210
Natoroznanske stvari.
Gnjezdijoča opica.
(Troglodytes Calvus.)
Te opice tudi ni še bilo v nobenem zverinjaku vi-diti. Steknil je jo bil Du Chaillu leta 1857, ko je po-potoval po pomorji v ekvatorni Afriki. Tamkaj jo imenujejo „nšiego mbuve". Grnjezdo ima ta opica 15—20 čevljev od tal, najraje na kacem drevesu bolj na samem. Delata ga oba: on in ona. Ona nanosi pletiva, trt, zelenih vej, potlej pa pleteta, pa tako lepo spletata gnjezdo, da še človek ne bi skor lepše pa boljše splel ga. Potem ga privežeta kam na drevo, da ni nobene veje spodej, zato da pleneče živali, kače in druge ne morejo do njega. Od zgorej je okroglo, kakor kaka kupla, zato da se dež laže oceja ž njega.
211
Divja je ta opica zelo. Najraje biva v samotnih lesovih, zatoraj zamorci le malokdaj vidijo ktero. On pa ona ne prebivata oba skupaj, pa tudi ne deleč narazen; samo če je on že star, prebiva sam —^brez babice kje blizo. Živi ob jagodah, kakoršnih koli. Ce na kacem kraji nima živeža več, preseli se kam drugam, kjer ostane zopet tako dolgo, dokler je kaj živeža ondukaj. On pa ona se sklicujeta. „Hu, hu!" tako se kličeta, tako se igrata in pozdravljata. Oglašata se drug druzemu, tako kakor pri nas kukavice: če ena zakuka, pa brž se druga oglasi. Čepet hodita oba: on in ona vsak na svoje mesto zmirom. Zarad dežja imata nad glavo vsak svojo streho iz pletenic in zelenih vej.
Velika je ta opica blizo 4 čevlje, plešasta, in kjer je plešasta, tamkaj je koža črna. Spodej na vratu, na prsih in na trebuhu ji raste volna, črnkasta dlaka, taka kakor mah; na plečih in na hrbtu pa črna, nekoliko siva, 2-—3 pavca dolga, na rokah pa je črna prav do členka. Zvečer in ponoči je doma pod svojo streho. Kakor hitro se začne mračiti, pa že gre na drevo.
V teh krajih je tudi dozdaj neznani Troglodvtes Kulukamba, izmed vseh opic najpodobnejši človeku. Tudi možganov ima več kakor druge opice. Glavo ima okroglo in obraz, dlako pa črno. Pod brado mu rasto mostaČe. Velika je ta opica še čez 4 čevlje.
Podgoriški.