Lelo XIII.
y.b.b.
Dul ai, dne 25. januarja 1933
SI. 4
SKi S
Naroča se podnaslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC11,
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko druitvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Triumf uaše pesmi v Jugoslayi|I.
«Slovenija nas je kraljevsko sprejela" so ginjeni zatrjevali vrli naši pevci ob povratku domov. - Nadvse laskava poročila v jugoslovanskih lisSih: Koroška pesem je osvojila vsa slovenska srca in utrdila vez med materinskim narodom in slovenskimi manjši« nami. — Velepomembni govor vodje turneje č. Poljanca.
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100.—
Solze veselja je rosilo oko, ko so se vračali naši fantje in možje s svojega zmagoslavnega pohoda v Slovenijo. Njihova in srca vse slovenske Koroške trepečejo veselja ob spominu na krasne dneve, ki pomenijo tako veličastno manifestacijo narodne ljubezni in zvestobe. S pevci in njihovim vodjo se radosti uspeha naše preproste, a krasne pesmi ves slovenski Korotan — radosti kot otrok, ki je Izročil materi rožo v znak svoje otroške ljubezni in ki ga je mati v svojem materinskem veselju toplo privila v materinskem poljubu, Hvala vam, rojaki, za ljubezen, izkazano po naših pevcih in naši pesmi slovenski manjšini na Koroškem! Ob vaši ljubezni bo rastla naprej, močna in zdrava, ob tej ljubezni bo čuvala svoje narodne svetinje!
Nismo se nadejali tako veličastnega uspeha pevske turneje. Potek je prinesel vsem izredno prijetno presenečenje. Z nadami in s strahom v srcu so se podali naši zbori z Bruce, iz Št. Janža, Kotmare vasi, Škocjana, Št. Lipša in Libuč na pot, da podajo rojakom v Jugoslaviji našo pesem o mamici in jezeru, o vseh „te ustnih ljitah“, o rutah in rutču, o ljubezni do preprostega življenja in kmetiškega dela. Prvo veselo iznenadenje so doživeli že koj v Prevaljah in Dravogradu, kjer so jih toplo in prisrčno pozdravili ob njihovem vstopu na jugoslovanska tla. In ko so izstopili v Slovenjgradcu k prvemu pevskemu nastopu, jih je objela vsa toplota bratskih src in v njenem objemu so nastopili triumfalno pot koroške narodne pesmi, kakoršne naša pesem še ni doživela nikdar.
Nastop v Slovenjgradcu.
Mesto je bilo v praznični obleki, v pozdrav pevcem so vihrale trobojnice in na postaji je čakala nepregledna množica, zastopniki oblasti, vseh kulturnih organizacij, gasilci s praporom, šolska mladina. Zastopnik mestne občine se je v ljubezni prežetem govoru zahvalil pevcem za obisk in izrazil željo, da ponesejo iz Jugoslavije najlepše utise in pozdrave na svojo rodno grudo. Koncert je bil napovedan za popoldne. Prostrana dvorana Sokolskega doma je bila zasedena do zadnjega kotička. Ko so se pojavili pevci na odru, jih je občinstvo burno pozdravljalo, navdušenje je rastlo od pesmi do pesmi. Vodja slovenjgradškega pevskega zbora je izrekel zahvalo, izročil pozdrave za brate ob Žili, v Rožu in Podjuni in nato podal skupnemu pevovodji g. Kropivniku z Bruce, krasen lovorov venec. Drugi dan se je vršila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval župnik Poljanec in pri kateri je pel brnški zbor. Poslovilne besede je pevcem govoril pisatelj Ksaver Meško in v svoji mehki topli besedi želel srečno pot po Sloveniji.
V obdravski prestolici.
Maribor je pripravil našim pevcem veličasten sprejem. Ko je privozil koroški vlak na postajo, jih je pričakovala nepregledna množica, zastopani so bili vsi uradi, organizacije, zlasti številno zastopana je bila mladina. Postaja ie odmevala od navdušenega vzklikanja in navdušenje se je še stopnjevalo ob izstopu pevcev. Dobrodošlico je pevcem izrekel mestni
načelnik dr. Lipold, nato so sledili pozdravi pevskih društev in kluba Korošcev v Mariboru. Po sprejemu se je razvil triumfalen sprevod po mestnih ulicah, na čelu je korakala godba katoliške mladine, za njo naši pevci s svojim vodjo, zastopniki in predstavniki in tisočera množica. Sprevod je krenil na grob naj* večjega Slovenca škofa A. M. Slomška. V kapelici na grobu jih je pričakoval škof dr. Tomažič, ki je pozdravil s krasnim nagovorom: Veselje in radost me prešinja, ko vidim, da je bila baš prva pot ob vašem prihodu v Maribor semkaj, na to vsem Slovencem sveto in drago mesto, k grobu našega velikega Slomška. Koroško ljudstvo mu je bilo posebno pri srcu. Tu je pričel zahajati med preprosti narod, poslušal njegovo čudovito govorico, ki nam jo je nato tako lepo podal v „Drobtinicah“. Na Koroškem se je pričelo njegovo delovanje, s katerim je dvignil in osvestil slovenski preprosti in zapuščeni rod. Bratje Korošci, vnuki in potomci onih ste, katerim je zvenela neposredno Slomškova beseda. Sedaj prihajate k njemu, kakor so hodili k njemu vaši predniki, da jih je okrepil in utrdil v svetem boju za svojo vero in svoj jezik, ki sta po njegovih besedah najvišji vrlini človeštva. Dokazali ste z obiskom njegovega groba, da niste pazabili njegove oporoke. Pridružite se nam v molitvi, da bi dobri Bog povišal našega največjega sina na oltar/ Nato je župnik Poljanec položil lep venec koroškega cvetja na grob velikega pokojnika in se v imenu vseh Korošcev zaobljubil, da ostane slovenska koroška zvesta svoji veri in svojemu narodu.
Popoldne se je vršil v popolnoma razprodani dvorani Uniona koncert koroške pesmi. „Koroška pesem je zadonela tako lepa, mehka in blagodoneča. Človek pri človeku, slavnostno razpoloženje: bratje iz Korotana pojo svojo krasno pesem. Vzkliki, ploskanje brez pre-stanka, vzhičeno, navdušeno priznanje. Toplo jih nato pozdravi prof. Mirko v imenu pevcev in jim pokloni krasen venec. Navdušenje, vihar, ki prihaja iz bratskih src bratom v pozdrav. Urnobesno ploskanje po vsaki pesmi, ki jih morajo dragi in ljubljeni pevci ponavljati. Nato stopi na oder markantna osebnost njihovega voditelja župnika Poljanca, ki v globoko zasnovanem govoru govori besede pozdrava in prošnje. (Ljublj. Slovenec).
V Celju in Trbovljah.
Na peionu celjske postaje je bila zbrana velika množica, ki je z nestrpnostjo pričakovala prihod mariborskega vlaka. Ko je vlak vozil v postajo, je zaigrala železničarska godba koračnico v pozdrav, tisočero klicev navdušenja je hitelo pevcem nasproti. K popoldanski prireditvi je prihitelo številno občinstvo iz Celja, daljne in bližnje okolice. Z navdušenim ploskanjem je sprejelo slovensko pesem iz Koroškega in njene vrle pevce.
Medtem je kotmirški zbor odrinil proti T r b o v 1 j a m, kamor sc je pripeljal nasproti pevski zbo* ljubljanskih Korošcev. Trbovlje so Kotmirčanc lepo in z vseljem pozdravile. Nato so pevci priredili mladini brezplačen koncert, ki je nadvse lepo uspel. Popoldanski koncert se je vršil v razprodani dvorani. Dekleta v na-
rodnih nošah so okitile pevce z rdečimi nageljni in rožmarinom. Po koncertu se je vršil v čast pevcem družaben večer.
Beìa Ljubljana pozdravlja naše pevce.
pojaki-Ljubljančani pa so prekosili s svojim sprejemom vsa slovenska mesta. Kraljevsko so sprejeli „fante, ki so prinesli najlepše, kar imajo: svojo pesem, s katero so izrazili svojo radost in svojo bolečino, svojo dušo, lepoto slovenske Koroške, mogočnost svojih gora in otožnost naših jezer.“ Tisoče rok se je dvigalo v pozdrav, tisoče src je utripalo v viharju navdušenja. Pevcem in rojakom je utripalo^ srce, ko so se znašli sredi bratskega navdušenja. Sprejem je bil ena sama manifestacija ljubezni, katere politična meja ne more razsekati. Poleg zastopnikov vseh kult. organizacij, korporacij društev, vseh stanov in poklicev, poleg v Ljubljani živečih koroških Slovencev so se sprejema udeležili tudi v mestu bivajoči Hrvati in Srbi, Čehi in Rusi. Prvi je pozdravil pevce predsednik Glasbene matice senator dr. Ravnihar: „B e 1 a Ljubljana, žarišče Slovenskega naroda, vas pozdravlja! Iz treh razlogov vas je Glasbena Matica povabila v našp sredo: Da se vam oddolži za gosto-1 ju b n ost, ki ste jo izkazali o priliki njenega poseta na Koroškem leta 1921 ; da č u j e m o našo koroško narod no pesem v izvirnem zboru: da utrdimo medsebojne kulturne sti-k e. Ločijo nas državne meje, a enega nam meje ne smejo odrekati: da smo bratje in sestre ene rodbine, ene slovenske narodne skupnosti, ki nam je sveta, neminljiva in néraz-družljiva.“ Po pozdravu predsednika in senatorja, po pozdravih zastopnikov mestne občine, predsednika slovenske akademske mladine in kluba Korošcev je odzdràvil č. Poljanec: Ob tem krasnem sprejemu ne morem najti primernih besedi zahvale. Hvala vam za vso prisrčnost in iskrenost, za vse izraze vaših čustev in vaše ljubzeni iDrevi na svidenje!
Pevci so po sprejemu posetili našega velikega rojaka knezoškofa dr. G, Rožmana. Svidenje prevzvišenega s pevci je bilo prisrčno ganljivo. Knezoškof je nagovoril zbrane rojake v toplih besedah: ,,Petje vas bo rešilo. Dokler boste peli, boste ostali Slovenci. Ni nas dosti koroških Slovencev, toda naša pesem je naš ponos in takšne nima noben narod." — Nato so mu pevci zapeli svojo pozdravno pesem, nakar so pokleknili in prevzvišeni jim je dal svoj škofovski blagoslov. Č. Poljanec je po-setil ob tej priliki generalnega konzula naše države pl. Rosenberga, da se mu kot zastopniku naše republike v Ljubljani pokloni. G. generalni konzul je v svojem nagovoru izrazil svoje veselje: Taki pevski obiski in vrnitve obiskov morejo zelo mnogo prispevati k vedno tesnejšemu sodelovanju narodov in držav. Pesem in godba vežeta narode. Ravno manjšine imajo v tem oziru vršiti važno nalogo. Tudi zastopniki nemških manjšin Jugoslavije bodo v Avstriji prisrčno sprejeti, če bodo priredili pevsko potovanje v Avstrijo." V odgovoru je vodja turneje izpovedal našo vero, da zamorejo postati manjšine vez med narodi in državami, in željo, da bi tudi tisk pripomagal k medsebojnemu sporazumu.
Pri koncertu je bila velika Unionska dvq-rana napolnjena do zadnjega kotička. Med po-setniki so bili vsi zastopniki dohovskih, civilnih in vojaških oblasti. Koncert je oddajala ljubljanska radio-postaja, tako da so ga bdi deležni ne samo rojaki v Jugoslaviji, marveč tudi pri nas doma in drugod. Takole podaja ,,S 1 o v.
narod'1 oceno pevskega nastopa:	Pevski
zbori so s svojim nastopom dokazali izredno moško disciplino, enodušnost prednašanja, veliko pevsko kulturo, ki se je predvsem pokazala v izbranih glasovih, v veliki pevsko-teh-nični spretnosti, v intimnosti izraza brez vsake usiljivosti, lepem in vzornem izgovarjanju. Pevci, priprosti ljudje, kmečki sinovi, obrtniki in delavci, so s svojim pevskim znanjem daleč nadkrilili iz sličnih pevcev sestavljene naše domače zbore. Mirno poglobljeno petje, lepa uglajenost, v resnici dovršeno petje, na katerega smejo biti koroški pevci ponosni in s katerim morajo prej ali slej iti tudi v vse ostale večje kraje naše domovine.11 Med sporedom je nagovoril č. Poljanec zbrano občinstvo:
Govor vodje pevske turneje:
Kar smo prinesli iz Koroške, je narodno blago koroških Slovencev, neoporečno pristno blago koroških Slovencev. Ni še dolgo, ko so gotovi krogi v Celovcu celo pod navideznim plaščem zgodovine zahtevali dokaze, da smo koroški Slovenci posebno ljudstvo, ki govori poseben jezik. Naša domača pesem Vam priča, da bije takim dokazom v obraz. Naša pesem je slovenska pesem! Ljudstvo, ki poje to pesem, je slovensko ljudstvo. Naš nastop v Slovenji je naša izpoved, da smo del slovenskega ljudstva. Vaše veselje nad našim prihodom je do- i kaz, da v nas gledate svoje narodne brate. Ločijo nas politične meje, Avstrijici smo in tega nočemo prikrivati. Resno si prizadevamo, da damo državi, ka ji gre, a to nas ne ovira, da damo javnega izraza tu v Ljubljani, da smo del slovenskega naroda, ki iščemo kulturne opore pri Vas, svojem maternem narodu. Za- | enkrat so naše kulturne zadeve z Vami še ! slabe. Drugi narodi so že daleč pred nami. | Nemški narod ima že več let organizirane vse | svoje manjšine v enotni organizaciji, v kateri ; vsem svojim drobtinicam nudi vso svojo kulturno oporo in podporo. Tako ozko vez je nadalje pred par leti pokazal vsepoljski kongres med Poljaki, ki bivajo v raznih državah. Častno so se udeležili kongresa celo Poljaki iz A-merike. Vse te pojave Evropa, pa tudi nemški tisk odobrava, kar kaže, da svet poleg državnih enot priznava kulturne enote narodov, četudi segajo preko državne meje.
Slovenci še nimamo organizirane kulturne enote same, tupatam se nudi prilika, da dajemo javnega izraza, da smo bratje, četudi nas ločijo državne meje. Želja koroških Slovencev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturne vezi po vzgledu Poljakov in Nemcev vedno bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričanje, da so kulturne vezi med narodnimi manjšinami in maternim narodom najboljše sredstvo za pomirjenje med narodi, ker je jasno, da kar je dobro za en narod, je tudi upravičeno za druge narode. V srednji Evropi ni države, ki bi ne imela drugorodnih manjšin. Morda ravno manjšine tvorijo most sporazuma med narodi in s tem vir miru... Današnja vaša sijajna udeležba nam je najboljši porok združene misli. Iskrena vam hvala v imenu vse slovenske Koroške. Naj duh, ki vas je zbral danes okoli koroške slovenske pesmi, raste in proevita ter rodi bogate sadove, sadove našega trajnega narodnega obstoja in kulturnega razvoja. —
Drugi dan dopoldne so pevci obiskali grob velikega dr. Kreka in nato še grobove na ta-mošnjem pokopališču pokopan’h koroških rojakov župnika Gabrona, župana Kobentarja in Breznikove Ivanke. S pesmijo so se oddolžili spominu umrlih koroških Slovencev.
Na poti domov.
Ko so se vračali pevci iz bele slovenske prestolice, jih je na vsakem večjem kolodvoru pričakovala številna množica, predvsem šolska mladina in jim navdušeno vzklikala. Zadnja dva koncerta je priredil pevski zbor na Jesenicah z istim uspehom in z isto udeležbo od strani občinstva.
Tako je minila turneja naših zborov v vse stransko zadovoljnost in na najočitnejši nač‘n dokazala, kolika Je vera naroda, ki Je sicer majhen po številu, a silen v svoji narodni zavesti in narodni solidarnosti. Z našimi pevci vred smo ponosni mi. koroški Slovenci, da je prišla ta zavest in solidarnost do izraza ob naši preprosti narodni pesmi.
Glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji h pevski turneji naših zborov. »Deutsche Zei-tung“ piše v uvodniku štev. z dne 19. t. m. med drugim sledeče: Poset koroških slovenskih pevcev je bil za Slovenijo najpristnejši in najizrazitejši vsenarodni praznik. Mirno lahko rečemo, da se je ves slovenski narod v veličastni narodni manifestaciji enodušno izjavil za slovensko manjšino na Koroškem. Mi Nemci v Sloveniji se odkrito veselimo sijajnega poteka pevske turneje koroških Slovencev. Manifestacije, katerih so se udeležili tudi predstavniki najvišjih državnih in občinskih oblasti, kažejo prvič v dejstvu veliki napredek manjšinskega problema. In ta napredek obstoja v tem, da ima vsaka manjšina pravico, da se kljub državnim mejam in kljub drugemu državljanstvu sme čutiti z materinskim narodom kot ena kulturna enota. Mi imamo povodom poseta koroških pevcev lepi čut, da je led sedaj takorekoč prebit. Če bodo zanaprej pevci posečali materinski narod, jih policijsko-politični ali nacionalno-šovinistični predsodki ne bodo več ovirali, marveč smatralo se bo posete za to, kar so: naravna narodno-kultur-na potreba. S turnejo so si slovenski pevci iz Koroške priborili veliko zaslugo za manjšinsko stvar, ki je nam in njim skupna. Zato se jim mi radi zahvaljujemo.
Nemški koroški tisk in pevska turneja. Lepe besede sta izmenjala v Ljubljani predstavnik naše republike grof Rosenberg in vodja pevcev č. Poljanec: „Ne samo pesem in melodija, tudi tisk obeh držav naj bi pripomogel k zbližanju in sporazumu.11 — Ugotavljamo, da je nemški koroški tisk podal o turneji — če izvzamemo par nestvarnih in neumestnih pripomb — dosti objektivno poročilo o poteku pevske prireditve. Veselilo bi nas, če bi tovrstni uspeh turneje ostal trajen.
Avstrija naj postane nevtralna država pod zaščito Društva narodov. Neki francoski list piše o tajnem načrtu, po katerem naj bi Avstrija postala po vzorcu Švice večno nevtralna država, katere nevtralnost bi priznale vse države in zajamčila zveza narodov. — Vest je vzbudila v nemškem in posebno v avstrijskem tisku izreden odpor, ker smatra načrt za novo orožje, da prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji in izolira Madžarsko. Tudi kancler Dollfuss se je izjavil proti takemu načrtu večne nevtralizacije.
Nevarnost vojne med Nemčijo in Poljsko. Nemški listi zahtevajo revizijo vzhodne meje in priključitev sedanjega poljskega koridorja Nemčiji. Bivši ministrski predsednik Poljske general Sikorski je mnenja, da se pruski generalni štab z Schleicherjem na čelu očitno pripravlja na vojno s Poljsko. Nemški zunanji minister je nedavno izjavil sledeče: Če bi velesile Nemčijo v Ženevi pozvale, naj podpiše pakt, s katerim garantira nedotakljivost meje s Poljsko, bi bila Nemčija prisiljena izjaviti, da te meje ne prizna in želi, da se meja revdira. Ta izjava je močno razburila tako poljsko kot francosko javnost. Mednarodne razorožitvene konference in vse mirovne institucije, ki so itak izgubile na ugledu vsled neuspešnega posredovanja v sporu Kitajske z Japonsko, bi s tem bile resno ogrožene. Opaža se nadalje vzporedno nastopanje madžarske in nemške vlade, katerih prva namerava usmeriti svoje zahteve samo proti Jugoslaviji in pustiti ob strani zahteve napram Čchoslovaški, in druga uravnati svoje sile proti Poljski. Ta smer ima svoj cilj v razkrojitvi Evrope.
Novice zadnjega ledna.
Avstrija: Dunajski taksi-šoferji so napovedali minuli teden peturni štrajk v znak protesta proti neznosnim davčnim bremenom. Njim so se pridružili tudi ostali obrtniki. Protestna zborovanja so bila sila burna. — V finančnem min. odboru so soc. demokrati stavili zahtevo podržavljenja sedanjih burgen-landskih konfesionalnih (verskih) šol. Proti tej zahtevi so se odločno izrekli kršč. sociale!. Preobremenjena država bi nove naloge niti ne zmogla. — Vojni minister namerava odtegniti vojaštvu volilno pravico in tako vojsko denolitizirati. Ostale stranke mu v tem nasprotujejo. — Zavarovalnica nastavljencev namerava zvišati prispevke svojih članov in se za-
! govarja s porastom starostnih rent. — Dunaj-| ska cestna železnica hoče zvišati tarife za petino, hkrati znižati plače uradnikov in črtati vrsto voznih olajšav. — Na Dunaju je izvršil samomor brat bivšega kanclerja dr. Schobra. Vzrok je baje v gmotnih težkočah.
Nemčija: Schleicher vztraja na zahtevi i enakopravnosti. Na proslavi ustanovitve rajha -■ je med drugim dejal: Nemški rajh je zasluga nemške armade. Pod okriljem te armade je i Nemčija doživela vrsto srečnih let miru. Zato ; je prepoved, da ljudstvo — in to je armada —
: ne sme več nositi orožja, nezaslužena in one-I čaščujoča. Zoper to ponižanje se bo nemški narod boriLnaprej z vso vztrajnostjo in navdušenostjo. Nemška vlada ne bo podpisala sporazuma o razorožitvi, ki ne bi odgovarjal na-' čelu enakopravnosti. Moj cilj je uvedba sploš-| ne vojaške dolžnosti. — V deželi Lippe-Det-mold so se vršile deželnozborske volitve, ki so ; prinesle zopetni porast narod, socialistov.
Uspeh je Hitlerja opogumil in pričakovati je,
; da bo v državnem zboru dobil kancler ne-! zaupnico, nakar bo zbor razpuščen in raz-| pisane nove volitve. Hitler se pri teh nadeja uspeha.
Španija: Položaj je vedno napetejši. Želez-! ničarji vseh španskih pokrajin so dobili poziv, da stopijo v splošno stavko. Vlada je mobilizirala vojaštvo in orožništvo. V Barceloni je prišlo do spopadov. V deželi vre.
Bolgarska: Kraljevski par je dobil hčerko. Princesa je bila krščena po pravoslavnem obredu, kar je dovedlo do ostrega protesta Vatikana. Mati je namreč katoličanka.
Vzhod: Anglija se je razkrila kot odkrita zaveznica Japonske. Pripravljena je priznati novo mandžursko državo, četudi je Zveza narodov proti priznanju. Namera Anglije je zadela ob odločen odpor vseh srednjih in malih držav. — Kitajci mobilizirajo in računajo, da bo v kratkem poslano na fronto novih 300 do 400.000 vojakov. Proti stališču velesil je odločno protestirala. Medtem Japonci mirno-dušno prodirajo proti Pekingu. Razvija se prava vojna.
Mirno kri!
V	deželi vre! Nezadovoljnost in nevolja rasteta z dnevom. Ljudstvo postaja nestrpno in ponekod sega že po nasilni pomoči. Vprašanje reforme bolniške blagajne je načeto in v kratkem je pričakovati rešitev in ob njej bodo razočarani vsi, ki so upali, da se bodo sedaj mogli otresti težkega bremena. Nedvomno bo sledilo temu vprašanju še drugo, veliko težje in kočljivejše: vprašanje plačevanja davkov. Kamen, ki so ga prevratni elementi, ki so zavestno delali na razkroj in razpad, privalili v strmino, se je začel valiti in grozi pokončati vse, kar se mu vstavi na pot. Ob strani pa stojijo oni, ki so ga privalili, in se veselijo uspeha.
V	Štajerskem Vorau so se nedavno vršile velike demonstracije, več tisoč kmetov je zahtevalo, da se ima dva njihova soseda, ki sta se nahajala zaradi neplačevanja socialnih dajatev v zaporu, izpustiti iz zapora. V labud-ski dolini so kmetje pred mesecem pretepli orožnike, zgornjekoroški kmetje so s puškami napadli okrajno sodišče in ga obleeali.
V	Spodnjih Trušnjah pri Važenbergu sta orožnika smrtno zabodla posestnika Eranca Urbasa. Njegov oče je izza nekega procesa dolgoval velikovškemu odvetniku Rauni-charju svoto 450 šil. Denarja ni bilo pri hiši, zato mu je sodnija zarubila kravo, dva prašiča in voz. Eksekutor je dospel ob asistenci dveh orožnikov in hotel otvoriti dražbo. Mesar in dva kupca sta že bila navzoča. Urbas se je dražbi zoperstavil, v prepiru ga je nato eden orožnikov smrtno ranil z bajonetom. Povodom tega žalostnega slučaja in vse obsodbe vrednega postopanja orožništva so se vršile v Velikovcu velike demonstracije, ki so se nadaljevale tudi o priliki pogreba nesrečne žrtve.
Ogorčenje ljudstva je razumljivo. Vsako ostro postopanje orožništva in drugih oblasti je povsem neumestno, ravno tako je nevarno vsako brezobzirno iztirjevanje zaostalih davčnih in socialnih dajatev in drugih, še nevarnejši in neumestnejši je brezobziren rubež. V teh kritičnih in težkih dnevih Je edino pravilno sredstvo: vsestranska trezna razsodnost in preudarnost. Trezna razsodnost tako od strani
oblasti in njenih izvršilnih organov kot od strani ljudstva in njegovih političnih voditeljev.
Pojav, katerega je v zadnjih tednih opažati na strani voditeljev nemške kmečke stranke Landbunda, je zato tem žalostnejši. Landbund je danes začel v metodah posnemati komuniste. Pa igra z ognjem je nevarna in njene posledice so lahko prav usodne. Usodnejše kot si to mislijo gg. Schumy. Ferlitsch in Olantsch-nigg. Kdor ščuje proti postavam in navaja ljudstvo k nepostavnosti, ta ni njegov prijatelj, marveč njegov najnevarnejši sovražnik! Z hujskanjem in ščuvanjem se postav ne spreminja, z grožnjami se zavoženega gospodarstva bolniških blagajn ne rešuje! Na dobrla-vaškem landbundovskem zborovanju je Ferlitsch vedel povedati celo sledeče: „Landbund je bolniško blagajno že od vsega začetka zavestno vodil v propast.11 — To se drugače pravi, da je Landbund brezvestno in zavestno uničeval milijarde narodnega premoženja; to se pravi, da se je Landbund že od vsega začetka igral s kmetiškimi posli!
Za čimprejšnjo pravično rešitev vseh dnevnih perečih gospodarskih vprašanj smo, odločno pa odklanjamo vsako politično demagogijo. Odločno odklanjamo postopanje katerekoli stranke, ki bi si hotela udiniti rastoče nezadovoljstvo med ljudstvom v svoje temne politične namene. Danes hočemo voditeljev, ki ne bodo že itak razpaljene strasti in nezadovoljnosti netili naprej. Naše ljudstvo hoče v teh težkih dnevih oharniti mirno kri in razsodnost in tako prispevati na svoj način k izboljšanju gospodarskega položaja.
Iz krogov „Kmečkc zveze.“
j POMAČE NOVICE M
Dunaj. V pondeljek, 16. januarja zvečer smo poslušali v radiju krasno petje koroških pevcev in navdušeno, mogočno ploskanje občinstva. Slava domačim koroškim pevcem! Dr. K. P, — Dne 27. januarja se vrši v enem najlepših dunajskih prostorov, v Kursalonu Sve-tosavska beseda. Na prireditvi nastopi tudi Slovenski krožek s svojim pevskim zborom in s svojimi tamburaši. Ta prireditev bo imela še poseben sloves, ker jo bo prenašal radio. Posebej bo čuti mladi tamburaški zbor Slovenskega krožka.
Bilčovs. (Ljudsko gibanje.) Bilanco podajamo: Lani je bilo pri nas rojenih 27 otrok, 15 fantov in 12 deklet, v primeri s predlanskim je število rojstev padlo za5. Petina otrok je nezakonskih. Pogrebov smo imeli v minulem letu 8, to je za 9 manj od leta 1931. Najstarejša oseba, ki je umrla, so bili rajni Matjaic z 84 leti, kar je vsekakor lepa starost. Parov je bilo poročenih doma 7 in drugod 1. Dva manj od predlanskega! Obhajil se je podelilo v letu 1932 5.529, to je 124 manj od leta 1931. V tem pogledu smo s prošlim letom torej lahko zadovoljni in upati je, da tudi letošnje številke ne bodo zaostajale.
Žitara vas. (Nekaj naše lanske občinske politike.) Lansko leto je bilo leto volilnih bojev, leto občinskih volitev in volitev v kmetijsko zbornico. Prve volitve so prinesle razmerje 8 Landbund in 8 soc. dem. in Slovenci. Po novem občinskem redu ima župan glasovalno pravico in pri enakem številu glasov tudi odločevalni glas. Za župana je bil izvoljen pristaš Landbunda in z njim je njegova stranka dosegla potrebno večino. Za soc. demokrate se je pričela trda doba. Landbund jih je z brutalno silo preganjal in tudi preprečil, da niso dobili zastopnika v obč. predstojništvu. Medlem pa je umrl eden njegovih odbornikov, novi namestnik pa je odločen pristaš soc. demo-kraške stranke. Tako se je naenkrat razmerje spremenilo na 9—7 v poraz Landbunda. Sprememba položaja je bila povod, da je tuk. obč. tajnik zaprosil za definitivno nastavitev. Landbund je skušal nastavitev na vsak način preprečiti ,a odločil je tozadevno vzajemni nastop naše stranke in soc. demokratov. Tudi pri volitvah v kmetijsko zbornico se je Landbund trudil, da bi rešil potapljajočo se ladjo. Pa ljudstvo je spoznalo njegove nakane in iz volitev je izšel poražen in razočaran, a s tem večjo zmago je izšla Kmečka zveza. To je dokaz, da Je ljudstvo izprevidelo, da edino slovenski
zastopniki zastopajo interese pravičnosti. Landbund je nato začel iskati rešilne bilke: stikov s Kmečko zvezo in nato je snubil celo soc. demokrate. Povsod brezuspešno. Za načelnika krajnega odbora je bil izvoljen obče spoštovan in podjeten gospodar g. Urban Jože v Dulah. Mesto njegovega namestnika se je poverilo Landbundu, za tajnika pa je bik določen zastopnik soc. dem. stranke v osebi g. Škofa v Proboju. Poleg teh volitev so se vršili v občini tudi boji za šolske svetežitara ves in Št. Lipš. Do leta 1932 je v njih samolastno gospodaril Landbund. Tudi tod je bilo treba reformacije in zato je dobil žitarski šolski svet za načelnika g. Koha na Proboju, pristaša soc. dem. stranke. Za načelnika v Št. Lipšu pa je bil izvoljen kremenit značaj g. Jože Volavčnik iz Zagorij. Upamo, do bosta novoizvoljena načelnika zastopala pravične šolske težnje našega kmeta in delavca. — To je torej lanskoletna obč. zgodovina. Izvršil se je velik preokret in z mirnim srcem gledamo sedaj v novo leto in njegove naloge.
Drobiž. Orožnika, ki sta prisostvovala dražbi pri posestniku Francu Urbasu in katerih eden je imenovanega smrtno ranil, sta bila odpuščena. K žalostnemu slučaju svetujejo ,,Freie Stimmen“: Orožnikom naj se da poleg bajoneta manj nevarni „pendrek“ v roko. — Koroško učiteljstvo je pričelo oster boj proti nameravanemu znižanju plač. Občine in organizacije vlagajo proteste. — Razpisane so trafike Celovec (kolodvor), Ribnica, Št. Job pri Brnci, Spodnje Krčanje, Št. Martin pri Rudi i. dr. Prošnje je vložiti do 28. t. m. na finančno deželno ravnateljstvo. — Kmetijska zbornica poživlja lastnike žrebcev, da jih v svrhe pre-miranja prijavijo do 13. t. m. oddelku za konjerejo. — V Št. Pavlu v labudski dolini so aretirali tri mlade ponarejevalce šilingov. —• Peter Stru^er iz Zgornje Vesce je bil zaradi nasilnega vedenja kaznovan na 3 mesece strogega zapora. — V pondeljek, dne 16. t. m. se je na brezmotornem letalu smrtno ponesrečil pilot . Ervin Rieger. Dan prej je dež. glavar krstil letalo in sicer na ime „Karntnerland“. Smrtni polet se je izvršil iz Gorlice-planine. — S Štefanovega stolpa na Dunaju je skočil uslužbenec celovške gimnazije Theodor Hafner. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
NAŠA PROSVETA
Nastop naših pevcev v očeh strokovnjaka in poznavalca narodne pesmi. Ljublj. „Slove-nec“ prinaša v sobotni številki daljšo razpravo o narodni pesmi sploh in posebej o koroški narodni pesmi. Petje zborov oceni takole: Korošci so zapeli vse pesmi res prepričevalno. Glasovi so kajpak preprosti in še nekoliko trdi. Toda ljudski pesmi in njeni pristnosti je to prej v prid kot v kvar. Vsem ostalim zahtevam petja pa so presenetljivo ustregli. Intonacija je bila zelo čista in tudi dinamične finese jim niso bile tuje. Predvsem pa je prevzela njihova iskrenost prednašanja, kakršne je sposoben samo preprost, naraven človek kot so oni. Tudi njihovemu zborovodji, ki je znal tako pristno pogoditi in podati element ljudske pesmi, gre vsa pohvala. Tako je razumljivo, da jim je občinstvo, ki je do skrajnosti zasedlo veliko unijonsko dvorano, z vso dušo pritrjevalo in se zahvaljevalo za užitek, ki so jim ga nudili s tako prepričevalnim izvajanjem naše narodne slovenske pesmi.	V. U.
Loče ob Baškem jezeru. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši ob pol treh pop. društveni občni zbor. Poleg običajnega sporeda so v programu govori, deklamacije, šaljivka „Vse naše“ in petje. Odbor.
Železna Kapla. Leto 1932 smo končali z društvenim občnim zborom. O njegovem preteklem delovanju se je v listu sicer malo poročalo, a nismo spali. Dva večja splošna sestanka smo imeli in naša dekleta so se v svojem odseku redno shajala. Koliko je zanimanje za društvo, je dokazal občni zbor, katerega se je udeležilo izredno število naše mladine. Mislimo, da je bil tokrat govornik iz Celovca z nami prav zadovoljen. Obenem smo proslavili tudi škofa Slomška: fant iz društva je dal v jedrnatih besedah njegov življenjepis, nato pa so nam lobniške mlade korenine podale par primernih deklamacij in dekleta pa „Slomškov
prizor14. Ostali del sporeda so izpolnili vrli pevci, ki postajajo v nastopu in petju vedno dovršenejši. Pri sledečih volitvah smo zamenjali kar pol odbora, tako da so v novem odboru povsem mlade in agilne moči. Čvrsto bomo delovali naprej in tudi v listu boste prav kmalu slišali od nas.
Luč z gora. Iz življenja mladega fanta. Spisal Fr. Weiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena broš. izvodu 15 Din., vez. 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor „Luč z gora". Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življensko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost imponirati, njegov ugled raste. O Marijini kongregaciji začno govorili s spoštovanjem. Vsem, ki še niso popolnoma pokvarjeni, je ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. — Kako lepo je pisatelj orisal ljubezen do domačih planin, do matere, do domačih krajev in ljudi! Kakor da bi čital zgodbe našega študenta, ki se ustavlja brezverskemu toku. Prevod je uglajen, lep.
|| GOSPODARSKI VESTNÌk|
O brezposelni In zasilni podpori.
Nova razdelitev koroških občin za leto 1933.
Vprašanje, kako zagotoviti živi jenski obstoj nepremožnim brezposelnim delavcem, je eno najbolj perečih in hkrati najkočljivejših. Razredna socialdemokraška stranka in njene strokovne organizacije si skušajo privzeti monopol socialne oskrbe, na drugi strani pa je opažati pri meščanskih strankah vse premalo brige za to najtežje sodobno vprašanje socialnega in gospodarskega življenja. Brezodgo-vornemu postopanju nemških meščanskih strank v vprašanju kmetijskega socialnega zavarovanja odgovarja na drugi strani zlorabljanje socialne bede v delavskih vrstah od strani razredne socialdemokraške stranke v politične svrhe. Vendar se je nadejati, da bo poostritev gospodarske krize in z njo zvezano vprašanje gmotnih sredstev za podpiranje dovedlo do zbližanja in solidarnejšega pojmovanja perečega socialnega vprašanja.
Postava, ki govori o brezposelni in zasilni podpori, govori o industrijskih in kmetijskih občinah. Koroška industrijska okrajna komisija je v smislu ministerijalnih odredb izdelala za tekoče leto nove smernice glede razdelitve koroških občin. Število takozvanih industrijskih občin se je z novim letom zvišalo za 46, število delavcev za zasilno podporo (Not-standsaushilfe) je narastlo za okoli tisoč oseb, okroglo 4000 delavcev bo uživalo višjo zasilno podporo, 1700 delavcev bo sprejemalo iste prispevke in okroglo 3000 delavcev bo sprejemalo nižjo zasilno podporo.
Podpore za brezposelne torej ne uživajo vse koroške občine za enako dolgo dobo in v enaki višini. 249 koroških občin je razdeljenih na 147 ne čistih kmetijskih občin (nicht rein landliche Gemeinden) in 102 kmetijskih
občin. Prve in druse se razdelijo še v podskupine.
147 ne čistih kmetijskih občin se deli v tri skupine: skupina A obsesa mesta in industrijske kraje (22 občin), skupina B mešane občine pretežno delavskega značaja (53), skupina C mešane občine pretežno kmetijskega značaja (72). Čistih kmetijskih občin je 90 in 12 sezonskih občin.
V čistih kmetijskih občinah uživajo zasilno podporo le kvalificirani delavci. Dočim morajo biti trgovski, obrtni, industrijski in prometni delavci vseh ostalih občin zavarovani proti brezposelnosti, so v čistih kmetijskih občinah zavarovani proti brezposelnosti sicer vsi nastavljenci, delavci pa le, če se jih nahaja v enem obratu nad pet. Oni delavci čistih kmetijskih občin, ki niso zavarovani, tudi nimajo pravice do brezposelne podpore. Kdor ima svoje bivališče v čisti kmetijski občini in ni kvalificiran, nima nobene pravice do brezposelne podpore in do starostne rente.
A občine izplačujejo najvišjo podporo in to najdalj časa, pri B občinah je podpora nižja in tudi ni zasilne pomoči (Notstandsaushilfe), C občine imajo najnižjo višino. Občine našega dela dežele so sledeče razdeljene v posamezne skupine:
A skupina: Borovlje, Spodnje Borovlje, Celovec, Št. Rupert pri Celovcu, Vetrinj, Pod-klošter, Beljak, Šmartin pri Beljaku.
B skupina: Šmohor, Žrelec, Bistrica v Rožu, Grabštanj, Št. Martin na Dholici, Vrba, Bekštanj, Marija na Žili, Pliberk, Dorbla ves, Železna Kapla, Bela, Velikovec, Važenberg.
C skupina: Loga ves, Šmerče, Bistrica pri Pliberku, Galicija, Grebinj, Straja ves, Kot-mara ves, Labud, Ledenice, Lipa, Libuče, Otok, Medgorje, Pokrče, Rožek, Št. Tomaž, Št. Jakob v Rožu, Škocjan, Št. Štefan na Žili. Škofiče, Žitara ves, Blače, Svetna ves in Vern-berg.
Rajhovski kmeti bijejo obupen boj za obstoj. Nemška trgovinska politika že leta sem zasleduje cilj, da zagotovi industriji inozemski trg. Zato mora seve žrtvovati interese nemškega kmetijstva. Že leta sem vodi nemška kmečka zveza oster boj proti tej trgovinski politiki in na zadnjem njenem zborovanju je prišlo do očitnega preloma z vlado. Na tem zborovanju so sprejeli sledečo resolucijo: Položaj nemškega kmetijstva se je pod sedanjo vlado poostril bolj kot bi se to pričakovalo celo od kake marksistične vlade. Kmete se dosledno hoče izropati na ljubo internacionalni ekspertni industriji. Kmetom se nudi le radio-prenose navduševalnih govorov in brezvsebin-ske formulacije. Državna vlada je odpovedala v življensko važnih vprašanjih agrarne politike in je s tem zaigrala tudi zastavljene si cilje zaposlitve brezposelnih in zopetne naselitve.
Kako hočejo rešiti gospodarsko krizo. Priprave za svetovno gospodarsko konferenco so dovršene. Zaključno poročilo odbora strokovnjakov nudi izredno žalostno sliko svetov-no-gospodarskega položaja. Vseh brezposelnih je okoli 30 milijonov in če se k tem prišteje njihove družinske člane, se pride do številke 75 do 90 milijonov. Gospodarski položaj označujejo najbolj nizke cene. Blago je v ceni povprečno padlo na polovico, surovine za celi dve tretjini v primeri s cenami v letu 1929. Svetovna trgovina je v zadnjih treh letih nazadovala za dve tretjini. Odbor strokovnjakov predlaga v rešitev obupnega položaja sledeče: Odpravo vseh ovir mednarodne trgovine, spremembo carinske in trgovinske politike držav, odplačilo državnih dolgov v blagu in delu. Predvsem polaga odbor važnost na znižanje carine, ki se jo naj doseže s splošno pogodbo vseh držav, ki se bodo konference udeležile, s posebnimi pogodbami posameznih državnih skupin s pogodbami med posameznimi državami in avtonomnim znižanjem carine. Idealna rešitev bi bila po mnenju odbora v univerzalni pogodbi vseh udeleženih držav, katera bi predvidevala sporazumen nastop ne samo v splošnih, marveč tudi v podrobnih vprašanjih trgovinske politike.
Kako je s kmetijsko bolniško blagajno? Minuli teden sta bivala v Celovcu v zadevi
bolniške blagajne zastopnik socialnega mi- | nistrstva in predsednik zveze bolniških bla- i gajn z namenom, da proučita položaj in čujeta | stališča voditeljev posameznih strank k socialnemu zavarovanju. Njihova pogajanja so imela v toliko uspeh, da se je soglasno sklenilo, da ostane prispevek zavarovancev v j znesku 54 grošev na teden neizpremenjen. Organizacija zdravnikov se je izjavila pri- | pravljeno, da pripomore k rešitvi socialnega zavoda. Tako bodo znižane bolniške podpore, zdravniški stroški in stroški za zdravila in zdravilišča do 30 odstotkov. Za državnega komisarja kmetijske bolniške blagajne je imenovan ravnatelj Burda od nižjeavstrijske bolniške blagajne. — V interesu zavoda in kmetijskih delojemalcev bi bilo želeti, da bi se komisarju ob sodelovanju vseh strank posrečilo spraviti zavoženo zavodovo gospodartsvo zopet v pravi tir. — Zdravniki dajejo obenem ; na znanje, da bodo dotlej, da se popolnoma ! razčisti ozračje okoli bolniške blagajne, lečili } brezplačno le one posle, ki se zamorejo izkazati s potrdilom, da so prijavljeni blagajni. Vse ostale pacijente se bo smatralo za za- ■ sebne.
Lanski tujski promet v deželi. Tujskih „podjetij“ je v deželi 3259, od teh je 1018 hotelov in gostiln, zasebnih hiš 1936. Deželo je ! posetilo lani 300.882 oseb, teh je 113.773 Du- | najčanov in iz ostale Avstrije 116.570. Rajhov- j cev je bilo v deželi 37.360, Čehov 13,182.
Deželna zimska akcija. Na zadnji seji ku-ratorija za zimsko pomoč je soc. referent podal številke o dosedanjem uspehu započete akcije: Nabranega je bilo skupno 32.363.92 šil. Izdalo se je za obuvala, volno in flanel 15.917 S 96 g, za živež S 10.208.74, za oddajo brez- i plačnega mleka in juhe S 9100.—. Izvedba akcije je zahtevala stroškov S 1784.88, tako da je akcija pasivna za S 5137.—, kar se krije iz drugega fonda. Država je dala S 25.000.—, ki se porabijo za nakup živine v svrhe „klo-basne“ in mesne akcije. Dež. vlada upa, da darovi tudi zanaprej ne bodo izostali. Za pomlad izdeluje poseben načrt, da zaposli brezposelne.
Beljaški trg 20. jan.: Zelje 60, kisla repa 60, namizna jabolka 50, jabolka za kuhanje 40, goveje meso 2.60, telečje 2.80, svinjsko 2.80, prekajena slanina 3 60, orehi 1.—, mleko 40, smetana 4.—, čajno maslo 6.—, navadno 4.80, strd 5.—, stare kokoši 2.60, race 3.20, gosi 3.20, jajca 16—18.
j RAZNE VESTI II,
Brez ptic bi bilo življenje nemogoče. Sedem let brez ptic bi zadostovalo za uničenje ‘človeškega rodu, je izračunala neka naravo-slovka. To se zdi neverjetno, a razlaga je silno preprosta. Žuželke spadajo med najhujše sovražnike človeškega rodu, vse živijo od rastlinskih in živalskih snovi in se grozovito množijo. Iz enega samega para koloradskega hrošča se v teku enega samega poletja izleže 60 milijonov potomcev. Edina učinkovita obramba proti temu nezaslišanemu razmnoževanju so ptice. Če bi ne bilo ptic, bi žuželke prav kmalu pokončale vse žito, ves krompir in vse kulturne rastline sploh, od katerih živijo ljudje. Sicer pa ne pokončujejo ptice samo žuželk, marveč pobijajo tudi miši in podgane. V gnezdu neke sove so našli 200 mrtvih podgan, v nekem drugem gnezdu trupla 52 miši. Postovka požre v mesecu dni povprečno 100 miši. Naseljenci na Novi Zelandiji so nedavno nazorno občutili, kakšne važnosti so ptice. Pobijali so jih nekaj časa na tisoče. Kmalu potem pa so se pojavile na poljih neznanske množine gosenic, ki so uničile letino. Bilo jih je toliko, da so morali ustaviti železniški promet, ker so postale od njih tračnice opolzke in neuporabne. Ljudem ni preostalo drugega, nego da so naročili iz Angleškega tisoče in tisoče vrabcev. Ti so se v novi domovini kmalu razmnožili in pokončali gosenice. Dobro je torej skrbeti za ptice.
Drevo smrti. V Afriki raste drevo, čigar opojni cvetni vonj usmrti človeka, ki leži pod njim ali v njegovi neposredni bližini. Angleški
botanik Aleksander Cleve je organiziral ekspedicijo, ki hoče proučiti zagonetno drevo do skrajnih mej. Analiziral bo sestavne dele drevesnih semen ter upa, da jih bo lahko industrijsko uporabljal.
Vino na uro. Ves vinogradniški svet si dela skrbi, kako bi najbolje vnovčil vino. Prav posebnega načina se je poslužil neki grški vinogradnik v Tesaliji. Dvoje velikih cistern je napolnil s 1000 hi novega vina, a vina ne prodaja na litre, temveč na ure. Pet drahem računa pivcu od ure pitja po mili volji. V našem denarju bi znašala taka vinska ura nekako 20 gr.
—	No, to bi bilo nekaj za naše pivce. Ti bi ubogega gostilničarja kmalu spravili na kant.
Razlika: „Kako je sedaj, ko si omožena?“
—	„Skoro nobene spremembe. Le toliko, da sem prej večkrat čakala do polnoči, da je odšel, zdaj ga pa največkrat čakam do polnoči, da pride.“
Zahvala.
Ob težki izgubi dragega in nepozabnega nam moža in očela, gospoda
FJoriJona Slemlc-a*
p. d. Krajovca v Resnici,
'zrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so obiskovali bolnega v njegovi bolezni, dalje vsem, ki so spremljali rajnega no zadnji poti v tako obilnem številu Posebno se zahvaljujemo č. dekanu Singerju za obisk na domu in požarni brambi za častno spremstvo pri pogrebu.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem za izraženo sožaljem onim, ki so nam stali v težki uri ob strani. Priporočamo rajnega očeta v blag spomin!
Družina K^ajovčeva.
Resnica, dne 16. januarja 1933.	9
Zahvala.
Za mnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega očeta, strica, soproga itd., gospoda
Janeia (Cranica,
posestnika in železniškega delavca v Podkraju,
za ogromno udeležbo na njegovi zadnji poti izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo č. dekanu Hribarju za njegove nagrobne besede, pevcem „Gorotana“ za krasne žaiostinke, pliberškemu izobraževalnemu društvu in „Gorotanu“ za vence, kakor tudi vsem, ki v tihi žalosti za izvrstnim družabnikom sočustvujejo z žalujočimi zaostalimi	io
Žalujoča žena, otroci in sorodniki.
V Podkraju, v januarju 1933.
.. --V: . 'ifVL ^
Umetne; oel
izgotovimo po naravi za naše bolnike.	3
F. Ad. Mii liter Sdhne, WIes-t»»der», "V t-elovcu. Hotel Jamek „Zum Sandwirt" dne 2.7. in 28. I. 1933.
Vabilo»
Izobraževalno društvo v Železni Kapli priredi na svečnico, to je dne 2. februarja 1933 v dvorani pri Domniku v Železni Kapli igro
Lovska kri.
Pričetek igre točno ob 1. uri popoldne. Sodeluje domači pevski zbor.	n
Vse ljubitelje poštene zabave prijazno vabi
odbor.
: Inserirajte v Koroškem Slovencu! j
WmL- Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odeovomi urednik: 2 i n k o v » k y Jo*ip, tvpograf. Duna), X.. E.ttenreich«a«e 9 Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkov.kv), Dunaj. V.. Margarctenpatz 7