je pa še šoloobvezen, dočim je najstarejši 161etni sin popoln invalid ki že leta in leta ni vstal iz postelje, hčerka pa je im-becilna in nezmožna za vsako delo Svojega stanovanja brezposelni delavec L P ni imel, zato je bil ob prihodu v domovino, kamor je bil iz Rusije nasilno poslan, lahko vesel, da ga je vzela pod streho tašča, ki pa ima v mali vasici blizu Kočevja skromno bajto z nekaj krp nerodovitne zemlje.
Prišel je dan, ko je šel L. P. na delo Toda namesto, da bi mu v tovarni od-delili delo. ki bi ga zmogel, so ga poslali v oddelek, kjer stroji cefrajo bombaž. Tamkaj je takšen prah, da bi morali delavci opravljati svoje naporno delo z maskami na obrazih. Tega se zaveda tudi tovarniško predstojništvo, zato ima vsak delavec na razpolago tudi plinsko masko, da se ubrani prahu. Vendar je z masko na obrazu nemogoče opravljati delo pri stroju in to še celo po osem ur na dan Zato se delavci v tem oddelku ne morejo poslužiti mask. ki so jim sicer na razpolago Tako je bilo tudi z L. P. Delal je teden dni ker pa ni več mlad. saj mu je že blizu 50 let. je moral delo pustiti Prej je še prosil, naj bi mu odkazali drugo, lažje delo Toda zaman.
L. P. je zaveden kočevski Slovenec. Položaj kočevskih Slovencev - bajtarjev in delavcev itak ni zavidanja vreden, saj je vsej naši javnosti znano, da je Kočevska s svojimi narodnostnimi in gospodarskimi problemi rak-rana na našem narodnem telesu Najhujše gorje prenašajo tisti slovenski delavci, ki se morajo za pasje plače vdinjati često tudi tujerodcem v delo, če nočejo poginiti od gladu. Kako naj v takšnih razmerah uspeva narodna zavest, je vprašanje, ki ga načenjajo v poslednjem času skoraj vse slovenske revije in skoraj vsi slovenski časniki
Kdo se bo usmilil brezposelnega delavca L. P.? Ali res ni zanj pomoči? Ali kot vojni dobrovoljec ni zaslužil, da se mu odkaže v eni kočevskih tekstilnih tovarn delo. ki ga bo zmogel! delo, ki ga vrše pogosto tujerodci, ki se za .svobodo naše domovine niso borili kakor on? Ali do-brovoljska organizacija ne more protestirati, ker so se njene prošnje za L. P. izigrale na način, da je ubogi L. P dobil delo, ki ga telesno in duševno strt ne zmore? Nekaj bo treba storiti, da se opere madež, ki ga brezposelni delavec L. P. in vojni dobrovoljec s svojo prisiljeno revščino in zapostavljanjem daje svetlemu imenu naše narodne svobode!	L. Z
Preužifkarji
VASOVALEC. Janez (pod oknom): »Micka, ali spiš?« Micka: »Kaj si ti Janez? Kaj bi pa rad?« Janez: »Posodi m,i dva kovača!« Micka: »Ne morem, ker spim.«
»Po njih sadovih jih spoznate« (Mat. 7 p. 16. vrsta).
Naravnost nepojmljivo mi je in nikakor ne morem razumeti, ko tolikokrat čitam strašne in nečloveške tragedije zaradi tako zvanega preužitkarstva. že beseda sama mi je nesimpatična. Toda naj bo. Grozno je le, da povzroča toliko gorja in zločinov.
Ali je res mogoče, da se lastni sin in lastna hči tako daleč pogrezne, da trpinči in celo umori rodno mater ali očeta? Saj takih pojavov niti v živalskem svetu ne poznam, razen pri čebelah, ki pomore trote. toda tedaj, ko so opravili svojo dolžnost »Hči in zet sta očeta, oz. tasta zaprla v čumnato, mu dajala samo kruh in vodo in ga pustila zmrzovati. da bi se ga prej znebila.« »Sin je s sekiro ubil svojega očeta«. »Hči je zastrupila svojo mater«. In vse polno takih naslovov. Ne vem odgovora na vprašanje kako je kaj takega mogoče? Imajo ti stvori (ljudje niso, najmanj pa »človeki«) sploh kaj srca? Kje je njihova srčna kultura? Mar je dovolj, če po takih zločinih gre k spovednici m mu je greh odpuščen? Ali ne čitamo v V Mojzesovi knjigi, 5. pogl. 16. vrsta: »Spoštuj očeta svojega ir mater svojo, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj, da se podaljšajo tvoji dnevi ter da se ti bo dobro godilo na zemlji, ki ti jo daje Gospod, Bog tvoj.« In prerok Izaija pravi v 30. poglavju. 1. vrsta: »Gorje sinovom upornim.« Kje je torej tolikokrat naglaševana vernost našega naroda? Ali je vse samo zunanja forma? Kajti ne samo že prej navedeni zločini proti roditeljem, marveč vsa dejanja pričajo o nasprotnem. In po teh dejanjih sodim ljudi, ne po tem, kar jim prihaja iz ust! Dokler bo v veljavi sedanji sistem, ki ne jamči preskrbe za starost in onemoglost, naj očetje svojim sinovom do svoje smrti ne izročajo posestev! S tem bodo vsaj nekoliko zavrli zločine in rešili obenem sebe starostne bede in mučenja. Dokler država in cerkev ne napravita svoje dolžnosti, ni druge rešitve.
—k
Ani Wiedersehen!
Ni to bilo morda v Belgiji, kjer je nekorektno zadržanje novoimenovanega »nesmrtnika« v času okupacije zemlje po tujih četah povzročilo demisijo vlade. Pri nas se takih posledic ni bati. Cankarja, ki bi znal take pojave pravilno oceniti, pa — žal — ni več. Kljub vsemu, ali prav zaradi tega vendar ni mogoče vsakomur vsega, kar se pri nas dogaja, mirno prenesti. Upam da bo gospoda, ki jo imam v mislih, te vrstice razumela!
V petek dne 24 februarja 1939. leta sem šel s prijateljem mimo hotela »Union« Pri vhodu v hotel (aii restavracijo?) se je po. slavljala neka družba dveh dam in treh gospodov. »Auf Wiedersehen«, čujem ponovno. Moj spremljevalec nekaj zamrmra. Opozorim ga da moramo tujcem, ki pridejo k nam in stanujejo v hotelu, vendar pustiti naj se poslavljajo v svojem jeziku. Šele na to mi pojasni, da niso to ni-kaki tujci, ampak pristni Ljubljančani, ki znajo tudi svoj materin jezik, čeprav ga vedno ne uporabljajo. Pove mi imena. Vsa res pristno tuja. Nič ne pomaga, če je kedaj kdo namesto č napisal »tsch« ah s za z, prav tako tudi ne, če kdo napiše v svojem priimku dva »1« namesto enega. Priimek pri izgovarjavi ostane slovanski! žal mi je bilo, da jih prej nisem spoznal. Upam pa, da bo gospod, ki je član dveh naših najvišjih zavodov, vsaj zdaj. v 21. letu naše svobode izkazal svojemu narodu toliko hvaležnosti za časti, katerih bi takrat. ko se je še pisal »tsch«, nikdar ne bil dosegel, da bo govoril v jeziku tega naroda, ki je obenem tudi njegov materin jezik' Ali pa morda ne? Isto bi pričakoval od gospoda, ki je uslužben v slovenskem zavodu in odvisen od denarja slovenskega ljudstva! Gospod z dvema »el« pa se naj vendar že enkrat zave, da prejema pokojnino iz naše državne blagajne, in če se de. narja našega naroda ne sramuje, naj uporablja tudi jezik ki je prav tako njegov.
»Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!«
Za zdaj to. Razumeli!	—k
Popravljajte naravo!
Čuden naslov, kajne? Toda le mirno preberite, zvedeli boste morda kaj, česar
ne veste
Ce pogledate slike modnih časopisov, vidite vedno same lepe postave z dolgimi, ravnimi, vitkimi nogami, ozkim bokom in pasom, širokimi rameni in primernim vratom, vedno so to ženske brez hibe popolnoma somerne. Z resničnimi ženskami iz mesa in krvi je to seveda drugače Te imajo tudi kratke, močne noge, tudi ozka ramena in široke boke, tudi dolg život, tako da bi se jim prav za prav modna obleka ne podajala.
Vendar pa to ni tako hudo. Žensko postavo je treba nekoliko študirati in ji umetno pomagati, da bo taka, kakršna je na sliki.
Ce ima katera dolg život, t j. kratke noge, si mora izbrati tak kroj obleke, ki skrajša zgornji del telesa. Za to so primerni visoki pasovi, šerpe. ki so prav zdaj zelo v modi. Dobro pa je. ako pas pritrdi, prišije, da ne' drsi dol. Zelo pomaga nad pas zvišano krilo, kakor smo to videli na i poročni obleki soproge vojvode Wir.dsor- 1 skega Ženska z dolgim životom lahko nosi samo kratko bluzo, tako imenovani ka-zak. in daljše krilo, ki podaljšuje noge
Ako ima katera široka ramena ter sploh močan in mišičast zgornji del tele-
Novosti iz naše fflatelife
Kakor smo že javili, izidejo naše dobrodelne znamke za fond poštnih uradnikov 15 marca Na dan izida bodo žigosane s posebnim priložnostnim žigom — a samo v Beogradu.
Za 15. aprila so napovedane naše nove trankovne znamke v nekoliko večjem formatu. kakor ga imajo dosedanje, in z raznimi izpremenjenimi vrednotami Upajmo, da bodo že izdelane v bakrotisku.
Kakor vsako leto. bodo izšle tudi letos 1 maja posebne dobrodelne znamke, katerih prebitek bodo porih i h za zaščito otrok
Na Vidovdan bodo dane v promet posebne dobrodelne invalidske znamke
Naši filatelisti bodo torei imeli v kratkem priložnost odpirati večkrat denarnico.
Zanimivosti
KakoT imajo izračunano firme, k? izdajajo kataloge znamk, je izšlo lani po vsem svetu 2556 raznih uradno priznanih znamk. Od tega odpade 783 znamk na Anglijo in kolonije. To število je zaradi tega tako veliko, ker so lani dobile vse angleške kolonije nove serije znamk zaradi nastopa no vega vladarja. Vse ostale države so izdale skupaj 1813 znamk. Tu niso vštete razne španske zasilne izdaje znamk, ki so vse bolj aili manj špekulativnega izvora.
Prav lepo se j? postavila Portugalska, ki je pied kratkim izdala naenkrat 208 različnih znamk za svoje kolonije. Na teh znamkah so slike mornarjev, ki so Portugalski pridobili kolonije. Vsaka kolonija je dobila serijo navadnih frankovnih znamk pa še posebne znamke za letalsko pošto. Na vsaki znamki je tu-di z mikroskopsko majhnimi črkami napisan življenjepis moža. ki ga kaže slika na znamki.
Posebne uradne znamke za vse ozemlje Britanske Indije bodo v kratkem izdali, to pa zaradi tega. ker nočejo sedanjih lepih znamk s pokrajinskimi slikami kvariti z raznimi pretiski.
Solferinsko polje, kjer je bila leta 1859. bitka med Avstrijo in Italijo, vidimo na novih finskih dobrodelnih znamkah Po sol-ferimski bitki je namreč Švicar Henri Du-nant dal pobudo za ustanovitev »Rdečega križa«, ki naj bi omilil surovost bojevanja. Letos je 75 letnica ustanovitve te ustanove in prva se je spomnila tega jubileja prav Finska. Serija dobrodelnih znamk ima 4 vrednote, in sicer naslednje: zeleno po 50 + 5 penijev, rjavo po 1.25 + 0.15 marke. kaT-minasto po 2 + 0.20m. in sinjo po 3.50 + 35 m. Na sredi ima vsaka znamka vtisnjen rdeč križ.
Nove znamke po vsem svetu
Madžarska: Izšla je serija dobrodelnih znamk v spomin za zasedbo delov Češkoslovaške. Serija ima 5 vrednot po 6, 10, 20. 30 in 40 silerjev s skupnim pribitkom 53 f.
Poljska: Za Fisine zimske tekme v Zakopanem je izdala poljska poštna uprava štiri posebne spominske znamke po 15. 25. 30 in 50 grošev. Znamke so se prodajale s posebnim pribitkom. — Za z:n.sko pomoč
sa, naj ne nosi tesnih bluz ali pletenih pulovrov, ki trdno objemajo oprsje Dobro se ji prilegajo ohlapni kratki suknjiči (jopiči), gladki, ravni plašči in bluze z majhno gladko izrezo. Nasprotno pa je treba ozka ramena razširiti z nabranimi rokavi, ki so široki v ramah Rokav pa ne sme biti nabran pod komolcem in v zapestju To si smejo dovoliti samo visoke ženske, ki so drobne v bokih. Ozka ramena se navidezno razširijo tudi z reverji. ki so široki in prav visoko vsajeni.
Ženske, ki imajo vitke, dolge noge. nosijo lahko kratka in ozka krila, močne noge se pa podaljšajo z daljšim krilom, ki ne sme biti napeto, zlasti ne v bokih.
Tudi izreze pomagajo popraviti postavo Ozka, koničasta izreza podaljšuje, široka izreza do ramen pa razširja Svetla bluza in temno krilo se prilega ozkim ramenom in širokim bokom, temne barve in navz-dolnje in v konico spojene proge v navz-dolnji smeri so primerne za močne postave.
Vendar pa ni mogoče narediti pravila, ki bi veljalo za vsako vitko ali močno žensko z dolgimi ali kratkimi nogami Ker se telesne nesomernosti kombinirajo, je treba često kombinirati ter menjavati tudi vse možnosti, ki pomagajo odpravljati te napake.
je Poljsko izdala tud' dve posebni dobrodelni znamki s *liko rok ki silijo k ognju. Znamki sta po 5 in 25 grošev. pribitek pa znaša pri prvi 5. pr drugi pa 10 g
Češkoslovaška■ Za 20-letnico ČSR je bil izdan poseben biok po 2 kroni, ki je imel na svojem okviru stari češkoslovašk' grb. Zaradi nemškega protesta je morala poštna uprava prepovedati uporabljan ie tega bloka na pismih Redki bloki, ki so bili vendar z okvirom vred porabljeni za frankaturo, so prav dragi in jih filatelisti zelo iščejo. — V kratkem bodo izšle posebne dobrodelne znamke v korist beguncem iz zasedenih krajev.
švedska V kratkem izidejo znamke z novo sliko kralja in grba Vseca bo obsegala serija 17 vrednot. — V spomin na stoletnico smrti očeta švedske telovadbe prof Pera Henrika Linga bosta izšli te dni dve priložnostni znamki po 5 m 25 oerov.
GdanSk: V odgovor na znamke poljske pošte v Gdansk u je zda'j izšla še oficielna znamka svobodnega mesta, in je pod nemško upravo. Kakor so prejšnje znamke hotele poudariti poljsko preteklost Cdanska. tako hoče to dokazati da je Gdansk nemški. Znamka je po 10 grošev v rjavkasti barvi.
Zdravilnost redkve
Znana je zdravilna moč redkvice pri žolčnih obolelostih in revmatizmu. Tudi po znanstvenih poskusih je ugotovljeno, da sok redkvice močno vpliva na delovanje žolča. Sok redkvice požene majhne žolčne kamenčke naprej, če jih pa še ni, prepreči njih tvorbo, če hočemo dobiti redkvin sok, moramo redkev enostavno nadrgniti in jo iztisniti. Najbolje je, da ga dvakrat ali trikrat na teden popijemo po po] skodelice Najboljša za zdravljenje je zimska redkev. Redkvin sok pa tudi prijetno odvaja in nam služi proti kroničnemu zaprtju. Ni pa potrebno, da sok izžmemo, temveč zadostuje, da použijemo redkvice same. pri čemer dobi črevesje vsled večje množine neprebavljive celuloze močno pobildo.
Poleg navedenih lastnosti pripisuje ljudska medicina redkvi tudi veliko vodnood-vajalno moč. Redkev velja že od nekdaj kot zdravilno sredstvo proti protinu in revmatizmu. Protin nastane vsled naplovbe soli urinske kisline, če hočemo uporabiti redkev za odvajanje, moramo jesti samo. kvečjemu lahko pridenemo par zrn soli, za boljše delovanje črevesja jo pa moramo zrezati na plošče in jo pripraviti z oljem in kisom. Vmes lahko zrežemo tudi nekoliko surove čebule in česna.
Redkev se uporablja tudi kot razkrojil-no sredstvo proti sluzu pri kašlju in bronhialnemu katarju, najboljše sredstvo je celo proti dušljivemu kašlju. Nekateri pa plošče tudi izkuhajo, pridenejo tej vodi medu in to mešanico še enkrat prekuhajo, če se ta sok pije vsak dan samo nekoliko čajnih žličk, odpravi tudi najtrdovrat-nejši kašelj. Tudi proti hripavosti je to sredstvo najbolj učinkovito. Drugo sredstvo za razmehčanje sluza je sledeče: iz-votlimo precej veliko redkev in votlino napolnimo z medom — sok redkve se potem sam od sebe zmeša po par urah z medom. Začeli so tudi že zdravniki predpisovati redkvin sok proti navedenim boleznim, saj imaio vse vrste redkev bogato zalogo vitaminov.
PRI VEDEŽEVALKL
— Samo trenutek prosim, cenjena dama, že ves dan zaman iščem očala.
NE VE SE.
Mož: »Kaj. ali se to na tvoji glavi imenuje klobuk?«
Žena: »Ali se tisto pod tvojim klobukom imenuje glava?«
OTROŠKA.
Šale in modrosti Črnogorcev
V svojem življenju, polnem težav in krvavih borb, so bili stari Črnogorci svet zase. Daleč od njih je odmaknjena današnja generacija, a vendar je še tudi v njej mnogo, od stanh junakov podedovane modrosti in vedrine. V današnji zbirki imajo besedo stori in mlajši. —tg.
Brigadir Dragiša in tarča
Zbrali so se nekoč Črnogorci na Obiliča Poljani in streljali v tarčo. Ker je bila tarča na veliko razdaljo postavljena, je nihče ni mogel zadeti v sredino. Naposled pride na vrsto brigadir Dragiša Medenica, ki je stopil za korak ali dva preko črte ir- zadel tarčo v črno.
_ To ne šteje, brigadir! je zaklical kralj Nikola. Ti si se tarči preveč približal.
—	Šteje, Gospodare, odvrne brigadir Dragiša ker se tako približam tudi Turkom in mi nobeden ne uteče.
Lahko fe ujeti pašo
Bajo Mijuškovič je ujel na Vučjem dolu živega Turka, potem pa zahteval od Gospodarja Obiličev< medaljo. Gospodar se je iznenadil. ker so dobivali Obiltčeve medalje samo oni ki so ujeli kakega pašo ali bimbašo. ne pa navadnega turškega vojnika.
—	Lahko je,- Gospodare. ujeti pašo. je rekel Bajo, ker kadar on pade s konja, se ne zna kretati po tem našem kamenju. Jas pa sem ujel živega in oboroženega
Turčina, M se je navadil skakati po našem kamenju kakor po livadi.
Črnogorci za Rusijo
O zunanji politiki črne gore so nekdaj odločali plemenski prvaki in zgodilo se je, da sta bila Joko in Vuk Radonjič prijatelja »avstrijanščine«. Zagovarjala sta na slonitev črne gore na Avstrijo in ne na Rusijo, kar pa so zahtevali mnogi drugi. Da bi se to vprašanje rešilo, je bil sklican na Njeguših zbor plemenskih poglavarjev. Med Črnogorce je prišel tudi avstrijski poslanik, ki je bil oblečen v pisano diplomatsko obleko z velikim triogel-nim klobukom. Poslanik je na dolgo in široko govoril o važnosti zbližanja Avstrije in črne gore. Stari črnogorski veljak Sima Koljašija ga je mrko poslušal in, da bi odpravil tega »lancanana«, se je poslu-žil spretnega, a ne baš diplomatskega načina. Ves čas je pušil iz dolgega čibuka (turške pipet, izpod košatih obrvi od pet do glave motril avstrijanca, ki je govoril in govoril, pri tem pa stresal pepel iz svojega čibuka v njegov triogelnik. Ko je poslanik končal svoj govor in se hotel pokriti, se mu je vsul pepel po glavi. Ves srdit je pobral svoje stvari ter zapustil zborovanje in tudi črno goro. Tako je zmagala po zaslugi starega Sime stranka, ki je bila za Rusijo.
Važnost osvete
Znani črnogorski junak Sula je imel 1 brata Novaka, ki je bdi v boju tudi draen in hraber, a se po pameti z njim ni mogel
meriti. Ko so v bratstvu plemena Zagarča nastali neki spori, je poslal Gospodar ka_ petana Sulo, da te spore preišče in presodi. V Zagarču je bilo takrat dosti hrabrih in vročekrvnih junakov in ker je Sula menil, da bi znalo priti do boja, je vzel s seboj svojega brata Novaka. Ves dan je Sula izprašava! prepirljivce ter razsojal po pameti in vesti. Z razsodbo seveda vsi niso bili zadovoljni in Sula je moral biti pripravljen na vse. Ker je bilo vroče, sta se zvečer brata podala k počitku na prostem in postlala sta si kar na slami. Sula se je pokril s slamo, njegov brat pa s svojim plaščem. Sula takega plašča ni nikdar nosil.
Ponoči je Sula vstal, vzel spečemu bratu plašč, pokril brata s slamo, sebe pa z njegovim plaščem. Zjutraj se je Novak čudil, zakaj je napravil to izmenjavo.
—	No, ti bom pa povedal, je dejal Sula. če bi bih prišli Zagarčani, da me ponoči ubijejo, bi bili namesto mene ubili tebe, ker vedo, da se jaz nikdar s plaščem ne pokrivam. Za osveto bi jaz drugi dan vsakega drugega obesil, ti pa ne bi znal mene tako maščevati, kakor bi bil jaz tet«.
Lipah in Črnogorci
Naš popularni gledališki igralec Franc Franc Lipah je bil med vojno avstrijski rezervni oficir. Nekega dne pride v neko kavarno v Baru, kjer je bila na zidu obešena slika kralja Nikole. Da bi se malo pošalil s krčmarjem, ga je strogo vprašal;
—	Kdo je to?
—	To je naš gospodar, kralj Nikola.
—	Ah veš ti, da on ni več vaš gospodar, ker vas je zapustil in odšel od vas, je dodal Lipah.
—	Jaz pa ti povem, je jezno odgovoril krčmar, da je on odšel, a spet pride, vi pa ste prišli in boste odšli brez sledu.
Lipahu je bil ta odgovor všeč, razgovor o tej temi pa je prekiniL
Stojičen upokojenec
Znani črnogorski pesnik Dimitrije Jev-tovič-Polimac, profesor v pokoju, je dobil ček za izplačilo pokojnine. Ker je imel nekaj zabran na penzijo, je videl, da so mu poslali prav majhen znesek. Ko je prevzel ček, je napisal finančni direkciji v Pod-gorici naslednje pismo in ga poslal skupaj s čekom:
ček ne primam, hljeba imam. Kad nema više nek se i to briše.
Ban na inšpekciji
Prišel je ban Krsta Smiljanič (upokojeni armijski general, ki je bil prvi divizio-nar v Ljubljani) inspicirat neko banovin-sko ustavo. JJpravnik je bil odsoten. Mlajši uradnik je bana vodil skozi vse odde'ke.
—	čigave 90 te kokoši? — vpraša bara.
—	Gospoda upravnika.
—	čigave sc svinje? — vpraša spet ban.
—	Gospoda upravnika, odgovori uradnik.
—	čigave so te krave?
—	Gospoda upravnika.
Prišla sta na dvorišče, v hlev, kjer je stal osel ob praznih jaslih.
—	čigav je pa ta? — vpraša ban.
—	Banovinski. odgovori uradnik.
—	O, dober dan. gospod banovinski, reče ban in jezen odide.
Stric: »No, Maksi, kaj nameravaš postali ko boš velik?«
Maksi: »Stražnik!«
Stric: »Zakaj pa ravno stražnik?«
Maksi: »Ker bom lahko razgnal druge ljudi, če bom hotel kaj gledati.«
PRI ZDRAVNIKU.
Zdravnik: »Svetujem vam, da med delom pokadite kako cigareto — to vam bo dobro delo!«
Bolnik: »Ne morem, jaz sem potapljač.«
BERAŠKA.
Gospod (beraču, ki ga prosi miloščino):
»Kaj, vi me prosite miloščine? Saj vam že od daleč smrdi žganje iz ust.«
Berač: »Kaj mislite gospod da si bom za tistih par dinarjev, ki jih priberačim, kupil parfem?«
DVA AVTOMOBILA.
Po cesti vozi prav majhen avto. za njim v precejšnji razdalji velika limuzina. Šofer velike limuzine opazi, da mali avto na vsakih par metrov čudno poskoči Ko ga dohiti, vpraša šoferja:«
»Ali ima vaš avto kako napako?«
»Ne,« odgovori vozač, »samo kol ca se mL«
V ŠOLI.
»Ni vse zlato, kar se sveti,« reče učitelj in vpraša učence za zgled k temu pregovoru. Janezek v prvi klopi dvigne roko io reče: »Vaše hlače, gospod učitelj!«
ŽABA MU JE MEŽIKALA.
Pri Čopovih so otepali solato. Ko so z največjim tekom mašili v usta zelenjavo, je naenkrat iz sklede skočila žaba.
Vsi so z gnusom odvrgli vilice. Mihec pa je mirno menil: »Jaz sem že prej videl žabo v skledi.«
Vsi razburjeni: »Zakaj nami pa nisi tega takoj povedal?«
Mihec: »Saj bi, pa si nisem upal, ker ml je žaba tako mežikala, naj molčim.«
SUMLJIVA PREVIDNOST.
»Gospod ravnatelj, včeraj sem vas videl v kavarni s prav lepo deklico. Gotovo jo bila vaša hčerka...«
»Da. da! Toda nikar ne pripovedujte tega naprej, da n# izve moja žena.«
PRI ZDRAVNIKU
Bolnik: »Pomagajte mi gospod doktor! Delam ko konj, jem ko volk, zvečer sem utrujen ko pes — le spati ne morem!«
Zdravnik: »Obrnite se, prosim, na žrvi-nozdnavnika!«
SIGURNO SREDSTVO.
Profesor razlaga v šoli leva. Med drugim pravi da lev nc prenese srepega pogleda. Potem pokliče dijaka io ga vpraša:
»Kaj bi vi storili, če bi se sredi pustih
je pojavil pred vami lev?«
Dijak: »Izbudil bi oči...«
Angleži, Araigonci z Balearcj ia Bavarci » P ruši! Vsj pa se naj pomirijo s sveto cerkvijo.« S trpkostjo nadaljuje papež svoj poziv: »kako je vendar žalostno, ko vidimo, da so nejeverniki vkljub razlikam po narodnosti, jeziku in šegah edini v svojem sovraštvu proti cerkvi, dočim se krščaoi vedno le pripravljajo na boi drug proti drugemu.« Ko je pet let kasineje izbruhnila v južni Franciji črna kuga, je med neukim ljudstvom izzvala silovito nejevoljo do Židov. Dolžili so jih, da so sami zakrivili in namenoma razširili kugo. ki naj vniči krščanski svet. Toda za preganjance se je zavzel zelo odločno papež Klemen VI. češ da »ne bo trpel sličnih bedastoč in vraž ter da so po nedolžnem preganjani Židje pod njegovo zaščito.«
Njegov naslednik Inocent VI. — ki so mu kardinali dali to ime, meneč, da je res v vsakem ozira krotak in neškodljiv, — se je takoj po kronanju prelevil v moža z uprav- levjim pogumom in odločnostjo. Novi papež je začel ostro borbo proti razkošju. Dal je na grmadi sežgali nekoliko cerkvenih dostojanstvenikov, ker niso imeli •pravega pojmovanja o resničnem uboštvu, na katero so se bili zaobljubili s prisego.«
V	ostalem pa je strogi sv. oče, ki je raz-ko-šnest preganjal cclo z ognjem, živel sam izredno strogo, skromno in vzgledno. Sovražil je hinavstvo, ki se tako rado zateka pod plašč pobožnosti in si stekel mnogo prijatelje ter tudi sovražnikov s tem, da je prav strogo grajal vse »zajeda.1-ce. ki dobro in brez truda žive od dela drugih.« Ta pametni sv. oče. ki je sam živel še strožje, kakor je zahteval od drugih, je mesto Avignon obdal z mogočnim zidom, da je bil varen pred mogočnimi sovražniki.
Za njim je prišel Urban V., ki se je vse svoje živhjenje trudil, kako bi izpopolnil delo svojega prednika. Že omenjeni pesnik Petrarca ga je zaradi tega globoko spoštoval. L. 13b5. mu je pisal: »Dokazali ste nenasitnim bogatašem, da sc da dostojno živeti tudi na skromen način. Kako žalostna in gnusna je misel, da so nekateri kar zasuti z zemeljskimi darovi, zlatom, posestvi in raznim bogastvom, dočim drugi, često boljši in vrednejši, umirajo v lakoti in bedi.« Urban V. je bil med avignonskimj papeži najbolj delaven. Njegovo geslo je bilo: »Ne odkladaj ničesar na jutri.« Tudi od drugih jc zahteval takojšnjo izvršitev dnevnih poslav brez oklevanja in odlašanja.
S smrtjo Gregorja XT se konča papeštvo v Avignonu. Za njim je prišla doba največjih zmed v cerkvi. Bili so včasih kar po trije papeži, ki so se med seboj preklinjali m verniki pri najboljši volji niso vedeli, kdo je pravi krmar ladje sv. Petra Vsak se jc držal onega ki mu je pač najbolj prijalo. Gospod je s potrpežljivostjo in prizaneslji-vostjo dopuščal to pohujšanje, ki se je končalo šele L 1417 iin od tedaj vlada rimski cerkvi zopet samo po .en papež.
Šale in zbadljivke pred 7o leti
Pri bolnici
Bolnica Avstrija: Koliko sem uže imela zdravnikov, blagorodnih in ne-blagorodnih! Vendar ne vem, ali mi .je upati zdravja? Kaj mislite vi, ljubi moj novi zdravnik?
Zdravnik Potočki: Stara, srčna hro mota! Krize odpravljamo, kriza ostaje.
V	nebesih
Bog: Ali ne trka uže spet sivobradi pruski Vilhelm s plešastim Bismarkom na nebeška vrata?
Sv. Peter: On ter vse njegovo ljudstvo denes pobožno prosi, da bi ti Francoze tako pomoril, kakor se je bilo pred štirimi leti zgodilo Avstrijcem pri Sadovi. Razpisal je namreč pobožno molitev po vsem svojem kraljestvu.
Bog: V tacih molitvah je malo pobožnosti.
Sv. Peter: Nekoliko vendar. Pogledi Napoleona. Misliš, da se ta stari grešnik kaj gane s kako ponižno prošnjo, kakor bi se spodobilo? Torej menim, da bode res treba Prusom pomagati, kakor smo jim 1866. leta pomagali.
Bog: Prusi niti 1866. leta nijso bili zmogli zaradi svojih zaslug, nego zaradi avstrijskih grehov.
Sv. Peter: Ce torej ne mislimo pomagati Prusu, pomagajmo Napoleonu, ako se oglasi.
Bog: On če se oglasi, meniš, da mu je potem svobodno, po svetu ljudi moriti? Nijsi li še nikoli slišal o razboj-nicih, kateri tudi na kolenih prosijo mene, mater božjo in razne svetnike, da bi 'im pomagali pri njihovem delu?
Sv. Peter: Slišal. Uže mene samega so prosili.
Bog: Ali si iim pomagal?
Sv. Peter: Nijsem. Razbojnih del na podpira noben pošten mož, a kam li svetnik moje vrste v nebesih!
Bog: Ali so te vojne kaj druzega. nego surov grabež tujih dežel in prelivanje nedolžne krvi? Zakleni vrata s ključem in zapahom ter zamaši vse bol-zni, da na bode moglo v nebesa niti to nečloveško divje moledovanje in kričanje.
(Levstikov »Pavliha«, 1870.)
radarja
Prijatelj ni bil navaden rudar in ni kopal, marveč je le odkrival ležišča rud in je za to prejemal od fužinarjev velike nagrade. Ko pa je jelo domače rudarstvo pojemati, je Prijatelj sam prijel za rovnico in lopato in kopal in dovažal sam rudo v Kamnogorico in Kropo. Ker je bilo pa to J delo težko in mu ni donašalo niti toliko, l U m nagsel preživetij gra je i»kQč
•— Piri temle vremenu tc i z dna duše vidMB rn fogo baadfti
eassUft ettefe fe kMt.ii^
izginil za zelenim zagrinjalom poletnega, gozda.
Smrt v samoti
Okoli Malega šmarna je bilo, ko že par juter ni bilo videti, da bi se kadilo iz pu-ščavnikove koče. Nekaj časa smo ogledovali kočo od zunaj in prisluškovali. Nič se ni ganilo. Nato je moj brat previdno odprl vrata. Tu se je nudil žalosten prizor. Sredi izbe je ležal mrlič, posut od roja muh. Ko smo dobro vstopili v kočo, polno neprijetnega. duha, pa je Jurij zakričal in že smo vsi preplašeni planili iz koče. Kaj je bilo? smo se vpraševali, kdo je zakričal? Ali niste videli, kako se premika hlebec kruha na zaboju? je trdil Jurij. Gotovo je v hlebcu puščavnikova duša!
Pa se je že spet ojunačil žan. Prepričati se moramo! je menil. Vzel je dolgo palico in vstopil v izbo. Mi pa smo radovedno, plašno pomolili glave skozi vrata. Hleb se je še vedno premikal. Brat je s palico dregnil vanj in že je bila rešena razburljiva zagonetka: iz hleba so skočile tri miši.
Kljub temu, da smo si bili v življenju s puščavnikom precej tuji in da se je ogibal on nas, mi pa njega, smo si postali topli prijatelji po njegovi smrti. Natrgali smo velik šop planmskega cvetja in položili šopek v izbo. V dolino smo poslali sla. Obvestil je poleg naših staršev tudi župnika, še isti dan proti večeru so dospeli v planino nosači s krsto, kamor smo položili zadnjega rudarja iz Lipniške doline. Pospravili smo šila in kopita in odšli v sprevodu za svojim pokojnim sodržavljanom iz zelenega kraljestva v dolino. Tiho, sklonjenih glav smo stopali za krsto. V naših dušah je ležala žalost, ko se je sprevod pomikal skozi temni gozd, tu pa tam po-srebren od meseč ne. Bilo je konec veselja, konec lepih dni. Kmalu je bilo treba nazaj v mesto.«
»Prijatlove jame«
Prijatelj je imel lep pogreb. Poleg mnogih kovačev so se pogreba udeležili tudi nasledniki starih rudarskih in fužnskih družin. Najtrajnejši spomin na zadnjega rudarja iz Kamne gorice pa je ime jam, kjer je nekoč Prijatelj kopal rudo. Vsi domačini še danes poznajo Prijatlove jame, kdo je bil mož, po katerem se imenujejo, pa so menda že davno pozabili vsi. —s.
Pogled na Kamno gorico
Avignon, papeško mesto
v Franciji
Nekaj drobcev iz dni, ko je fevdalna gospoda v Rimu spravila papeštvo ob ves ugled
Pred kakimi štirimi leti so francoski časopisi prinesli vest, da se nedavno umrli papež Pij XI bavi z mis-lijo, da zaprosi pa iško vlado za go toljubilje, ako bi sc mu ne posrečilo sporazumeti se z italijansko vlado v nekih zelo važnih vprašanjih. Tc vesti so kmalu utihnile, kei je pač prišlo do sporamma med rimsko cerkvijo in rimsko vlado, ven 1 ar pa je južno francosko mesto Avignon živelo tiste dni v velikem in radostnem vzneini jen ju B'0 je skoro ramo po sebi umevno, da bi se poglavar rmske cerkve naselil v tem mestu, ki jc bilo že od 1. 1309. do 1377. sedež papežev, ter bi za preselitev prišlo v pošte v kakor nobeno drugo.
V onih letih silnih ccrkvenih zmešnjav, ko so prepirajoče se plemiške rodbine v Rimu spravile papeštvo cb ves ugled, je južna Francija postala sTediščc zapadnega krščanskega sveta s čimer ie seveda tudi država pridobila mnogo na svoji veljavi. V tej debi so v Avignonu stolovali štirje papeži: Janez XXII.. Benedikt XII., Klemen VI. in Gregor XI. Dasi niso živeli v Rimu. jih vendar cerkev priznava za pnavomočne papeže, kar kaže, da papeštvo ni združeno z neobhodnim prebivanjem v Ritmu. Francoski kralji so seveda z veseljem pozdravili odločitev Janeza XXII., ki se je prvi na-
selil v Avignonu; izročili so papežem mesto s precejšnjo okolico v dedno cerkveno last in cerkev je posest ohranila tudi po. tem. ko so se papeži spet p~eselili v Rim. Šele francoska revolucija je to cerkveno ozemlje zopet združila z ostalo Francijo ter uničila cerkveno suverenost nad Avi-gnomom.
Mesto samo ob prihodu prvega papeža ni bilo v ničemer znamenito, razen moda po silni nesnagi. Pesnik Petrarca piše o Avignonu te dobe takole: »Poznam dobro vse mesta v južni Franciji, toda Avignon je nesporno najbolj umazano mesto, kar sem jih spoznal « Nekoliko so morali mesto očistiti že pod Janezom XXII., toda šele njegov narednik Bened;kt XII. se je lotil dela, da bi bilo mesto tudi po zunanjosti vredna prestolnica krmarjev ladje sv. Petra. Storil jc to s tako odločnostjo in smislom za lepoto. da je iz zamazanega srednjeveškega gnezda res v kratkem postalo prekrasno mesto. Še danes preostale stavbe pričajo o nekdanjem veličastvu in krasoti. Toda avi-gncnski papeži so imeli tudi druge hude skrbi, ki so jim jih povzročali krščanski narodi, oziroma njihovi vladarji. L. 1342. je papež Klemen VI. naslovil naslednje pismo na krščanske narode: »Naj se vendar že pomirijo Grki in Rimljani, Francoz je m
BRADA V SEZONI HRIPE.
Zadnji rudar Iz Lipniške doline
Zgodba o starcu, ki je dal življenje jamam, pa je prišel še smrti v rudnik iskat
Iz Lipniške doline
vzela noč. Vrsto let se ni slišalo o njem. Nihče ni vedel, kam bi bil odšel in ali je sploh še živ. Tako, kakor je bil izginil, tako se je spet pojavil.
»Vsi smo se izogibali puščavnika,« je nadaljeval oče, »ker smo vedeli, da mu je ljubše, da ga ne motimo. Sploh se ni z nikomer razgovarjal in umikal se je ljudem, če je le mogel. Mnogi so bili mnenja, da je mutast. Le-to pa je ovrgel žan, ki je bil tako radoveden in navihan, da je puščavnika kljub svarilom staršev zasledoval, kjerkoli je mogel.
Naselbine v podnožju Jelovice se precej
razlikujejo od drugih gorenjskih vasi in t'-gov Najbolj podobni so si med seboj Železniki, Kropa in Kamna gorica. Po večini enonadstropne. z.dane hiše se ti zde kakor stare, osivele žene, ki sanjajo o davnih, debrih časih. Slog hiš, okusni okraski, zgradbam primerni vhodi, večkrat s prav umetniško kovanimi mrežami zavarovana okna, vse to pripoveduje: da so nekoč prebivali tukaj neodvisni, bogati ljudje, ki so :nnogo denarja žrtvovali za umetnost, udobnost in izobrazbo svojih otrok.
Plavžev ul vz2
če si ogleduješ te naselbine, pa ti bo tudi takoj jasno, kje je bil skozi stoletja neusahljiv vir bogastva. Pred nekaj leti so b!ti žal podrli plavže, sicer že dolgo počivajoče, toda vendar najglasnejše pripoved-nike o lepih čas h Krope. Kamnegorice in Železnikov. V teh plavžih so topili železno rado, nakopano po več ni v okoliških rudnik h. V Kamnigorici in v Kropi še danes poje železna pesem, ki pa je ni primerjati z zvenečo jekleno pesmijo davnih časov, kladiva v vigencah in »norca« v stari fu-ž ni. To so spomini in ostanki železne obi ti in industrije. Spomini na rudarstvo pa so vse bolj zabrisani, če bi ne bilo ustnega izročila in nekaj zapiskov, bi ljudje danes sploh več ne vedeli, kaj pomenijo velike odprtine, škrbine, prepadom in žrelom podobne jame na Jelovici in-gričih v okolici omenjenih vasi.
In vendar, koliko zakladov je prišlo iz rovov, ki so nekoč držali globoko v podzemlje, na beli dan. V teh kraj h so kopali narodi že v prazgodovinski dobi, njih delo so nadaljevali Rimljani. Nato je delo bržčas nekaj stoletij počivalo. Pa so prišli novi ljudje z benešk h ravnin zemeljskih zakladov iskat. Spet so začeli z delom, ki je uspevalo, dokler niso b li odkriti bogatejši rudniki v drugih delih sveta. Zadnji udarec našemu rudarstvu na Gorenjskem pa je dala že!ezn:ca. ki je jela privažati v naše kraje laže in ceneje pridobljeno železno rudo, kakor je bila ruda iz domačih jam.
Fuščavmk izpad Jcl0vlse
Ko so rudniki zaspali, so rudarji odšli. Tisti, ki so ostali, so rovnico in lopato zamenjali za sekiro in žago, postali so drvarji, nekaj pa se jih je oprijelo poljedelstva. Le eden je bil. Iti se ni mogel ločiti ne od rovnice ne od lopate in tudi ne od domačih krajev. Odšel je sicer za nekaj let s trebuhom za kruhom, v tuji svet, pa se je vendar vrnil umret.
O čudaškem možu, o zadnjem pravem rudarju, ki je bil sicer preprost človek, vendar za tiste čase izredno izobražen v
svoji stroki, saj je bil geolog, ki je znal odkriti ležišča rude, in mineralog, ki je poznal rudo in nje vsebinsko vrednost, je pripovedoval moj rajni oče, ki bi bil danes tudi star že čez osemdeset let.
Skoraj vsako poletje, med počitnicami, je oče pobral vaško študentarijo in jo odpeljal na plan no Vodice. Tam nam je pri-vedoval o zadnjem rudarju, ki ga je bila smrt našla, pripravljenega za odhod v večnost, prav na tej planini, v revni zapuščeni pastirski kočici.
»že v davnih letih je bilo, ko smo zahajali študentje med počitnicami v lepe je-lovniške gozdove. Tomanov Sander,« menil je Aleksandra Tomana, »to je bil fant in junak, to je bil naš kolovodja! Za pobočni-ka sem mu bil jaz ali moj brat žan, poznejši šumski inženjer, ki je bil tudi mar-s'kaj nvkavnega napisal za stare »Novice«. V naši družini pa so bili še drugi ptiči. Prijatelj Potočnik, ki je bil kasneje rudarski inženjer na Dunaju, Jurij Jelene, ki j menda počiva nekje v Dobrudži, Tomaž šušteršie in še nekateri drugi prijatelji. Eno leto eni, drugo leto drugi. Indijanske zgodbice so b'le naša duševna hrana in kaj radi smo si nadeli imena indijansk'h poglavarjev in junakov. Vežbali smo se v metanju kopja in sekir ce. Zvečer smo posedali pri ognju in pušili pipo sprave. Le ta »lula« je bila večkrat neznansko neprijetno vplivala na naše želodce. Toda ker je bilo tako zapisano v ,ind:janai'ici", je pač moralo tudi tako biti. čez dan smo se potikali in prežali po jelovških gozdovih in večkrat se je posrečilo sprožiti puško na veverico, na šoio ali na krekovta. Srn je bilo takrat na Jelovici malo in tudi zajcev manj kakor zdaj. Precej ie bilo divje perutnine. V našo družbo so zahajali drvarji in ogljarji, ki so žgali oglje za kroparske in kamnoseške žebiiarje in ž-lezarje. Drugih ljudi takrat na Jelovici ni bilo.
Na lovu zz nji m
Neke lepe poletne noči, ko smo sedeli ob prijetno plapolajočem ognju sredi temnega jelovega gozda, se je kar naenkrat utrgala iz teme črna senca in ob zdečem sevu ognja je stala pred družbo velika, močna postava ogljarja Tomaža. Jel nam je pripovedovati, da že dva dn: zgodai zjutraj vidi čudnega starca z dolgo belo brado prihajati s planin. Izgleda kakor puščavnik. Naš poglavar je naročil, da mora prihodnji dan. ko bo stalo sonce najvišje na nebu, vedeti, kdo je tujec.
Prihodnje jutro smo se oborožili s puškami in sekiricami in udrli v skup:nah po dva in dva, pregledat zapuščene ogljar-ske in pastirske koče na planini. In res. v koči. ob robu gozda smo našli sveže ležišče iz sena, listja in smrekovih vej, veliko od žgancev zamazano ponev, nekaj skorij kruha, malo zaseke in nekaj ponošene obleke. V zaboju, kjer je bila hrana, je ležala tudi stara, v bohoričici t;skana mašna knjiga s tako debelimi črkami, da jih je človek domala otipal. Toda puščavnika ni bilo od nikoder, kljub temu, da smo ga bili čakali do sončnega zahoda. Mož je bržčas opazil, da ga zasledujejo, in zato ni hotel h koči. Prihodnji večer pa se je že spet pojavil ogljar Tomaž; prijezdil je prav po indijansko, na neosedlanem konju, ki ga je bil snel na Mošenjski planini, kjer so takrat pasli konje. Tomaž nam je to pot razvozlal zagonetko. Zvedel je bil od najstarejšega ogljarja, nekega Dražgoščana, pri katerem se je bil puščavnik zglasil in dobil tudi potrebno hrano: da je to star, ugleden rudar, znan pod imenom »Prijatelj.«
Jame so domovina
Molitev na skali
Nekoč je zvedel, da puščavnik hodi molit vsako nedeljo med mašo na skalo na kraj Jelovice, od koder ima lep razgled na kroparsko cerkev, Kapelico. Na prihodnji praznik, Veliki šmaren, se je bil Žan skril v neposredni bližini puščavn'kove molilni-ce. Izredno lep prazničen dopoldan je bil. Sonce je sijalo v vsem plan'nskem krasu, iz doline je prihajalo veličastno, praznično zvonenje. Ko so v Kropi pri Kapelici in pri Sv. Lenartu s pritrkavanjem oznanje-vali pričetek maše, je skoraj neslišno prilezel iz goščave bosonogi puščavnik, noseč pod pazduho debelo mašno knjigo. Stopil je na pečino, pogledal v dolino in se pokri-žal. Nato je pokleknil, knjigo pa je položil predse na skalo. Spet se je pokrižal in nato, v veliko začudenje mojega brata, pričel moliti na glas. Ko je v kroparski cerkvi zvonilo k evangeliju, je mož vstal in s precej močnim glasom pel staro cerkveno pesem. Navihana žilica mojega brata pa ni mirovala. Prav tokrat, ko so iz cerkvenega stolpa oznan'li, da je v cerkvi zauživa-nje, in se je sklonjeni starček pobožno trkal na prsa. je v skrivališču sprož'l močno nabito pištolo. Hotel ga je prestrašiti, a on se ni brigal za pok. Niti zganil se ni, molil je dalje, dokler ni maša minula. Ko pa je bilo maše konec, je pobral knjigo in hitro
Bogata smučarska nedelja _____
Tri tekme za državno prvenstvo
V soboto In včeraj so tekmovali za naslove državnih prvakov v smuku ln
slalomu na Pohorju in Rožci, m ,oiu<i v riamci — ^or je izveoei svoje prvenstvo na Pokljuki
Ribnica na Pohorju, 3 marca Državno prvenstvo v alpski kombinaciji se je danes nadaljevalo v slalomu. Progo so zasadili na Črnem vrhu, nedaleč od Se-niorjevega doma. Zanimanje za današnje tekmovanje je bilo izredno. Vsi jutranji vlaki in številni avtobusi so pripeljali do Ribnice števi^e pripadnike smučarskega športa, ki so st takoj podali k Seniorjeve-mu domu in napolnili vse planinske posto-jar. ;e do zadnjega kotička Računajo, da je današnjemu tekmovanju prisostvovalo najmanj
Jaoo gledalcev
kar predstavlja v zgodovini obmejnega smučarstva pu-avcati rekord Vsi. ki so prisostvovali prireditvi, so bili vzhičeni nad lepotami našega Pohorja, saj je bilo med njimi mnogo takih, ki so ga obiskali prvič v zimskem času Čeprav danes vre-m^ ni bilo tako lepo kakor včeraj, je vendar ves čas vladalo odlično razpoloženje, ki ga ni motilo niti rahle naletavanje sne-gi in pa megla, ki je od časa do časa pokrila Jezerski in Črni vrh, kjer je danes mrgolelo brhkih smučark in navdušenih smučarjev, ki so se po končanih tekmovanjih udajali smučarskim radostim na krasnih smučiščih okrog Seniorjevega doma Snežne prilike so bile tudi danes zelo ugodne in je bil povsod dober pršič na stari podlagi.
T. eno cb 9.30 se je pričelo tekmovanje v slalomu. Funkcionarji so tekmovalno progo že snoči opremili z 32 vratci, številni dulavci pa so progo tako steptali, da je bila izvrstna. Dolga je bila 750 m ter je imela 200 m višinske razlike. Stnrt in cilj sta bila zvezana s telefonom. Proga je bila srednje težka, v začetku nekoliko lažja, potem pa precej težka.
Prvi tek
Po sklepu žirije je bilo na današnje tekmovanje pripuščenih 30 prvih tekmovalcev iz včerajšnjega smuka Prvi je startal novi savezni prvak v smuku Miran Cizelj. V divjem tempu se je pognal v globino in telefon je javil, da je presmučal progo v 1:04. Nato je startal Jeseničan Hubert Heim, ki je v krasnem slogu premagal vse ovire in prekosil svojega nevarnega tekmeca za skoraj 3 sekunde. Njegov čas je znašal 1:01.6. Takoi je bilo očitno, da se bosta borila za prvo mesto Cizelj in Heim, ker so vsi ostali dosegli slabše čase. Edino 2van od ASK Gorenjca se je s svojim rezultatom nekoliko približal obema favoritoma; potreboval je 1:09.6.
Drugi tek
Napetost je narasla, ko so se teki lovalci ponovno pojavili na startu, da drugič presmučajo progo. Cizelj je dobro startal, toda njegov čas je bil za 6 sekund slabši kakor v prvem teku. Tudi Heim je prvi del proge odlično presmučal, toda v drugem je padel in izgubil dragocene sekunde. Kljub temu je bil za 3 sekunde boljši od Cizlja. Ko so po telefonu sporočili njegov čas 1:07.3 je bilo očitno, da je Heim novi državni prvak v slalomu in tudi v kombinaciji. Ostali tekmovalci so se borili v gla\nem za plasma in so nekateri, zlasti Zvan in Žnideršič progo presmučali v krasnem stilu.
Dana«nie tekmovanje je trajalo skoraj dve uri, nato pa so se zbrali funkcionarji in tekmovalci v Seniorjevem domu, kjer je v imenu prirediteljev predsednik Mariborske zimsposportne podzveze kapetan Gnus razglasil rezultate.
I j! d slaloma
Rezultati: 1. Heim Hubert (Skala) 2:08.9 (1:01.5, 1:07.3), 2. Cizelj Miran (SPD Maribor! 2:14 (1:04, 1:10), 3. Zvan Alojz (ASK Gorenjec) 2:18.6 (1:09.6. 1:09). 4. Čop Franc (SPD Maribor) 2:25.9 (1:13, 1:12.9). 5. Ta-ler Franc (Skala) 2:31.1 (1:18. 1:131), 6. Voller Kristjan (Ljubljana) 2:32.2, 7. Kob-lar Stanko (Skala) 2:32.9, 8. Bertonrelj Jože (ASK Gorenjec) 2:34.1, 9 Lukanc Slavko (Tržič) 2:34.9, 10. Gajšek Boris (SPD Maribor) 2:39.1.
Alpska kombinacija
1. in državni prvak Heim 98.95, 2. Cizelj 98.65, 3. Kobler 89.97, 4. Zvan 89 82, 5. Čop 88 10, 6. Lukanc 86.45. 7. Gajšek 85.70, 8. Voller 85.35, 9 Herle 83.55, 10. Bertoncelj 83.42, 11. Taler 81.55, 12. Medija (Bratstvo) 79.45.
Državni prvak za moštva je SPD Maribor. druga je Skala Jesenice, tretje Bratstvo Jesenice.
Kapetan Gnus je izročil zmagovalcu Heimu zlato, Cizlju srebrno, Koblerju pa bronasto kolajno.
še nekatere podrobnosti
Organizacija prireditve je bila brezhibna, kar so potrdili tudi tekmovalci. Na startu je igrala gasilska godba iz Ribnice. Zmagovalec Heim je izjavil, da je bila organizacija na višku in da Gorenjci niso pričakovali tako lepih in odličnih smučišč na Pohorju. Zastopnik saveza Bernik je tudi pohvalil odlične priprave in podčrtal velik napredek Mariborčanov, ki so zelo napredovali in se v ostri borbi z Gorenjci odlično držali Cizelj spada že danes v elitno kategorijo. Kapetan Gnus pa je izjavil, da je bil glavni namen, da se tekmovanje čim lepše izvede, vsetransko dosežen.
DamsJca tekma
Državna prvakinja v alpski kombinaciji je Erika Heimova (Skala)
Jesenice, 5. marca. Od včeraj na danes se je vreme v plapi-nah močno spremenilo in tudi na Rožci, kjer je bil na sporedu drugi del tekem za državno prvenstvo dam za alpsko kombinacijo — v slalomu — je ves dan pridno snežilo. Precej časa je ležala nad tereni tudi gosta megla, toda na srečo se je po poldnevu toliko zjasnilo, da so se lahko funkcionarji sporazumeli z znaki
Proga, ki jo . je iz pri jaznosti trasiral naš olimoijec Praček je bila razmeroma lahka in je imela 160 m višinske razlike, dolga pa je bila približno 500 m Postavljenih je bilo 27 vratic, toda vse primerno
lahko in v večjih razdaljah, ker je bil sneg zelo trd.
Tekmovanja so se udeležile vse včerajšnje tekmovalke v smuku in se je tudi danes med vsemi odlikovala Heimova, ki je bila v odlični formi. Razen nje so bile prav dobre tudi Tausigova, čajičeva, Po-povičeva in Štolcarjeva. Pri vseh pa se je — kakor v smuku — videlo, da jim manjka tekmovalne rutine in pa zadostnega treningi..
Podrobni rezultati v slalomu so bili:
1. Heim Erika (Skala, J) 1:56.4 (0.56 in 1:00.4), 2. Cajič Jenič Danica (Beograd) 2:09.4, 3. dr Popovič Dedijer Olga (SPD Beograd) 2.32, 4. Tausig Vida (Smk Lj.) 2:401, 5. Stolcar Pavlina (Skala, J) 2:42.2, 6. Urbar Anica (Skala, J) 3:25.4, 7. Rozman Pavla (Smk L j.) 3:36, 8. Ažman Marjana (Poljana) 3:39.1.
Končni rezultati v alpski kombinaciji pa so bili naslednji:
1. Heim 333.6, 2. Stolcar 421.4, 3. Cajič Jenič 422.7, 4. Tausig 442.1, 5. dr. Popovič 460.8, 6. Ažman 589.7, 7. Rozman 609.4, 8. Urbar 614.1 točke (točke so izračunane po novih FIS pravilih, po katerih se najboljši tekmovalec ocenjuje z najmanj točkami).
V Skalaškem domu je bila ob 13. razglasitev rezultatov, pri kateri priliki so funkcionarji JZSS in GZSP čestitali tekmovalkam k uspehom in prvim naslovom v lastni konkurenci za državno prvenstvo. Prvakinja v alpski kombinaciji Heimova je prejel?, krasen pokal. Za tekme je vladalo tudi med širšim občinstvom precej zanimanja in se je na cilju kljub slabemu vremenu nabralo precej gledalcev.
Mladinsko državno prvenstvo
Prvič v izvedbi SK Ilirije, ki je tudi osvojila večino najboljših mest -
Planica, 5. marca.
Za aneg je letos huda stiska in tako je naneslo, da je bila Planica danes prizorišče še tretjih tekem za naslove državnih prvakov in sicer za vso našo smučarsko mladino, ki se je letos: vršilo prvič in ki ga je brezhibno izvedla SK Ilirija. Kako potrebne in koristne so bile te tekme, je najbolj pokazal odziv tekmovalcev, ki jih je bilo za celo vrsto konkurenc več kakor 150. žal so bili med udeleženci letošnjega tekmovanja za naslove mladinskih državnih prvakov zastopani večinoma Gorenjci — bodisi v lastnih kluoih ali pa pod belo-zeleno zastavico SK Ilirije ,toda prepričani smo, da bodo z^aj. ko je led prebit, tudi ostali klubi posvetili smučarskemu naraščaju, ki ga je gotovo povsod uo-volj, ve* skrbi in bodo drago leto te tekme obiskane še vse bolj impozantno kakor so bile letošnje, posebno priznanje zasluži pri izvedbi naš najagilnojši smučarski klub Ilirija, ki se ni strašil truda in stroškov, da je naša smučarska mladina prvič doživela tekmovanje v okviru vsedržavne smučarske organizacije.
Spored mladinskega prvenstva je bil razdeljen na dva dela, toda prireditelji so imeli tudi tako še polne roke dela, da so zvrstili številne prireditve in udeležence v kratko odmerjenem času.
V	soboto so bili teki, v katerih je nastopilo 60 tekmovalcev in sicer juniorji na 10 km, naraščaj na 6 km in mladina dveh razredov na 3 km progi. Vse proge so potekale od starta pri domu Ilirije nekaj časa proti Ratečam, nato pa so se mimo skakalnic v večjih in manjših vijugah, — najdaljša do Tamarja — vračale spet do doma. Sneg je bil na startu — ob 16- — še južen, potem pa je polagoma pomrznil, vendar pa za tekmovanje prav dober. Borbe so bile v vseh kategorijah zelo hude in marsikaj prizorov na. cilju je bilo prav tako napetih, kakor pri velikih seniorskih tekmah. Ta dan so v splošnem slavili zmage in zasedli prva mesta domačini iz Rateč
Podrobni rezultati v tekih so bili naslednji :
Mladina A (letnika 1924 in 1925) 1. Makovec Janez (Ilirija) 12.32, 2. Polda Janez (Dovje M) 12.35, 3. Makovec Jože 13.07, 4. Rožič Jože (Oba I) 13.22, 5. Kni-fic Drago (Bratstvo) 13-58.
Mladina B (letnik 1926 in mlajši) 1. Janez Mlinar (I) 11.57, 2. Mertelj Anton (Kranjska gora) 12.53, 3. Dovžan Srečko 13-20. 4. Urbas Kondi 13.55, 5. Magnik Marjan (vsi trije Dovje M) 14.29.
Podrobni rezultati v tekih so bili naslednji:
Naraščaj (letnika 1922 in 1923) 1. Hro-vat Janez 30.32. 2. Klina.r Anton 31.51, 3. Valentar Slavko 33.40, 4. Vole Andrej (vsi štirje I) 33.42, 5. Brun Berti (Bratstvo) 34.31.
Juniorji (letnika 1920 in 1921) 1. Rcž:č Janez 49.36. 2 Ctevald Lojze 48.56, Kajžar Franc 51.18, 4. Kopavnik Lojze 51.42, 5. Makovec Loize (vseh pet I) 52.19.
Lan.es so bili na sporedu sikoki. popoldne pa slalom za vse kategorije skupen, ki pa se je ocenjeval tudi še za trojno kombinacijo.
Skoki so se vršili na 25 m skakalnici in je bila udeležba kakor na vsieh letošnjih mladinskih skakalnih tekmah zopet rekordna. Tudi tuikaj so bili tekmovalci ločeni v juniorje, naraščaj jin mladino, ki so jih razen tega ocenjevali tudi za kombinacij«.. Dolžine skokov so se gibale med 15 in 18 m, v splošnem pa se je videlo, da je ta skakalni naraščaj dobil og-omno rutine in korajže, manjka mu pa — prave šole. To je vprašanje, ki mu nameravajo vzgojitelji naših skakačev v kratkem posvetiti vso pozornost.
Podrobni rezultati v skokih so bili:
Juniorji: 1. Rupret Milan 206.6, 2. Ka-valar Vinko 204.3, 3. Ažman žan 200.3. 4. Gregori Leopold (vsi štirje I) 200, 5. Kor-dež Milan (Bratstvo) 193.8.
Naraščaj: 1. Bukovnik Leon 211.6, 2. Razinger Lojze 199.4, 3 Huter Jože (vsi trije Bratstvo) 193.9, 4 Zorman Jože (Dovje M) 188.6. 5. Mežik Jože (I) 178.2.
Mladina: 1. Mulej Tinček (Ilirija) 216, 2. černe Vid 204.5. 3. Vandot Franc 203.1, 4. Radivojevič Božo (vsi trije Kranjska gora) 202.4.
V	kombinaciji so se plasirali takole:
Mladina: 1. Makovec Janez (I) 439.4, 2.
Polda Janez (Dovje M) 411.5, 3. Rožič Jože 402.8, 4. Petrič Janez 376.7, 5. Makovec :aze (vsi trije I) 356.2 točke.
Naraščaj: 1» Hrovat ■a::.-^ i
ton 357.9, 4. Valentar Slavko (oba I) 344.
Juniorji: 1. Rožič Janez 439.4, 2. OzvaJd Lojze 435.3, 3. Kajžar Franc 399.3, 4. Rozman Janko 341.6, 5. Magister Ado (vseh pet I) 338 točk.
Popoldne so izvedli še zadnjo točko in sicer slalom, na novo prirejenem plazu pod Cipernikom, ki bo v bodoče opremljen tudi še z majhno vzpenjačo in bo nudil obiskovalcem Planice še prav posebno veselje.
Proga je bila okoli 370 m dolga in je imela 110 m višinske razlike ter je bila v spodniem delu dovoli noi<->*na in tako tudi precej lahka. Sneg je bil dober, čeprav je
med vso tekmo lahno snežilo. Nastopilo je 61 tekmovalcev, med katerimi so se vidno odražali mladi Jeseničani, učenci znanih mojstrov z Rožce in drugih smukov. Podrobni rezultati so bili: 1. Ravnikar Radko (Gorenjec) 51.4, 2. Stumpfl Tone (Skala, J) 51.9, 3. Stare Boris 52.2, 4 Miceli Leon (oba Gorenjec^ 53.8, 5. Miceli Miran (Bratstvo) 55.3, 6. Torkar Lovro (G.) 56.7.
Zvečer ob 18. je bila v dvorani Mlekarske zadruge razglasitev rezultatov in razdelitev bogatih daril, ki jih je na veliko veselje razdelila Ilirija med naše nove mladinske prvake in ostale najboljše udeležence teh tekem.
(O nekaterih podrobnostih tega prvenstva bomo še pisali.)
Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji
Podsavezni prvak je Keištajn (Ilirija) Sporthotel na Pokljuki, 5. marca.
LZSP je danes priredil na Pokljuki pod-savezno prvenstvo v klasični kombinaciji. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev, ki pa so imeli precej težko nalogo Na Pokljuki vežba namreč vojaštvo in ie vsa prostrana planota preprežena s smučinami tako, da je bilo trasiranje zelo otežkočeno.
Traserja sta imela več ko 11 ur dela, da sta kolikor toliko markirala progo, delo jima pa je razen tega zelo otežkočil kakor beton trdi sneg in je bila smučina komaj vidna. Zato se je zgodilo, da je 6 tekmovalcev od 16 zašlo, med njimi od znanih Petrič in Bevc. Prvak LZSP v klas. kombinaciji je postal Kerštajn (Ilirija), prvak v skokih pa Karel Klančnik (Ljubljana).
Na Pokljuki je dovolj snega, nad 60 cm. Zjutraj je bil na sporedu prvi del kombinacije, tek, dopoldne pa skoki za kombinacijo in takoj nato samostojni skoki. Start za tek je bil ob 8.30. Tekmovalna proga je bila dolga 15 km z višinsko razliko 250 m. Vodila je od Sporthotela v velikan loku na Spodnji Ogoreljek in nato do Blejske koče in po Grajski planini mimo Mrzlega studenca spet nazaj k Sporthotelu, kjer je bil tudi cilj. Termometer je kazal ves dopoldan 3 pod ničlo, nebo pa je bilo pre-preženo s temnimi snežnimi oblaki. Rezultati so bili naslednji:
1. Kerštajn (Ilirija) 1:02:07, 2. Knap (Ilirija) 1:03:19, 3. Brumec 1:06:17, 4. Starman 1:06:45, 5 Svigelj 1:07:41, 6.*Ilovar 1:13:37, 7. Korenini 1:15:47, 8. Cižman (vsi Ljubljana) 1:18:19, 9. Jerman (Planina) 1:19:19, 10 Hvale (Reka) 1:41:51.
Za kombinacijo so prejeli Kerštajn 160 točk, Starman 139, Svigelj 134.5 in Jerman 82.
Ob 11. je začelo močno snežiti in Je sneg gosto naletaval ves popoldan in seveda tudi za časa skakalnih tekem. Temperatura je znašala minus 4. Skakalnica za 40 m je bila v prav dobrem stanju, ker so prireditelji imeli na razpolago 20 vojakov za teptanje.
V skokih za kombinacijo so dosegli Svigelj 126.5 točk, Kerštajn 117.1 in Starman 86.7 Končno stanje v klasični kombinaciji je bilo naslednje:
1. in prvak LZSP Kerštajn (Ilirija) 277.1, 2. Svigelj 261, 3. Starman (cba Ljubljana) 225.7. Skakali so po kratkem odmoru takoj po teku že ob 11.
Ponoldne so bili še samostojni skoki. Nastopilo je samo 7 članov Ljubljane. Zmagal je sigurno visoki favorit Karel Klančnik. Rezultati so bili:
1. Klančnik 150 točk (32.5, 32.5), 2. Flor-jančič 137.6 (30.5. 30). 3. Nedog 135.1 (29.5, 28 5), 4. Dekleva 127 (29.5, 30.5), 5. Potočnik 104.3 (22, 22), 6. Vidic 78.1 (26 p, 27), 7. Rus (26 p, 24).
Švica : češkoslovaška 1 : O (o s o, 1 s 0,1 s o)
Easel, 5. marca.
Danes opoldne je bila odigrana pred 17 tisoč gledalci odločilna tekma v hokeju na ledu med Švico in češkoslovaško za naslov evropskega prvaka. Švicarji so zasluženo zmagali in postali prvak Evrope za leto 1939., v svetovnem prvenstvu pa so zasedli 3. mesto pred češkoslovaško.
XIV. kolo v ligi
Ljubljana je zgubila v Splitu - RSK krepko vodi
Včeraj se je v polnem obsegu spet začelo ligaško tekmovanje s 14. kolom. V večini primerov so zmagali favoriti, največje presenečenje pa je pripravil Bask z zmago nad Jugoslavijo. Tudi od Haška se ni pričakovalo, da bo iz Sarajeva prinesel obe točki. Prvenstvena tablica se je precej spremenila. Vodi krepko BSK s 25 točkami, Hajduk je z 20 na drugem, sledi Gradjanski Zagreb, ki je z 19 točkami rx tisnil Jugoslavijo s točko manj na 4 mesto. Hašk je osta1 na 5. mesru, Bask se je z osmega dvignil na šesto in prehitel Jedinstvo in Sarajevčane Ljubljana je ostala na 9 mestu, tik za njo pa je Zemun, ki se je tako za nekaj časa rešil s poslednjega mesta, ki ga zdaj skunno zavzemata Slavija V ;n Gradjanski S V naslednjem izidi in poročila.
Beograd, 5. marca.
Pri krasnem ,toda nekoliko vetrovnem vremenu se je danes pričelo pomladno državno prvenstvo z dvema tekmama, od katerih je prva prinesla presenečenje in sicer je zmagal Bask nad Jugoslavijo. Obema tekmama je prisostvovalo okrog 5000 gledalcev.
Bask: Jugoslavija 5 s 1 (1 s l)
Zmaga Baska je bila docela zaslužena. Bask je mnogo lepše gradil svoj napad in je bil tudi nevarnejši od nasprotnika. Zlasti se je odlikoval z lepim staitom in toč. nim podajanjem V napadu je le nekoliko motil Detlinger, zelo dober pa je bil srednji napadalec Spasojevič. V obrambi je bil odločen in na mestu Mitrovič. Pri Jugoslaviji je v napadu ustrezal Aca Petrovič, delno tudi Savič na desnem krilu. Obramba ni bila sigurna in je zlasti vratar Lov-4č v veliki meri kriv poraza.
Prvi polčas se je končal neodločeno, a vendar je treba reči, da je bil Bask boljši, Jugoslavija pa srečnejša. V 19. minuti je levo krilo Jugoslavije Perlič pred golom podal desnemu krilu Saviču ,ta pa Petroviču, ki je stal s hrbtom obrnjen proti golu. Petrovič je sicer padel ,a je vseeno potisnil žogo preko glave v mrežo. Gotovo edinstven zgoditek. V 21. minuti strel z leve proti Jugoslaviji. Strelja Djenovič in žoga gre direktno v gol. S tem je Bask izenačil. V 32. minuti, po lepem predoru z desne, dobi žogo Spasojevič, ki iz bližine zabije drugi gol za Bask. V 40. min. nevarna situacija pred golom Baska. Vratar zapusti po nepotrebnem vrata in Aca Petrovič izenači Tudi drugi polčas pripada po igri Basku. V 4. minuti čabrič lepo centrira m Sarič iz bližine postavi končni rezultat 3 : 2. Pet minut pred koncem je čabrič ranjen in zapusti igrišče. Sodil je v škodo Baska g. Ninkovič.
BSK : Jedinstvo 4 : O (1: O)
BSK si je zmago izvojeval z veliko lahkoto .takorekoč za šalo. Nastopil je z dvema rezervama v obrambi ,ki sta pa glede na slab napad Jedinstva imeli lahek posel. V postavi BSK pa so še manjkali Božovič. Stevovič in Podhraški. Stevovi-ča je izvrstno nadomeščal Dragičevič, PodhraAkega pa Zečevič ki je igral odlično. Namesto Božoviča je igral Nikodič-
Popad. Igra je bila zlasti v prvem polčasu zelo ležerna. Jedinstvo ni nudilo močnega odpora. Kljub temu je BSK zabil le en gol, izpustil pa je mnogo lepih prilik. V tem se je odlikoval zlasti Valjarevič. BSK bi moral že v prvem polčasu voditi najmanj s 3 : 0.
V drugem polčasu je BSK še vedno zelo ležeren ,igra pa zelo lepo. Brez posebnega napora je zabil še tri gole. Jedinstvo je bilo mferioren nasprotnik. V 16. minuti pro sti strel zaradi roke proti Jedinstvu. Strelja zelo lepo Zečevič pred god in Nikolič-Popad z glavo potisne v mrežo. 1 : 0 za BSK. BSK je skoro ves čas v premoči. V drugem polčasu kot proti Jedinstvu, ki ga strelja Glišovič, žogo ujame Zečevič in binaciji Nikolič-Zečevič dobi žogo Va»ja-zviša na 2 : 0. V 31. minuti po lepi kom-revič in poviša na 3 :0. Pozneje je Valjarevič ranjen in zapusti igrišče. V 35. minuti kot proti Jedinstvu, ki ga strelja Glišovič Žogo spet dobi Zečevič in iz neposredne bližine postavi rezultat 4 : 0 in s tem končni rezultat. Sodil je dobro g. Bažant.	T. Z.
Zemun: Gradjanski S. 4 s 1 (l : O)
Zemun, 5 marca
Današnji ligaški tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev. Gradjanski je skoraj vso tekmo igral samo z desetimi ljudmi, ker je sodnik takoj v začetku enega nediscipliniranega igralca izključil. Zemun je imel še več prilik, pa jih njegov slabi napad, v katerem sta bili dve rezervi, ni znal izkoristiti.
Hajduk : Ljubljana 4 : o (3 : o)
Split, 5. marca.
Pred 2000 gledalci je bila danes odigrana ligaška tekma med Hajdukom in Ljubljano. Hajduk se je pokazal kot močnejše moštvo in je sigurno zmagal s 4 : 0 (3 :0) Ljubljana je igrala požrtvovalno in agil-no. Hajduk je nastopil v spremenjeni postavi, tako da je na desnem krilu Mulja-čiča zamenjal Marušič, a Radovnikovič na levem krilu Alujeviča. Hajduk je takoj v začetku močno napadal ,toda Ljubljana se je dobro branila do 27. minute, ko je Marušič iz gneče dosegel prvi gol. V 39. minuti je iz kombinacije Matošič ml. — Marušič — Lemešič padel drugi gol. V 43. minuti je sodnik diktiral prosti strel proti Ljubljani. Lemešič je podal Matogiču st., ki je zabid tretji gol.
V drugem polčasu je bil Hajduk še mnogo boljši ,toda vratar Ljubljane je izvrstno branil. V 12. minuti lepa kombinacija krila in Matošič mL zabije četrti gol ter postavi končni rezultat.
Obramba Hajduka je bila močna in čvrsta ,med krilci najboljši Požega, v napadu pa Matošič mL, prav tako Marušič, do-čim se Matošič st. ni znašel na centru. Pri Ljubljani je bila dobra zlasti oibramba, v napadu pa Erber. Tekma je potekla prijateljsko in brez incidentov. Sodil je sarajevski sodnik Rakič dobro in objektivno.
Gradjanski Z : Slavija V. 3:1(1:1)
Zagreb, 5. marca.
Na igrišču Gradjanskega je bila danes odigrana ligaška tekma med Gradjansklm in varaždinsko Slavijo, ki ni privabila mno go publike, ker je bila Slavija šele nedavno gost v Zagrebu. Gradjanski je sicer zma-
gat ■ S : 1, ■vendar je Ula publika ado razočarana zaradi njegove slabe Igre. Slavija je bila enakovreden nasprotnik, deloma Je imela celo več od igre. Sodil je korektno g. Macorati iz Ljubljane.
Sarajevo: Hašk : Slavija S 2 : 1.
Nogomet doma
Olimp: Amater 1: o (1: o)1
Celje, 5. marca.
Pokalna tekma na Olimpovem igrišču je bila ves čas živahna, a se je gibala v mejah fairnese. Amater je nudil dobro tehnično igro s hitrimi kombinacijami in izvrstnim startom, vendar je bil njegov napad pred golom premalo odločen. Olimpo-vo moštvo je pokazalo solidno znanje. Prve četrt ure je bila igra izenačena, nato pa je bdi Amater v premoči in je ustvarjaj pred nasprotnim golom nevarne situacije, ki jim pa je bila dobra Olimpova obramba kos. V 33. minuti je Lukič izkoristil napako obrambe in potresel Amater jevo mrežo. V začetku druge polovice je Amater neprestano napadal, a je nato popustil in je bila nato igra ves čas odprta. Sodil je strogo g. Veble.
Rapid: Atletik 3:1(1:1)
Na igrišču pri Skalni kleti je dopoldne v prijateljski tekmi zasluženo zmagalo tehnično in kombinatoma znatno boljše moštvo gostov, če bi imel Rapid boljše strelce, bi bil zanj rezultat še dosti ugodnejši. V prvi polovici je bil Rapid popolnoma v premoči, a tudi po odmoru je imel dosti prilik povišati rezultat, vendar je njegov napad v streljanju popolnoma odpovedal. Za zmagovalca so dosegli gole Fučkar v 13. in Krajner v 43 minuti prve in Bddendorfer v 33. min. druge polovice, za Atletika pa Primožič v 29. minuti pred odmorom.
V predtekmi rezerv je Atletik premagal štore. 5 : 0 (4 : 0).
Maribor: železničar 4 :1 (1: o)
Maribor, 5. marca
Železničar je kljub sedmim rezervnim igralcem predvedel lepo igro, toda zaradi slabe leve strani napada ni prišel do uspe. ha. Do 30. minute je bil v premoči in je imel več prilik za uspeh, toda vse je šlo mimo. V 30. minuti doseže Maribor gol po Bačniku, ki zaradi nepazljivosti vratarja pošlje v prazno mrežo. V drugem polčasu železničar močno napada in v 3. minuti pocajt I iz lepe kombinacije izenači. Maribor pa v protinapadu po desni zvezi in spet po krivdi vratarja železničarja doseže drugi gol. železničar je sicer stalno v napadu ali zaradi skrajno slabe igre in netočnega podajanja ne doseže gola. V 14. minuti desno krilo Maribora strelja na gol in zviša na 3:1, v 43. minuta pa doseže Maribor še četrti gol.
Kot rečeno je železničar nastopil s sedmimi rezervami, kljub temu pa bi bil lahko obraten rezultat, če bi bili srednji krilec in leva stran napada na mestu. Maribor je na momente dobro zaigral, vendar je rezultat po poteku igre nekoliko previsoko izražen. Igra je bila precej živahna. Sodnik g. Nemec ni imel težkega posla.
Maribor mladina : železničar mladina 2:2 (2:0).
Kranjska občinska seja
Kranj, 4. marca
V petek je imel kranjski občinski odbor seje, na kateri je odobril sklepni račun za 1. 1938-39 ter določil kredite za nekatere nove gradnje in za opremo prostorov za državno policijo. Proračun za leto 1937-38 je predvideval 1,898.890 din dohodkov, v resnici pa jih je bilo 1,778.356 din. Izdatkov je bilo 4,480.642 din. Razen proračunskih dohodkov sta izdatke krila še preostanek prejšnjega leta in pa posojilo 2,243.800 din za zgradbo novega šolskega poslopja.
Nova državna policija šteje 10 stražnikov, katerim sta dodeljena še dva od dosedanjih treh občinskih stražnikov, dočim je tretji ostal v občinski službi kot tržni nadzornik. Občina mora opremiti pisarniške in stanovanjske prostore za policijsko stražo ter skrbeti za pisarniške potrebščine. V novem proračunu je za to odkazanih 139.000 din, pri čemer so všteti tudi izdatki za arhivskega uradnika, dva dnevničar-ja in tri detektive, za katere mora skrbeti tudi občina, župan je predlagal, naj bi se po želji predstojnika mestne policije takoj izvedla nekatera imenovanja, končno pa je bilo sklenjeno, da se bodo mesta razpisala. že razpisano mesto občinskega inže-njerja je bilo oddano inž. arh. Brillyju.
Župan češenj je poudaril potrebo nove ceste, ki bo vodila od novega mostu čez Kokro na Klanec in tvorila najkrajšo zvezo s pokopališčem. Lastniki zemljišč zahtevajo 20 din za meter. Odbornik Čolnar je pripomnil, da bi občina lahko dobila svet mnogo ceneje, če bi se pobrigala zanj že pred dograditvijo mostu, ko je bila zemlja še po 5 din za meter. Sklenjeno je bilo, da se nakupi 3200 m po 20 din. Cesta bo široka 9 m in bo veljala 120.000 din. Znesek 26.000 din je bil določen za moderniziranje kolodvorske ceste, znesek 145.000 din pa za razširjenje savskega mostu.
Obratovanje v Jachimovu omejeno
Berlin, 5. marca. h. Rudnik radija v Ja-himovu so nemške državne oblasti oddale v najem nemški Auerjevi družbi, ki bo zaradi zastarelih naprav v Jahimovu prenesla predelavo uranove rude v Berlin. Na ta način bo v kratkem ustavljen obrat v Jahimovu.
Izseljevanje Židov iz Gdanska
Gdansk, 5. marca. b. Senat mesta Gdanska je izdal odredbo o pospeševanju izseljevanja Židov. Vlada v Gdansku je vsa zadnja leta podpirala izseljevanje Židov, ki so ga organizirale židovske organizacije same. Izmed 11.000 Zidov, kolikor jih je bilo še 1.1933 v Ddansku, se jih je 5000 že prostovoljno izselilo, pretekli petek pa jih je zopet 500 odpotovalo v prekomorske dežele. Nadaljnje izseljevanje Židov je otežkočeno, ker večina izmed njih ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Vlada v Gdansku je zato sedaj s svojo odredbo določila skupno jamstvo Židov na svojem področju za pokritje stroškov izseljevanja. Ta odredba se tiče žklov, ki imajo državljanstvo Gdanska ali pa so brez vsakega državljanstva.	,.„_ —r. •
Francoske filmske dlve
L
7*
Michele Morgan
Zadnjič smo poročali o velikih uspehih in napredku francoskega filma, ki si polagoma osvaja ves svet, daines pa vas hočemo seznaniti z elito vode cA filmskih igra-k, ki jih več ali manj že poznate. Ena prvih je oila ljubka Annabe.la, ena najvidnejših predstavnic francoske filmske umetnosti. Annabella je bila poročena z znanim igralcem Jeanom Moratom ali kakor veste filmski zakoni niso trajni in zato mu je pred meseci dala slovo. Zdaj je menda že drngič poročena, kljub vsem tem pikantnim zgodbam je pa Annabella še vedno ljubljenec francoske publike.
Annabella je sicer ena prvih, a ne največjih umetnic, kajti Danielle Darieux jo nedvomro prekaša in uživa tudi sloves največje in najpopularnejše filmske dive v Franciji. Sicer ste pa to lahko sami presodili v mnogih filmih, ki smo jih videli tudi pri nas. Je šarmantna, izredno ljubka in globoko čustvena, ter kultivirana igralka.
Med mlajšimi talenti obeta največ nedvomno plavolasa Corinne Luchairre, ki je vzbudila pravo senzacijo z njenim prv:m filmom »Ječa brez rešetk«, ki smo ga lani videli v Ljubljani. Ta kreacija ji je odprla
Viviane Romance
pot v svet in od nadarjene mlade umetnice, ki šteje šele sedemnajst pomladi, se i ah k o še mnogo nadejamo.
Četrta je Michele Morgan, prikupna mladenka, skrivnostnih oči. Začela je kot statistka na odru in v filmu, a ko je dobila večjo vlogo v filmu »Gribouille« se je pričel njen vzpon. Prav te dni je v Berlinu, kjer skupaj s slovitim Jeanom Gabili om snemata nov film. Tudi njena prejšnja dva filma »Orage« s Charlescm Bo-yerjem in »Quai de Biumss« s Jeancm Gabinom sta imela velik uspeh. Najbolj ji leže vloge, v katerih igra priprosto sentimentalno mladenko, katere usoda je če-sto tragična.
Tudi Simone Simon poznate. Nepozabna je ostala njena igra v »ženskem jezeru^. ime'a pa je še senzacionalne uspehe v mnogih drugih filmih in na podlagi tega so jo angažirali za Ameriko. Leto dni je filmala v Holywocdu, odkoder se je pa zdaj vrnila v Francijo, kjer spet filma za francosko produkcijo.
Viviane Romance je tipična južnjakinja. ki neko'ifeo spominja na Dolores del Rio. Ima kakor oglje čine oči. smolnato črne lase m vzibuja videz prave Napolitarnke. Na naši sliki je krasotica v filmu "Bela sužnja«.
Potem velja, še omeniti p^volaso Josst-to Day, ki je bila po.preje plesalka v veliki operi. Zelo nadarjena je tudi 2filetna Lisetta Lanuin, ki je bila popreje strojepiska in telefomistka v večjem pariškem salonu.
93.000 kinematografov na svetu
Film in kino sta danes razširjena po vsem svetu in menda je ni kulturne države, kjer ni kinematografov Zanimiva je statistika kinogledališč in kinov po vsem svetu. Sestavili so jo Američani in na podlagi nje je na vsem svetu 93 000 ki-nogledališč. od teh pa več nego dvetretji-ni v Evropi, ki ima 63 243 k'nematografov vodi Rusija s 30.000 kinematografi, od teh pa je samo 8000 z zvočno a^a^t^ro Na drrgem mestu je Nemčra s 6700 kinoele-dališčih, od teh 6650 zv*č-"h Na tr°tj°m mestu An^lra s 5300 Značilno ie, da ni v Angl;ii nobenega kmematn^-afa več za neme filme. Fra^-ija ima 4600 kinematografov. od teh 3750 zvereh. Ttaliia 4049 od teh 3800 zvočnih Šr>a-i"a 3500 od teh samo 1600 zvn"n h Nad 1^0 kinematografov je še na Švedskem v ČSR in v Belgiji.
V Jugoslaviji je 383 kinogledališč, od teh
330 zvočnih.
V Amer ki je 16.228 kinematografov vsi za zvočni film, v Azi..i 6201, od teh 5795 za zvočni film. v Kanadi 1224, vsi z zvočno aparaturo. Latinska Amerika jih ima 5239, od teh 4571 z zvečno aparaturo in Afrika 881, od teh 856 z zvočno aparaturo
Mož, ki gradi filmske ladje
Leta 1923 je prišel neznan danski kape-tan v Los Angeles. Christensen se je pisal Ali ga je treščil vihar ali je doživel brodolom na pacifiški obali ni znano. Vsekakor je kapetan Christensen spet kmalu »splaval« in danes je ena najbolj znanih, najbolj zaposlenih, a tudi nepogrešljivih oseb v filmskem mestu.
Najprej je dajal samo nasvetu za filme, ki so se odigravali na krovu ladje ali na morju. Nato je začel graditi ladje ah posamezne njih dele. V tem delu se je izkazal mojstra in kmalu so mu poverili v izdelavo vse kar je bilo količkaj v zvezi z ladjami Danes .'ma lastno »ladjedelnico«, v kateri grade vse tipe ladij od podmornice do oklepne križarke ali pa za spremembo rimsko galejo iz imperatorskih časov, pa tudi moderen prekooceanski par-nik O, nikar ne mislite, da to morda v originalu. Ne, vse to le iz mavca in lesa, ali tako točno kopirano, da v filmu ne opaz:te prevare. Christensen ima pravo skladišče, v katerem najdete na stotine krmil iz vseh časov in dob, jadra vsake oblike in vrste vrvi in jeklene vrvi, prave šume jamborov in dimnikov.
Zlepljena mesta pri filmu
so tedaj dobra, če jih gledalec pn projekciji ne opazi. Najpogostejše napake, ki se primerjajo pri lepljenju, so sledeče:
1.	Zlepljeno mesto je predebelo. Plast smo preveč ovlažiili ali pa nanesli preveč lepila. Pri projekciji se takšna mesta rada pretrgajo.
2.	Zlepljene perforacije ne ležijo natančno druga na drugi in zavoljo tega se pri projekciji petlja pri navijalrn ali odvijalni napravi sunkovito zmanjša — trak se lahko pretrga. Vzrok za to napako je najčešče v tem, da so se zobci lepdne stiskalnice zvili.
3.	Zlepljeno mesto je preširoko, kar tudi ustavlja tek filma v projektorju.
4.	Pod zlepljenim mestom je prozorna reža, ki jo je opaziti pr projekciji. Gledati moramo na to, da levega konca filma za per-fcraeijo ne ostržemo dalje, nego je ostalo desnega konca filma pred perf orači jo Tudi ni priporočljivo, da bi s strgalom ostrgali filmsko površino s pretirano ostrino do skrajne meje.
5.	Zlepljeno mesto ostavlja pri projekciji ostanke plasti v filmskem jarku i.n ti ostanki praskajo potem film. Zlepljeno mesto moramo takoj po lepljenju obrisati z mehko cunjico.
Tiger v kinematografu
Da vas ne bo naslov motil. Mišljen namreč ni tiger iz džungle, temveč George Cle-menceau, slcviti francoski državnik. Nekoč je bil namreč »Tiger« v kinematografu, kjer so predvajali film »Le miracle de loups« ali »Volčje skrivnosti« po naše. Ko je bila predstava končana, je direktor prosil Clemenceaua. r.aj še malo ostane, češ da mu bo predvajal tedenski žurnal izpred vojne, ki kaže Clemenceauja v dvo-b: ju. Ministrsk. ga predsednika pa ta pozornost ni preveč ganila in nadrl je lastnika: »Pustite me lepo pri miru! Jaz vas nisem nič prosil!«
Drobiž
Zanimiva knjiga znane pisateljice Selme Lagerlofove ki je nedavno proslavljala svoj osemdeseti rojstni dan, »Le Charre-tier de la mort««, je inspirirala Victora Sjorstroma za njegovo delo »La charrette fantome«. Zdaj hoče Julien Duvivier po dati to delo v novi verziji. V njem bodo nastopili slavni zvezdniki Jean Gabin Jouvet in Michele Morgan.
Tudi komik se mora učiti! Gaston Mo-dot je dobil v filmu Jeana Renoira »Pravilo igre« vlogo lovskega čuvaja. Ker zvezdnik še nikoli ni pobliže videl življenja lovskih čuvajev, je sklenil obiskati nekaj lovcev in se seznaniti z njihovim življenjem.
Rubens in njegova doba — Filmska kamera odkrive veUka dela slikarjev V Parizu so začeli razmišljati, ali ne bi mogli s pomočjo kina laže razumeti velikih mojstrov v slikanju ? Kaj kmalu se je pojavil film »Rubens in njegova dobaki je odkril flamskega mojstra mnogim, ki | so mislili, da ga dobro poznajo. Kmalu ! nato sta nastala dva nova filma: »žena v francoski umetnosti« in »Kmečka Francija«.
Malo je ljudi, ki znajo gledati sliko. Večina se zaustavlja le na zunanjem videzu, ne da bi mogli dojeti tisti umetniški občutek, ki ga izžareva umetnina. Ko pa gledalčevo oko obvisi na detajlih, naen-! krat odkrije lepoto, ki bi jo sicer moglo I spregledati. In prav na ta način hočejo ti filmi uvesti gledalca v »gledanje« slik.
Vsaka obrt ima svoje skrivnosti in pogosto lahko srečamo vestnega igralca med ljudmi, ki jih mora predstavljati v svoji vlogi. Tako pogosto zahteva majhna vloga veliko napora
Časopisni papir — za vse
V	dobrem gospodinjstvu spravljamo časopisni papir v kuhinji, ker je zelo koristen.
Kadar gospodinja trebi zelenjavo ali lupi krompir, podloži vel ko polo časopisnega papirja. Na njem se zbirajo odpadki ki jih potem lahko z enim samim prijemom pospravi. Pri pomivanju posoda in povsod kjer štrca voda, varuje časopisni papir tla. Položen pod preprogo sprejema prah iz preproge in čuva tla; preprogo odgrnemo, papir večkrat premenimo ter si tako prihranimo mnogo dela. Na koščke zrezani časopisni papir čisti steklenice in posode, v katere ne moremo z roko. Preden začnemo čistiti omaščeni štediln;k s čistilom, ga najprej dobro otremo s časopisnim papirjem, ki odpravi glavno umazanijo.
Kadar imamo tako imenovano »glavno snaženje« moramo že izkrtačene in izpra-šene stole, blaz ne, prenroge itd. pokriti s časopisnim papirjem. Tudi pred mrazom in mokroto ščiti pap:r. če piha pri oknih sesučemo časopisni pap r in zamašimo z niim špranje. Ob vlažnem vremenu si lahko napravimo za s lo vložke iz papirja in jih denemo v čevlje.
Nože, ki so umazani od sode, kisa ali citrcne. je treba najprej obrisati s časopisnim papirjem. Prav tako č:stimo z njim železne ponve, kožice in aluminijasto posodo.
In kar je glavno: to nič ne stane!
Slon kot priča
Velikanskega slona so predstavili te dni sodišču v Baduli na Cejlonu. Piedstavili so ga kot pričo. Jumbu seveda ni bilo treba priseči ali pa izpovedati v človeški govorici. Njegova zunanjost je govorila namesto njegovega jez;ka. šlo je namreč za trpinčenje živali in Jumbo je bil sam tisti, ki ga je njegov vodnik trpinčil. Sodniku je bilo dovolj, da si je ogledal rane ob ušesih in na ogromni glavi uboge živa h, da je ugotovil njegovo skoraj popolno slepoto — in že je vedel, kaj naj stori. Surovega človeka je obsodil na visoko globo.
Plinske maske
kot igrača
Britska viada je med septembrsko krizo kakn.r znano, med prebivalstvo razdelila nešteto plinskih mask Ker pa ljudje teh mask ne znajo hraniti, kakor je treba in tudi gospodinjstva za to niso pripravna, se je dogajalo, da so jih dajali otrokom kot igračo ali pa da so jih prodajali Američanom, ki lovijo spominke.
Sedaj je nastalo načelno vprašanje, kdo je prav za prav lastnik teh mask, država ali pa njih trenutni imetniki V nekem procesu je neko sodišče zadnjič odločilo, da je takšna maska postala popolna last njenega imetnika in da bo plačal ta morebitno popravilo iz svojega žepa le tedaj, če jo misli kdaj pozneje sam uporabljati.
Elektrika za dirkalne konje
V	avstralskih športnih krogih je nastalo veliko razburjenje, ko so razkrinkali po naključju jockeya, ki je na dirkališču v Angestonu uporabljal jahalno palico s skrito električno baterijo. V palici, ki se na zunaj ni razlikovala od navadnih palic. je bila močna baterija in 300 m tenke žice Rahel do.ik je zadostoval, da je dobil konj električni udarec, ki ga je priselil napeti skrajne sile. Ker avstralske dirkalne mštance že dalj časa sumijo, da uporabljajo mnogi tamkajšnji jockeyi pri dirkah nedovoljene pripomočke, so dale pobudo za strogo policijsko preiskavo.
7ofooma<er
Soterizacija
je pojav, po katerem se nam pokaže kakšno svetilo v negativu nt temno, temveč s»vet lo. Gre torej za ob. njem svetlobni učinek. Vzrok za ta pojav je v lastnosti bromovega srebra, da se v razvijalcu črni le do neke stopnje osvetljenosti. Če to stopnjo pri osvetlitvi prekc:ačimo. se na zelo preosve-tljenem mestu bromovo stebro v razvijalcu ne reducira več in ostane ta del negativa nespremenjen. SoLa.rizacija se pojavlja posebno rada pri najbolj občutljivih tvorivih. Nevarnost je manjša, čt uporabi lamo dvoplastne emulzije, če dodamo razvijalcu žve-plene kisline, kalijevega bromida ali pa če zmanjšamo količino alkalija v razvijalcu. Pojav solarizacije uporabila jo v ostalem v moderni fotografiji tudi za posebne slikovne efekte.
V toplih dneh
dobimo v pokrajinskih posnetkih pogosto-ma neostre in kakor zmajane partije v negativu, čeprav smo ustanovili na vso ostrino. Vzrok je v zračnem migotanju v bližini tal. kjer se mešajo zračne plaeti različne gostote oziroma lomnosti §kodi ae izognemo z zelo kratko osvetlitvijo.
Premajhne zaslonke
niso vedno priporočljive. Čeprav nam povečujejo ostrino v globino, nam utegnejo povzročiti neko maihno. toda opazno splošno neostrino. zabrisanost kontur Vzrok je v pojavni uklona svetlobe, ki gTe skozi zelo majhne odprtine. Znano je da posnetki s kamero na luknjo baš zavoljo tega niso nikoli popolnoma ostri. Posebno objektivi za male kamere so izračunani za nekakšno normailno zaslonko, pn kateri dado največjo ostrino. Ta zaslonka največje ostrine je pri različnih objektivih različna, odvisna ie od njihove sveti ob n osti Običajno je to zaslonka 5.6 oziroma 6.3. brez posebne škode za konturno ostrino uporabljam^ še lahko zaslonko 8 oziroma 9. To je tudi vzrok, da pri nekaterih o-bjektivih tovarne ne oznar čujejo manjših zaslonk ne^o 8 do 11 (oz. 9 do 12.5). čeprav bi se dale manjše zaslonke brez nadaljnjega diiseči.
Fotografske potrebščine se dado kupiti, red in snaga pa se da pridobiti le z grenkimi izkušnjami, če tega človek nima že v sebi Najdražja oprema v temnici je brez teh dveh pogojev brez vsake vrednosti.
Tujskoprom^tna zveza za Maribor potrebuje za izdajo kolektivnega prospekta Gornje Savinjske doline prvovrsten slikoven material. V pošte v prih-iiajo motivi iz Gornje Savinjske doline in Logarske doline, Mozirja, Ljubna. Gornjega grada. Luč, Solčave, Robanovega kota, Raduhe. Savinjskih Alp v okviru Logarske dol ne itd Posnetki oziroma pravica za reprodukcijo se odkupi. Fotoklub Ljubljana prosi svoje člane, ki imajo ustrezajoče posnetke, naj mu dado čim prej na razpolago po eno kopijo.
Najdaljša osvetlitev znaša za počasno gibanie petindvajsetinko do petdc.eti.nko sekunde, za hitrejše gibanje petdcetinko do stotinko sekunde, za hitro gibanje stotinko do tristot inko sekunde. Daljše osvetlitve se nanašajo tu na večjo daljavo predmetov, kraiše na manjšo oddaljenost. Gibanje naj gre poševno proti kameri aili od nje. Sporedna gbanja zahtevajo za polovico krajše osvetlitve ah pa še manjše. Priporočljivo je uporabljati seveda krajše osvetlitve, nego smo jih tu navedli, da se z gotovostjo izognemo zmajan i h kontur.
Bogata osvetlitev
je za dosego drobnega zrna do neke mere sicer ugodna, ne bi je pa smeli pretiravati čez dvakratni, štirikratni izrios. ki nam ga kaže svetlomer. Moderne emulzije so v tem ozi.ru zelo potrpežljive, lahko pa se zgodi, da povzroči svetloba ki pride globlje v plast, difuzijsike pojave Te opazimo potem v povečavi kot neostnne. Predolge osvetlitve nam dado lahko tudi plehke negative brez potrebn:h kontrastov.
Foto klub Ljubljana program za tekoči teden, v torek slikovna kritika, v sredo zadnji večer začetniškega tečaja (ojačevanje, slabljenje tenjitev, re-tuša in montaža), v četrtek nadaljevalni tečaj (fotografska optika, posebne optike), v petek običajni članski večer, v nedeljo skup ni izlet. Članstvo opozaijamo na to. da se morebitne /premembe in dedalki v programu zabeležijo v razvidnico Fotokluba Ljubljane v izložbenem oknu tvrdke »Omniar Foto«. Ciril Bohm, \Volfova ulica 6.
Tristan Bernard:
Poceni robec
V treh prostornih vozovih prvega razreda ekspresnega vlaka Lyon — Marseille je sedelo kakih dvajset potnikov.
Samo gospod Malardin, ugleden lyonski industrialec, je lahko govoril o sreči, zakaj našel je prazen oddelek. Tega je bil neizmerno vesel, čeprav je bil sicer družaben mož.
Bilo mu je približno petdeset let, imel je majhne črne brke in bil debel in zelo bojazljiv.
Prvih trideset minut si je krajšal čas s tem, da je razrezaval tiskovine, ki jih je kupil na lyonskem kolodvoru. Zdaj bi se bilo treba odločiti za čitaoje. Toda po kratkem premisleku je sklenil, da bo najprej malo podremal ter se potem z odpo-čitim, svežini duhom letil čitanja.
Avignon je bila zadnja postaja pred Marseillem.
Na avignenskem kolodvoru ni nihče izstopil in — zdelo se je — tudi ne vstopil, šele v zadnjem trenutku je prihitel potnik na vlak, naglo prešel vse oddelke in slednjič mu je ugajal prostor pri gospodu Malardinu.
Gospod Malardin se je prebudil iz dremanja in ne preveč rad pospravil časopise, brošure in revije, ki so ležale na nasprotnem sedežu.
Prišlec je sedel, oprezno vzel z vratu svilen robec s črnimi progami, ki ga je zakrival prav do brade, ga skrbno zložil in dal zraven sebe. Malardin je čisto vne-marno opazoval njegove kretnje, kakor dobro vzgojen človek, ki čaka. ali se bo predstavil sosed, kakor se spodobi.
Ta neznanec, brez dvoma manj izkušen
v	svetu, je bil mnogo bolj zgovoren. »Zdi se mi, gospod, da občudujete moj
svilen robec?« je dejal.
Gospod Ma'ardin v tem hipu ni prav vedel, ali je dostojnejše reči da ali ne. Zato je v odgovor le nedoločno zamrmral.
»Ako vas nadlegujem s tem vprašanjem,« je nadaljeval neznanec, »delam to zategadelj, ker je to moj lastni izdelek... Da, tole umetno svilo izdelujemo pri nas. če bi vam povedal ceno tega robca, oi se
vi	še bolj čudili. .. Dvajset frankov!« »To res ni drago,« je mirno odgovoril
gospod Malardin. »Jaz bi ga cenil na petdeset ali šestdeset frankov.«
Prodajamo jih samo po dvajset frankov. Pardon, gospod,« je spet rekel neznanec. »Morda se vam bom zdel indiskreten, toda... Gotovo ste oseba, ki zna na prvi pogled oceniti naš izdelek, prvi izde"ek iz naše tovarne. Prosim ponujam vam ga... iz nekakega praznoverja, da ne bom imel smrle - . za golih dvajset frankov.«
»Hvala vam,« je rekel gospod Malardin, še zmeraj ne vedoč, ali naj sprejme to sijajno ponudbo.
Toda neznanec mu je že stisnil lepi tenki robec v roke. Gospodu Malardinu ni to rej ostalo nič drugega kakor vzeti denar iz žepa.
Sosed je sipravil dvajset frankov v denarnico, češ da mu bodo gotovo prinesli srečo. Hkratu je prosil gospoda Malardi-na, naj nosi krasni robec kjerkoli v Mar-sedllu.
»Imate gotovo znance, prijatelje, sorodnike, ki vas pričakujejo na kolodvoru.«
»Da,« je odgovoril gospod Malardin, »morda moj marsejski pooblaščenec.«
»No. to je ravno prav! Zelo bi me veselilo, gospod, ako bi imeli ta robec na vratu, ko boste stopili iz voza. Rad bi videl, s kakšnim veseljem in navdušenjem vas bo sprejel vaš pooblaščenec. Rad bi tudi slišal, ko mu boste odgovorili na njegove ! poklone: »To je prvi letošnji izdelek slo-| vite tovarne Nicasse v Avignonu.«
»Nicasse... ah se že spominjam,«, se j je smehljal gospod Malardin. ! Kmalu potem je gospod Nicasse vstal u» j odšel na. hodoik. Minulo je pol ure. a soseda ni bi'o nazaj Gospod Malardin ga je i začel iskati, čeprav mu ni vedel n'č P0-: sebnega povedati. Toda n kjer ni našel go-| spoda s črnimi brki. Naposled je opazil, i da je na straniščnih vratih oznaka; zasedeno.
j Da bi bil.. . ?«
Gospod Maiardin je precej dolgo stal na j hodn.ku in čakaj___
| Medtem je prišel iz stranišča samo ne-i ki obrit mladenič, nihče drug.
Kje je torej tičal gospod Nicasse ? . ..
Morebiti je zašel v voz drugega razreda, kjer je našel znanca?... Seveda — i bilo bi kaj nedostojno stikati za njim. Si-i eer pa. naj Do, kjer hoče!...
In gospod Malardin se je mirno vrnil v svoj oddelek, s°del 'in vzel eno izmed revij v reke. Poskusil je čitati članek o podnebnih razmerah v Juoži Ameriki. Vendar ga članek ni Bog ve kaj zanimal.
Na srečo ni bil Marseille več daleč. Stroj, s"uteč skorajšni počitek, je veselo , piskal Kmalu nato se je pojavilo veliko mesto na morski obali.
Gospod Malardin — s knvčegom v roki in leipm robcem okrog vratu — Je o^šel na konec hodnika pogledal skozi okno in glasno zaklical:
»Nosač! nosač! ... Halooo!« ... • čudno, dasi s<~ bili že vsi potniki pripravljeni za izstop po gospodu Nicassu ni bilo ne sluha, ne duha! ... No, ne da se pomagati. Morda je padel kje z vlaka.
Komaj je naš flegmatičen gospod Malardin oddal kovček prstreščku in hitel na peron, je epazi. da mu prihajajo trije gospodje naproti. SekunSo nato sta ga dva od teh gospodov prijela za roko in ga vklenila .. Tretji gospod je hitro vzel no-saču kovčeg in ...
»Idi!. . Naprej!«
Gospod Malaixiin je buljil z očmi, imel napol odprta usta in ni mogel od groze izpregovoriti Brez milosti so ga vlekli v pisarno policijskega komisariata.
Ko se je aretiranec prebudil iz prvega osupnjenja, je začel protestirati .govoril je naglo same zmedene besede in stavke brez vsake zveze zakaj še zmerom ni razumel, kaj se z njim godi, ali sanja ali bedi.
Obraz je razodeval nedo'žno preganjanega človeka; prav tako pa je lahko vzbu-. ial sum, da je to zrel zločinec, ki se je vjel v past.
»To se popolnoma ujema s pop;som avi-gnonskega mori'ca kakor so vam telefonirali. kaj ne, gospod kolega« ? je dejal eden izmed policijskih uradnikov.
»čisto gotovo!« je odgovoril kolega, »črni brki... robec iz bele svile s črn mi progami Vse se u;'ema za las natanko!«
Zdajci je gospod Malardin uprl svoj osupli pogled v policista. Kakor da se mu je v možganih hipoma zablisnil sum. Ves razburjen je skušal pojasn;ti zgodbo o ugodnem nakupu robca, o skrivnostnem 'zginjenju neznanega prodaja'ca.
Toda zkušeni kriminalisti ga niso po-
slušali. Imeli so dosti posla s preiskovanjem njegovih žepov in njegovega kovče-ga. Celo pod podlogo klobuka so vtikali nos ti radovedni gospodje!
Potem so ga brez dolgih besed odpeljali v zapor, kjer je prebil strašno noč. Zaman ga je čakal poob'aščenec, zaman so ga čakali prijatelji k večerji...
šele drugi dan ko je cela vrsta ve roda. stojnih Marseillanov potrdila istovetnost gospoda Ma'ardina, mu je preiskujoči ko-m?sar dovolil pripovedovati, kako je kupil svileni rebec in kako je izginil mož s črnimi brki.
Med pripovedovanjem se je komisar domislil, da je imel oni obriti mož, ki je prišel iz stranišča, čisto gotovo pri sebi škarje in bntev... da bi se utegnili ostanki brkov najti na progi Avignon — Marseille, če jih le ni močni južni veter cdp'hal!
Takoj je dal pre'skovati v tej smeri.
Potem je sporočil gospodu Malardinu zanimivo vest: Njegov sopotnik, gospod »Nicasse«, je med vožnjo cdstranil najvidnejše in najbolj pozornost vzbujajoče sestavine svoje zunanjosti, da bi mogel pobegniti s postaje, ker ga policija preganja.
Zakaj ?.. .
Ino, ker je ubil in oropal starca v sa* m-tni avigronski ulici.
Nato so lyonskega industrialca mi'ostno izpustih, seveda s primernimi opravičili.
»Vaš dragoceni robec si še pridržimo.c je rekel komisar. »Moramo temeljito dognati njega izvor... če je last oropanega starca, ga bomo zaplenUi kot corpus de-licti. Ako je last mori ca, ga vam bomo rezervirali kot vašo nesporno lastnino. V tem primeru dovolite, da vam častitam... Po mojem osebnem mnenju niste slabo kupili.«
Urejuje Davorin ttavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko VirauL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseraini del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,