Leto 1907. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos IX. — Izdan in razposlan dne 26. januarja 1907. Ysebina: (Št. 15—17.) 15. Zakon, s katerim se izpreminjajo §§ 1, 6, 7,12 in 18 osnovnega zakona o državnem za-stopu z dne 21. decembra 1867. L, oziroma zakoni z dne 2. aprila 1873. 1., z dne 12. novembra 1886. 1. in z dne 14. junija 1896. 1. — 16. Zakon, s katerim se izpreminja § 5 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. — 17. Zakon o volitvi udov zbornice poslancev državnega zbora. 15. Zakon z dne 26. januarja 1907. L, s katerim se izpreminjajo §§ 1, 6, 7, 12 in 18 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. I. (drž. zak. št. 141), oziroma zakoni z dne 2. aprila 1873. I. (drž. zak. št. 40), z dne 12. novembra 1886. I. (drž. zak. št. 162) in z dne 14. junija 1896. I. (drž. zak. št. 168). S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako: Glen I. Na mesto drugega odstavka § 1 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) stopijo naslednja določila: Po §§ 3 in 5 v gosposko zbornico poklicani udje morejo biti voljeni v zbornico poslancev. Ako vzprejmejo tako volitev, počiva za dobo tega mandata članstvo v gosposki zbornici. Ako se kak poslanec po §§ 3 ali 5 pokliče v gosposko zbornico, počiva njegovo članstvo v gosposki zbornici, dokler ni odložil svojega mandata kakor poslanec. Člen II. §§ 6 in 7 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141) izgubita svojo moč v besedilu, določenem s členom 1 zakona z dne 2. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 40), s členom I zakona z dne 12. novembra 1886. 1. (drž. zak. št. 162) in Členom II zakona z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 168), in naj se glasita v bodoče: § 6. V zbornico poslancev se voli 516 udov, in sicer v številu, ki je za posamezne kraljevine in dežele določeno tako: Za kraljevino češko.......................130 za kraljevino Dalmacijo................... 11 za kraljevino gališko in vladimersko z veliko vojvodino krakovsko........................106 za nadvojvodiuo avstrijsko pod Anižo . 64 za nadvojvodino avstrijsko nad Anižo . 22 za vojvodino salcburško.................... 7 za vojvodino štajersko.....................30 za vojvodino koroško...................... 10 za vojvodino kranjsko..................... 12 za vojvodino bukovinsko................... 14 za mejno grofijo moravsko............49 za vojvodino gorenjesleško in dolenje- sleško......................................... 15 za poktfeženo grofijo tirolsko .... 25 (Slovanisch.) 13 za deželo predarelsko...................... 4 za mejno grofijo istrsko.................. 6 za pokneženo grofijo goriško in gradiščansko ........................................ 6 za mesto Trst in njegovo okolico ... 5 Kako je ude poslanske zbornice, ki jih je potemtakem voliti, porazdeliti na posamezne volilne okraje, to določa volilni red za državni zbor. § 7. Pravico voliti poslanca ima vsaka oseba moškega spola, ki je dovršila 24. leto starosti, ima avstrijsko državljanstvo, po določilih volilnega reda za državni zbor ni izvzeta ali izključena od volilne pravice in biva v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, v tisti občini (graščinskem ozemlju), v kateri naj vrši volilno pravico, na dan razpisa volitve najmanj že leto dni (§ 66, odstavek 1 zakona z dne 1. avgusta 1895. 1. [drž. zak. št. 111]). Za poslanca more biti voljena vsaka oseba moškega spola, ki ima avstrijsko državljanstvo vsaj tri leta, ki je dovršila 30 leto starosti in po določilih volilnega reda za državni zbor ni izvzeta ali izključena od volilne pravice. Ako se naj volijo po določilih volilnega reda za državni zbor nadomestniki za poslance, veljajo spredaj stoječa določila o volivnosti tudi za te nado-mestnike. Natančnejše predpise o izvrševanju volilne pravice in o izvedbi volitev obsega volilni red za državni zbor. V Člen III. § 12 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) izgubi v svojem današnjem besedilu moč in naj se v bodoče glasi: § 12. Vsi ostali predmeti zakonodajstva, ki v tem zakonu niso izrečno pridržani državnemu zboru, spadajo v področje deželnih zborov v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in se rešujejo ustavno v teh deželnih zborih in z njimi. V stvareh, ki spadajo potemtakem na podstavi deželnih redov in tega državnega osnovnega zakona v področje deželnega zakonodajstva, lahko izda deželno zakonodajstvo določila, potrebna za uredbo predmeta, tudi na polju zakonodajstva kazenskega pravosodja in policijsko-kazenskega ter civilnopravnega zakonodajstva. V področje deželnega zakonodajstva spadajo tudi take odredbe o brganizaciji državnih upravnih oblastev, ki so pogojene s pristojnostjo deželnega zakonodajstva za organizacijo avtonomnih upravnih oblastev in se gibljejo v mejah načel, pridržanih po § 11, lit. I) tega državnega osnovnega zakona državnemu zakonodajstvu. Ako bi pa kak deželni zbor sklenil, da naj se ta ali drug njemu prepuščeni predmet zakonodajstva razpravlja in rešuje v državnem zboru, preide tak predmet za ta primer in gledé dotičnega deželnega zbora v področje državnega zbora. Člen IV. Na mesto četrtega odstavka § 18 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. I. (drž. zak. št. 141) v besedilu, določenem s členom I zakona z dne 2. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 40), stopi naslednje določilo: Dokler traja volilna doba, je treba odrediti dopolnilne volitve, kadar kak ud izgubi volivnost, umre, odloži mandat ali sicer iz kakega zakonitega vzroka neha biti ud državnega zbora, ako za dotičnega poslanca ni bil voljen nadomestnik. Za ta primer obsega volilni red za državni zbor določila o novih volitvah, ki jih je uvesti. Člen V. Določila člena I zakona z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 168) so razveljavljena. Člen VI. Ta zakon dobi moč hkratu z zakonom, s katerim se izdaja nov volilni red za državni zbor. Na Dunaju, 26. dne januarja 1907. Franc Jožef s. r. j Beck s. r. Klein s. r. Korytowski s. r. Bienerth s. r." Auersporg*s.[r.'£ g) Fort s. r. , Marchet s. r. Derscliata's. r. Dzieduszycki s. r. Pacflk s. r. ' Prade s. r. ^ $$ Latseher s. r.]" 10. 1?. Zakon z dne 26. januarja 1907. L, Zakon z dne 26. januarja 1907.1. s katerim se izpreminja § 5 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. I. (drž. zak. št. 141). S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: o voiitvi udov zbornice poslancev državnega zbora. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen-I. Člen I. § 5 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) iz: gubi v svojem sedanjem besedilu moč in naj se v bodoče glasi: § 5- Cesarju je pridržano, da pokliče iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, odlične može, ki so si pridobili zasluge za državo ali cerkev, znanstvo ali umetnost, kakor ude do smrti v gosposko zbornico. Število teh udov ne sme presegati 170 in ne sme biti manjše nego 150. Člen II. Ta zakon dobi moč hkratu z zakonom z dne 26. januarja 1907.1. (drž. zak. št. 15), s katerim se izpreminjajo §§ 1, 6, 7, 12 in 18 osnovnega zakona o državnem zaastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141), oziroma zakoni z dne 2. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 40), z dne 12. novembra 1886. 1. (drž. zak. št. 162) in z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 168), ter z zakonom z dne 26. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 17) o voiitvi udov zbornice poslancev državnega zbora. Na Dunaju, 26. dne januarja 1907. Volitev udov zbornice poslancev državnega zbora se uravnava z naslednjim volilnim redom za državni zbor. Člen II. Z dnem začetka veljavnosti tega zakona izgubi moč zakon z dne 2. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 41) o voiitvi udov poslanske zbornice državnega zbora, 1er vsi zakoni, s katerimi so se izpremenila ali dopolnila določila nazadnje navedenega zakona. Člen III. Ta zakon dobi moč, ko se razpusti sedaj obstoječa zbornica poslancev, hkratu z zakonom z dne 26. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 15), s katerim se izpreminjajo §§ 1, 6, 7, 12 in 18 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141), oziroma zakoni z dne 2. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 40), z dne 12. novembra 1886. 1. (drž. zak. št. 162) in z dne 14. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 168). Člen IV. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta Zakon. Na Dunaju, 26 dne januarja 1907. Franc Jožef s. r. Franc Jožef s. r. Beck s r. Korytowski s. r. Auersperg s. r. Marchet s. r. Dzieduszycki s. r. Prade s. r. Klein s. r. Bienerth s. r. Fort s. r. Derschatta s. r. Pacitk s. r. Latscher s. r. Beck s. r. Bienerth r. s. Volilni red za I. O volilnih okrajih, volilnih skupinah in volilnih krajih. § I- Za volitev poslancev tvorijo volilni upravičenci vsakega volilnega okraja eno volilno skupino. Volilni okraji so ustanovljeni v tabelarnem dodatku, ki je dodan temu zakonu. V tem dodatku je ustanovljena tudi porazdelitev v § 6 osnovnega zakona o državnem zastopu po deželah določenega števila udov poslanske zbornice na volilne okraje v posameznih deželah. Ako je v kaki deželi za volitev v deželni zbor obči volilni razred in ako se volijo poslanci tega volilnega razreda po volilnih skupinah, ločenih po narodnostih, tvorijo v tej deželi volilni upravičenci tudi za volitev poslancev v državni zbor po narodnosti ločene volilne skupine, ako so volilni okraji v deželi v dodatku, dodanem temu zakonu, posebej ustanovljeni za vsako narodnost. § 2. Ako je v dodatku, dodanem temu zakonu, sodni okraj kakor tak odkazan volilnemu okraju, je smatrati sodni okraj po obsegu njegovega okoliša, ki ga ima, ko se vrši volitev; v dotičnem sodnem okraju pa niso obsežene občine (občinski deli), ki so izrečno uvrščene v kakem drugem volilnem okraju. Ako se ustanovi nov sodni okraj, morajo volilni upravičenci novo ustanovljenega sodnega okraja dotlej, da se izda zakon, ki izpreminja dodatek k volilnemu redu za državni zbor, svojo volilno pravico izvrševati v tistem volilnem okraju, kateremu je po dodatku prideljen tisti sodni okraj, ki so mu pripadali, preden se je ustanovil novi sodni okraj. državni zbor. Določila prejšnjega odstavka se slično uporabljajo tudi na občine (občinske dele). Ako so z mestom (trgom), ki je kakor tako v tabelarnem dodatku, pridejanem temu zakonu, uvrščeno v volilnem okraju, združeni drugi kraji (deli krajev) v eno krajno občino, volijo samo volilni upravičenci mestnega ozemlja (trškega ozemlja) v tem volilnem okraju, ako ni v dodatku izrečno cela okrajna občina odkazana dotičnemu volilnemu okraju. § 3. Vsaka krajna občina in vsak v dodatku posebej navedeni občinski del (kraj, mestni okraj, mestni del) je volilni kraj (volišče). Na Gališkem se lahko krajne občine, ki imajo po zadnjem občem popisovanju ljudstva 1200 prebivalcev ali manj, z odredbo političnega deželnega oblastva združijo z najbližnjimi občinami istega volilnega okraja v skupinske volilne kraje. Tudi se lahko posamezne take občine odkažejo najbližnjim občinam, ki imajo več nego 1200 prebivalcev. V obeh primerih pa občine, ki tvorijo skupino, skupaj ne smejo imeti več nego 5000 prebivalcev. Ako se odredi v zmislu prejšnjega odstavka, se je držati načela, da je volilni kraj za volivce dosežen, ne da bi izgubili časa čez mero. Po drugem odstavku ukrenjene odredbe je treba v udeleženih občinah razglasiti hkratu z razpisom volitve tako, kakor je tam navada. II. O volilni pravici in volivnosti (zmožnosti voljen biti). § 4. Pravico voliti ima vsaka oseba, pri kateri so na dan razpisa volitve izpolnjeni v § 7 osnovnega zakona o državnem zastopu ustanovljeni pogoji volilne pravice, ako ne izgubi ta oseba avstrijskega državljanstva še pred volitvijo ali ako v dobi med razpisom in volitvijo samo ne nastopijo okolnosti, ki po določilih §§ 7 in 8 tega zakona dotično osebo izvzemajo ali izključujejo od volilne pravice. Volilna pravica se ustanovi z vpisom v imenik volivcev. Deželno zakonodajstvo lahko določi, da naj bodo tisti, ki imajo v dotični deželi pravico voliti, dolžni ob volitvi udov poslanske zbornice izvrševati aktivno volilno pravico. V tem primeru je pridi Žano deželnemu zakonodajstvu izdati podrobnejše predpise o volilni dolžnosti, zlasti izdati izvršilvena in kazenska določila ter eventualno uvesti mandatni postopek. § 5. Volilna pravica se more izvrševati le osebno. Vsak volilni upravičenec ima pravico do enega glasu. § 6 Volilni upravičenec izvršuje svojo volilno pravico v tisti občini, v kateri biva na dan razpisa volitve vsaj že leto dni. Ako so posamezni deli te občine (kraji, mestni okraji, mestni deli) odkazani različnim volilnim okrajem, izvršuje volilni upravičenec svojo volilno pravico v tistem občinskem delu, v katerem stanuje ob času, ko se razpiše volitev. Tiste osebe, ki bivajo na graščinskem ozemlju, ki ni pripojeno občinski zvezi, izvršujejo volilno pravico z enakim pogojem v tisti občini, s katero tvori graščinsko ozemlje en kraj. Ako ta okolnost ni dana, določi politično deželno oblastvo krajno občino, v kateri naj prebivalci graščinskega ozemlja izvršujejo svojo volilno pravico. Ako ima volilni upravičenec na dan razpisa volitve vsaj že leto dni več bivališč, je merodajno za izvrševanje volitve tisto bivališče, v katerem opravlja ob času, ko se razpiše volitev, kako javno službo, ali ako ta pogoj ni dan, v katerem poglavitno opravlja svoj poklic, ali ako tudi ta kriterij ni uporaben, kjer je v navedenem času njegovo glavno bivališče v tuzemstvu. Ako se po spredaj stoječih določilih tie more odločiti, je volilnemu upravičencu dano na voljo, v kateri občini bivališča hoče izvrševati svojo volilno pravico. § 7. Trajno ali časno aktivno službujoči častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in moštvo oborožene sile, oziroma orožništva — vštevši tiste, ki so časno na dopustu — ne morejo niti voliti niti voljeni biti. Od volivnosti so poleg zgoraj imenovanih izvzeti tudi vsi trajno ali časno aktivno službujoči uradniki oborožene sile. Volivnost pa ni omejena gledé tistih pripadnikov oborožene sile, kj v dotičnem času aktivno službujejo zgolj zaradi tega, ker so zakonito zavezani orožnim (službenim) vajam. § 8. Od volilne pravice in volivnosti so izključeni: 1. Vse osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, varstvom ali skrbstvom. 2. Tisti, ki uživajo kakor ubožci preskrbo iz javnih ali občinskih novcev ali so jo uživali zadnje leto neposrednje pred volitvijo ali ki sploh živč od javne milodarnosti. Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti pa z ozirom na volilno pravico ni smatrati : podpor iz bolniških blagajnic, rent za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne oskrbe v javnih bolnicah, oprostitve od šolnine, podelitve učil ah ustanov ter tudi ne pomoči v stiski. 3. Osebe, o kojih imovini se je razglasil kon-kurz, do konca konkurza, in ako je prezadolženec trgovec, dotlej da se zopet vsposobi za pravice, oznamenjene v § 246 konkurznega reda z dne 25. decembra 1868.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1869.). 4. Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi hudodelstva ali znradi prestopka tatvine, poneverbe, njune deležnosti, goljufije, sovodstva (§§ 460, 461, 463,464, 512 k. z.), zaradi kazenskih dejanj; ozna-menjenih v § 1 zakona z dne 28. maja 1881. 1. (drž. zak. št. 47) in v § 1 zakona z dne 25. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 78), ali zaradi prestopka §§ 1, 2, 3, 4 in 5, predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 89). Ta posledica obsodbe naj neha pri hudodelstvih, naštetih v § 6, št. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867. L (drž. zak. št. 131), ko je prestana kazen, pri drugih hudodelstvih, ko poteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen, in razen tega, ko poteče pet let, pri ostalih zgoraj navedenih kazenskih dejanjih pa. ko potečejo tri leta po prestani kazni. 5. Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi pregreška po §§ 45, 47, 48 in 49 vojnega zakona z dne 11. aprila 1889.1. (drž. zak. št. 41), za dobo treh let po prestani kazni. 6. Osebe, ki so bile sodno obsojene na kazen zaradi pregreška zoper kazenskopravna določila v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah v poslansko zbornico državnega zbora ali v deželne zbore. 7. Osebe, ki so bile postavljene pod policijsko nadzorstvo ali oddane v kako prisilno delavnico, dotlej, da potečejo tri leta, ko je nehalo policijsko nadzorstvo, oziroma ko so bile izpuščene iz prisilne delavnice. 8. Osebe, katerim je sodišče odtegnilo očetovsko oblast nad njihovimi otroci, dokler so dotični otroci pod tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po sodni odredbi. 9. Osebe, ki so bile zaradi pijanosti ali pijančevanja na podstavi občega kazenskega zakona ali drugih zakonitih določil, ki se še uvedejo, več nego dvakrat obsojene na zaporno kazen, za dobo treh let po prestani kazni. III. Kako se razpisujejo volitve in kako se delajo priprave zanje. § »• Minister za notranje stvari mora za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele enotno določiti dan za izvedbo volitev in ob enem dan za eventualno potrebne nadaljnje volitve (§ 34) in za ožje volitve. Na Gališkem in v Dalmaciji se lahko določi, ako bi ne bilo moči izvršiti volitev na en dan, za opravo volitev ter za nadaljnje volitve in ožje volitve Še po en dan ali dva nadaljnja volilna dneva. Volilne dneve je treba določiti tako, da bo moči do njih dokončati vse potrebne priprave. § io. Razpis občih volitev je treba naznaniti po uradnih deželnih listih in z lepaki v vseh občinah in volilnih krajih v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Razpis posameznih dopolnilnih volitev je objaviti po uradnem deželnem listu in z lepaki v občinah in volilnih krajih volilnega okraja. § H. Volilne upravičence vsake občine, vštevši volilne upravičence graščinskega ozemlja, ki pride morda v poštev po § 6, 2. odstavku, mora občinski predstojnik (župan) v abecednem redu vpisati v posebnih imenikih (imenikih volivcev) ter navesti značaj in stanovališče. Ako volijo volilni upravičenci kake občine v različnih volilnih okrajih, je treba za vsak občinski del, ki je odkazan kakemu volilnemu okraju, sestaviti poseben imenik volivcev. Prav tako je treba, ako se naj vrši volitev v kaki občini v več volilnih prostorih, katerim se odkažejo volivci po teritori-jalni pripadnosti (§ 16, 4. odstavek), sestaviti imenik volivcev ločeno za vsak dotičnih teritorijalnih občinskih okolišev. Ako je v kaki deželi po določilu, obseženem v § 1,3. odstavku, voliti poslance državnega zbora po narodnih volilnih skupinah, in ako pripadajo volilni upravičenci v občini različnim narodnim volilnim skupinam, je treba imenike volivcev v občini sestaviti ločeno po narodnostih. Te imenike volivcev je sestaviti prvikrat vzemši v podstavo tiste zapise, ki so se naredili po določilih volilnega reda za deželni zbor, da se prvikrat konstatuje narodna pripadnost volilnih upravičencev občega volivskega razreda za deželni zbor, pozneje pa na podstavi zadnje državnozborske volitve, izvršene v dotičnein volilnem razredu. Za uvrstitev volilnih upravičencev v imenike volivcev po njihovi narodnosti naj se slično uporabljajo predpisi volilnega reda za deželni zbor. ^3 Ako volijo volilni upravičenci več občin v enem skupinskem volilnem kraju, naj bodo imeniki volivcev posameznih krajnih občin, kakor delni imeniki uvrščeni drug za drugim, podstava volilnega opravila, ne da bi bilo iz njih sestaviti skupni imenik. Imenike volivcev je sestaviti vsaj v dvojni izdaji, eno izdajo imej po sklepu volilnega opravila v razvidnosti občinski predstojnik in jo imej na koncu vsakega leta v dobi osmih dni, ki se razglasi, vsakemu pripravljeno na vpogled. § 12. Ko je imenik volivcev dogotovljen, naj predloži občinski predstojnik obe njegovi izdaji cesarskemu političnemu okrajnemu oblastvu, ki je neposrednje predpostavljeno občini, za deželno glavno mesto pa političnemu deželnemu oblastvu. Za mesta s svojim ustavom, izvzemši deželno glavno mesto, določi politično deželno oblastvo tisto okrajno glavarstvo, kateremu je poverjeno, da popreskusi imenike volivcev in odloča o reklamacijah; temu oblastvu mora občinski predstojnik predložiti imenik volivcev. Cesarsko politično oblastvo naj opažene nepravilnosti v imeniku volivcev uradoma popravi in eno izdajo popravljenega imenika vrne občinskemu predstojniku, ki naj razgrne imenik v občinskem uradu štirinajst dni vsak dan v času, ki ga določi politično oblastvo in ki se javno razglasi, vsakemu na vpogled in naj javno razglasi razgrnitev imenika volivcev ter določi štirinajstdneven reklamacijski rok, ki se preračuni od dneva razglasitve. Ako volijo volilni upravičenci kake občine v različnih volilnih okrajih (§ 1 \, drugi odstavek, prvi stavek), je imenike volivcev razgrniti v dotičnih volilnih okrajih. V občinah, ki imajo več nego 5000 prebivalcev, se mora imenik volivcev vsak dan vsaj osem ur na vpogled razgrniti; vrhutega je imenik volivcev pravočasno v zadostnem številu razmnožiti in na zahtevanje od začetka reklamacijskega roka izročiti vsakomur, če plača za stroške napravo enega izvoda. Kdor želi, da se mu izroči razmnožen imenik volivcev, naj to naznani občinskemu predstojniku v osmih dneh po razpisu volitve; priglasitev nalaga priglasilcu dolžnost vzeti imenik in plačati napravne stroške za naročene izvode. Na priglasitve, prihajajoče po tem času, se ni ozirati. V nadaljnjih osmih dneh je pri občinskem predstojniku položili 50 odstotkov približnih na-pravnih stroškov, sicer priglasitev ne velja. Ostale stroške je plačati, kadar se dobi imenik, in ako ga priglasilec ne vzame, se lahko stroški izterjajo tudi po političnem izvršilnem potu. Po istih pogojih je na zahtevanje izročiti vsakomur tudi eventualne dodatke k imeniku volivcev. § 13. Reklamacije zoper imenik volivcev lahko vložijo ustno ali pismeno pri občinskem predstojniku tiste osebe, ki imajo v dotičnem volilnem razredu volilno pravico, ker so vzprejeti za volitev neupravičeni ali ker niso vzprejeti volilni upravičenci. Ako je v kaki občini po predpisu §11, tretji odstavek sestaviti po narodnostih ločene imenike volivcev, se lahko razteza reklamacija tudi na to, ali je volilni upravičenec prištet k dotičnemu narodu, če je reklamacija zavolja tega zoper imenik volivcev občega volivskega razreda pri deželnozborski volitvi dopustna po določilih volilnega reda za deželni zbor. Za postopanje o takih reklamacijah, ki se nanašajo na imenik volivcev za volitev v državni zbor, so merodajni edinole predpisi volilnega reda za državni zbor. Občinski predstojnik naj predloži reklamacije, ki mu prihajajo v treh dneh v odločitev cesarskemu političnemu oblastvu, oznamenjenemu v § 12, odstavek 1. Ako s(* zahteva, da se izbriše kdo, ki je vpisan v imeniku volivcev, ga je treba obvestiti, da ima priliko, se izreči o tem ustno ali pismeno v 24 urah pri občinskem predstojniku ali pri oblastvu, poklicanem za odločbo. Zoper odločbo okrajnega glavarstva, zadevajočo reklamacijo, lahko vloži tisti, ki je vložil reklamacijo ali čigar osebo zadene izdana odločba, v treh dneh priziv na politično deželno oblastvo. Odločba političnega deželnega oblastva je v tem primeru končnoveljavna. Reklamacije in prizive, ki se vložijo po preteku roka, je treba zavrniti, ker so zakasnele. Reklamacijo je izročiti ločeno za vsak reklamacijski primer; ako se reklamira, ker je kak volilni upravičenec izpuščen, je treba reklamaciji priložiti listine, ki so potrebne za dokaz njegove volilne pravice. Reklamacije in prizive, pri katerih se ni ravnalo po teh predpisih, je zavrniti a limine. Za dokaz volilne upravičenosti potrebe listine so kolka proste. Ako se je z odločbo ugodilo reklamaciji, mora v tretjem odstavku oznamenjeno cesarsko politično oblastvo popraviti imenik volivcev tako, da ustreza odločbi. Ne gledé na ta primer, naj se računaje od časa razglasitve imenika volivcev (§ 12, drugi odstavek) imenik volivcev popravi le toliko, da je cesarsko politično oblastvo do 24 ur pred volilnim rokom dolžno tiste v imenik volivcev vpisane osebe izbrisati iz njega, pri katerih je nastala izguba avstrijskega državljanstva ali kaka okolnost, na katero se po določilih §§ 7 in S-opira izločitev ali izključitev volilne upravičenosti, ali je pozneje prišla na dan. Popravke imenika volivcev, ki jih je izvršilo cesarsko politično oblastvo, je naznaniti občinskemu predstojniku, da se ti popravki izvršč tudi v izdaji tega imenika, ki se hrani na občinskem uradu. § H. Čim je imenik volivcev po izdani odločbi reklamacij popravljen, izda izmed cesarskih političnih oblastev, oznatnenjenih v § 12, 1. odstavek, tisto, ki pride za volilni kraj v poštev, volivcem izkaznice za volitev poslancev. Ako se občine, ki spadajo k različnim političnim okrajem, združijo v skupinske volilne kraje (§ 3), se morajo imeniki volivcev teh občin po sklenjenem reklamacijskem postopanju poslati predstojnemu cesarskemu političnemu oblastvu, da izda izkaznice. Na izkaznicah mora biti tekoča številka dotič-nega imenika volivcev, kraj, dan in ura začetka volilnega opravila ter ura, ob kateri se sklene glasovanje, in končno ime in bivališče volilnega upravičenca. V mestih z lastnim ustavom se lahko naroči občinskemu predstojniku, da izda izkaznice. Volivcem se morajo dostaviti izkaznice v stanovanje; dostavljanje se lahko izroči občinskemu predstojniku. Volivce je tudi pozvati,' kakor je tamkaj navada, naj pridejo na kraj, ki se oznameni v razglasu, osebno po svoje izkaznice, v tistih primerih, v katerih bi se iz kateregakoli razloga najdalje 24 ur pred dnevom volitve ne bile vročile. Namesto izgubljenih izkaznic naj izda oblastvo, ki je poklicano za prvo izdajo, volilnemu upravičencu na njegovo zahtevanje duplikate izkaznic. § 15. Za izvršitev volitve poslancev je izročiti volivcem z izkaznicami glasovnice, na katerih mora biti uradni pečat v § 14, 1. odstavek oznamenjenega cesarskega političnega oblastva ali občinskega obla-stva (§ 14, 3. odstavek), ki izda izkaznice, in razen tega tudi še opazka, da se bode z vsako drugo ne oblastveno izdano glasovnico ravnalo, kakor da je neveljavna. Namesto izgubljenih glasovnic ali glasovnic, ki so postale nerabne, mora oblastvo, ki je poklicano za prvo izdajo, ali na dan volitve volilni komisar na zahtevanje volilnih upravičencev izročiti druge glasovnice. Volilni komisar oddaja tudi za ožjo volitev potrebne glasovnice. Čas oddajanja glasov in kako dolgo traja je določiti tako, da se volivcem kolikor moči zagotovi izvrševanje volilne pravice. IV. Kako se vrši volitev poslancev. § 16. Vodstvo volilnega opravila, ki se mora vršiti v navzočnosti volilnega komisarja, se izroči iz volivcev sestavljeni volilni komisiji, ki sestojaj iz sedem udov, v občinah z manj nego 1000 prebivalcev iz pet udov. Praviloma je postaviti v vsakem volilnem kraju eno volilno komisijo. Ako pa pripadajo volilni upravičenci, ki so poklicani, da glasujejo v kakem volilnem kraju, različnim narodnim volilnim skupinam (§ 11, 3. odstavek), je sestaviti na volilnem kraju za volilne upravičence vsake volilne skupine posebno volilno komisijo. V takem primeru je izvršiti volilno opravilo za vsako volilno skupino ločeno po prostoru ali po času. Ako je z ozirom na teritorijalno razsežnost ali na število prebivalstva želeti, lahko občini nepo-srednje predpostavljeno cesarsko politično oblastvo določi, da se v posameznih krajnih občinah ali krajih postavi več volilnih komisij v mejah celega občinskega ali krajnega ozemlja. Pri tem je volivce odkazati posameznim volilnim komisijam po abecednem redu ali po teritorijalni pripadnosti; take odredbe je v občini pravočasno objaviti, kakor je v kraju navada. Za vsako volilno komisijo mora občina volilnega kraja pripraviti primeren prostor. § 17. Volilnega komisarja določi za deželno glavno mesto politično deželno oblastvo, za volitve, ki se vršč zunaj deželnega glavnega mesta, pa tisto okrajno glavarstvo, v čigar okraju leži volilni kraj ali kateremu naroči politično deželno oblastvo, naj določi volilnega komisarja. Služba volilnega komisarja je, ne gledé za javne uradnike veljajočih predpisov, častna služba, katero prevzeti je dolžen vsak, ki ima v volilnem kraju pravico voliti. Vsaki volilni komisiji pridoda volilni komisar zapisnikarja, ki naj piše zapisnik o teku volitve in vzprejema vanj vse važne dogodke, dogajajoče se ob volitvi, zlasti odločbe, ki jih je izrekla volilna komisija. § 18. Po tri ude, oziroma po dva uda volilne komisije določita občinski zastop volilnega kraja in volilni komisar izmed tistih, ki imajo v volilnem kraju v dotični volilni skupini pravico voliti. Teh šest udov, oziroma ti štirje udje, ki se določijo, kakor je gori povedano, volijo z absolutno večino glasov sedmega, oziroma petega uda volilne komisije, ki mora v volilnem kraju v dotični volilni skupini imeti pravico voliti. Ako se taka večina glasov tudi v drugi volitvi ne doseže, imenuje tega uda volilni komisar. § 19- Udje volilne komisije volijo iz svoje srede z relativno večino glasov predsednika. Ako je enako število glasov, odloči žreb, ki ga potegne volilni komisar. § 20. Volilna komisija sklepa z relativno večino glasov brez ozira na število glasujočih. Predsednik volilne komisije glasuje le, ako so glasovi enako razdeljeni, in odloči v takem primeru s svojim glasom. O tem, ali se kdo pripusti h glasovanju, ali o veljavnosti oddanih glasov, gre odločba volilni komisiji le tedaj: a) kadar se ob glasovanju kdo spotika, češ da volivec ni prava oseba; b) kadar nastane dvom o veljavnosti ali neveljavnosti posameznih oddanih glasov, ali c) kadar kdo pri volitvi ugovarja zoper volilno pravico kake v imenikih volivcev vpisane osebe. V zmislu odstavkov a) in c) ugovarjajo lahko ne samo volilni komisar in udje volilne komisije, temveč tudi volivci, ti ustno ali pismeno, in sicer le tako dolgo, dokler tista oseba, kateri se izpodbija volilna pravica, ni oddala svojega glasu, in v primeru, omenjenem pod c), le če se trdi, da je dotična oseba izgubila volilno pravico iz razlogov, navedenih v § 4, potem, ko se je določil imenik volivcev. Odločbe volilne komisije se morajo izreči v vsakem posameznem primeru, preden se nadaljuje volitev. Rekurz zoper odločbe je nedopusten. § 22. Volilni komisar mora skrbeti za vzdrževanje miru in reda pri volitvi in da se izpolnjujejo določila volilnega reda. Dopuščati ne sme, da bi volilna komisija prestopala področje. § 23. Volivcem izročene izkaznice naj veljajo za poziv, da pride vsak brez vsakega nadaljnjega vabila volit tisti dan, ki je zaznamovan na njih, in ob določeni uri. Samo volivci, ki imajo izkaznico, imajo pristop v volilnico, da oddadö glasove; ko so oddali glasove, morajo volilnico takoj zopet zapustiti. Ako se zdi potrebno za nemoteno izvršitev volitve, naj se spuščajo volivci le posamez v volilnico. To lahko odredi politično okrajno oblastvo ali volilni komisar. Volitvi je na željo pri volitvi potezajočih se strank pritegniti izmed volilnih upravičencev dva ali pet — v večjih mestih do deset — zaupnikov, ki imajo pravico biti navzoči pri volitvi dotlej, da se naznani izid štetja glasov. (SloTeniaeh.) 14 Te zaupnike imenujejo potezajoče se stranke pred volitvijo političnemu okrajnemu oblastvu, ki določi primerno število izmed predlagancev, kolikor se da, oziraje se na vse potezajoče se stranke. Zaupniki morajo poslovati zgolj za priče volilnega opravila in nimajo razen ugovora, ki gre volivcem po § 21, lit. a) in c), nobenega daljnjega vpliva na tek volitve. Med volitvijo so v volilnici ter v poslopju, v katerem je volilnica, in v bližnji okolici okoli poslopja v okrožju, ki ga določi politično okrajno oblastvo, prepovedani nagovori na volivce ter druge volilne agitacije vsake vrste. Skrbeti se mora za to, da lahko pridejo volivci nemoteni v volilnico in iz nje. V volilnici morajo dotične občine pripraviti pisalno orodje za izpolnjevanje glasovnic in potrebno pohištvo. § 24. Na dan volitve, ob določeni uri in v zbirališču, določenem za to, se začne volilno opravilo s tem, da se ustanovi volilna komisija, ki prevzame imenik volivcev ter pripravljene glasovalne seznamke in glasovnike. Ako se volilna komisija ne more osnovati, ker ni zakonitih pogojev, izvršuje posle volilne komisije volilni komisar. § 25. Glasuje se z glasovnico. Pri volitvi se smejo rabiti samo po oblastvu izdane glasovnice, ker bi bil sicer glas volivca neveljaven. § 26. Neposrednje pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena volilna posoda prazna. Glasovanje se pričenja s tem, da oddado udje volilne komisije svoje glasovnice. Na to glasujejo volivci. Vsak volivec mora, ko oddaja glasovnico, pokazati svojo izkaznico. Osebe, ki oddado svoje glasovnice, je z imenom vpisati v glasovalnem seznamku, čigar eno izdajo piše zapisnikar, drugo pa kak ud volilne komisije. § 27. Ob glasovanju prevzame predsednik volilne komisije od vsakega volivca zloženo glasovnico, položi vsako posamez neodprto v volilno posodo in pazi, da ne oddâ kdo namesto ene več glasovnic. § 28. Oddajanje glasov se mora skleniti ob določeni uri. Vendar se volivci, ki so prišli še pred potekom določene sklepne ure volit v volilnico in v čakalnico, ki jo je volilna komisija določila za volivce, ali neposrednje pred volilnico, ne smejo izključiti od glasovanja. Ako nastanejo okoluosti, ki bi branile začetek, nadaljevanje ali sklep volitve, sme volilna komisija s privolilom volilnega komisarja volitev preložiti na naslednji dan ali jo podaljšati. Vsako preložbo ali podaljšbo je pravočasno razglasiti tako, kakor je v kraju navada. Ako se je bilo glasovanje že pričelo, naj volilna komisija in volilni komisar volilne spise in volilno posodo z glasovnicami, kar jih je že v njej, zapečatita dotlej, da se volitev nadaljuje. § 29. Po sklepu glasovanja, ki ga izreče predsednik volilne komisije, je zapreti volilnico, v kateri naj ostanejo le volilni komisar in udje volilne komisije z zapisnikarjem in zaupniki vred (§ 23). Pred skrutinijem (štetjem glasov) pomeša predsednik volilne komisije glasovnice v volilni posodi, potem jih vzame iz nje in jih šteje. Na to razgrne ud volilne komisije vsako glasovnico posamez in jo izroči, ko jo je pogledal, predsedniku, ki jo na glas prečita in poda dalje drugim udom komisije, da jo pogledajo. Dva uda volilne komisije morata pisati o osebah, ki so dobile glasove, vsak po en glasovnik, v katerem je vpisati z imenom vsakega, ki dobi kakor poslanec'kak glas, in poleg njegovega imena pristaviti številko 1, pri drugem glasu, ki pride nanj, številko 2, pri tretjem številko 3 itd. Oba glasovnika se morata ujemati in podpisati ju morajo vsi udje komisije in volilni komisar. Določila prejšnjega odstavka naj veljajo tudi za volitev nadomestnikov (§ 36) ; pri tem pa je šteti glasove tako, da se seštejejo za eno osebo oddani glasovi le toliko, kolikor je dobila ta oseba glasov kakor nadomestnik za istega poslanca. V gla-sovniku je torej za nadomestnike poleg imena izvoljenca navesti ime tistega, za katerega se voli kakor nadomestnik (nadomestnik za I. I.). § 30. Glasovi, ki pridejo na kako osebo, ki je po § 8 izključena od volivnosti; glasovi, ki so vezani na pogoje ali ki so jim pristavljena naročila za tistega, ki se voli; končno glasovi, iz katerih se ne more razločno spoznati oseba, kateri veljajo, so neveljavni in se ne prištejejo oddanim glasovom. Praznih glasovnic tudi ni prištevati oddanim glasovom. Ako ima glasovnica več nego eno ime ah v primeru § 36 več nego po eno ime v vsakem raz-predelku, se je ozirati samo na ime, ki je najprej postavljeno na glasovnici, oziroma v njenem raz-predelku. § 31. Po končani volitvi se sklene o njej pisani zapisnik, udje volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo z glasovalnim seznamkom vred; priloživši mu imenik volivcev, glasovalni se-znamek in podpisana glasovnika, veljavne ter tudi za neveljavne spoznane glasovnice se zapečati, nanj se napiše napis, ki pove vsebino, in izroči volilnemu komisarju. Uspeh štetja glasov naj predsednik volilne komisije razglasi, ko se je zopet odprla volilnica. Volilni komisar naj pošlje volilni spis, ako je izvolitev poslanca z volitvijo končana, političnemu deželnemu oblastvu, ako se pa za isto volitev poslanca glasuje v več nego enem volilnem zborovanju, volilnemu komisarju, ki je postavljen za glavno volilno komisijo. Ako volilnih spisov ne podpišejo vsi udje volilne komisije, se mora razlog za to navesti v volilnem zapisniku. § 32. V tistih primerih, v katerih se glasuje za isto yolitev poslanca v več nego enem volilnem zborovanju, mora skupni uspeh vseh skupaj spadajočih glasovalnih spisov poizvedeti glavna volilna komisija, ki mora v ta namen volilne spise, ki jih vpošljejo posamezne volilne komisije za glavno volilno komisijo postavljenemu volilnemu komisarju, prevzeti od tega komisarja. Glavna volilna komisija se zbere v navzočnosti volilnega komisarja na kraju, določenem po političnem deželnem oblastvu, in mora biti sestavljena iz sedem udov, izmed katerih določita po tri ude občinski zastop na sedežu glavne volilne komisije in volilni komisar izmed tistih, ki imajo v tem kraju v dotični volilni skupini volilno pravico ; sedmi ud se voli ali imenuje po določilih § 18. Predsednika glavne volilne komisije volijo udje komisije z relativno večino glasov iz svoje srede. Med poizvedbo volilnega uspeha naj imajo le volilni komisar in udje glavne volilne komisije pristop v lokal te komisije. Glavna volilna komisija mora sestaviti uspehe volilnih opravil, ki so jih ustanovile posamezne volilne komisije, ne da bi se spuščala v popreskušnjo uradnih dejanj teh poslednjih komisij. Ko se je poizvedel skupni uspeh volitve, se sklene zapisnik, ki se je pisal o tem, udje volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo, in priloživši mu volilne spise, ki so došli od posameznih volilnih komisij, se zapečati, nadene se napis, ki pove vsebino, in potem se izroči volilnemu komisarju, ki mora vposlati vse spise političnemu deželnemu oblastvu. Predsednik . glavne volilne komisije razglasi uspeh volitve, ko se je odprl lokal komisije. § 33. Ako naj voli volilna skupina le enega poslanca, je smatrati tistega za izvoljenega, ki ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako se ni dosegla absolutna večina glasov, se Ako voli ista volilna skupina hkratu dva poslanca. je smatrati najprej tistega za izvoljenega, ki ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Poleg izvoljenca z absolutno večino glasov je smatrati za drugega izvoljenca tistega, ki ima zase več nego eno četrtino oddanih veljavnih glasov. Ako v prvi volitvi ni nobeden dosegel absolutne večine glasov, je uvesti drugo volitev. Ako tudi v tej volitvi ni nobeden dosegel absolutne večine glasov, je ukreniti ožjo volitev (§ 35). Ako je v prvi ali drugi volitvi tisti, ki naj se voli, sicer dosegel absolutno večino glasov, ostali glasovi pa so na dve ali več oseb razcepljeni tako, da nima nobena več nego eno četrtino oddanih glasov za se, je gledé drugega, ki se naj voli, uvesti ožjo volitev (§ 35). Ako so bili v prvi ali drugi volitvi sploh le za eno osebo oddani glasovi ali ako so za drugi mandat oddani glasovi združeni na eno osebo, ne da bi se bilo doseglo za izvolitev potrebno število glasov, je uvesti za izvolitev drugega poslanca novo volitev po § 33. § 35. Ako gre za izvolitev enega poslanca, se morajo pri ožji volitvi volivci omejiti na tisti dve osebi, ki sta imeli pri prejšnji volitvi — v primeru, omenjenem v § 34, zadnji odstavek, za tistim, ki je dosegel potrebno število glasov — zase relativno največ glasov. Ako je v ožji volitvi izvoliti dva poslanca, se vrši ožja volitev med tistimi tremi osebami, ki so imele pri zadnji volitvi zase relativno največ glasov; pri tem je smatrati tisti dve osebi za izvoljeni, na kateri je prišlo relativno največ glasov. Ako je enako število glasov, odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, koga je vzeti v ožjo volitev. Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, je šteti za neveljaven. Ako so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi enako razdeljeni med osebami, privzetimi v volitev, odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, koga izmed njih je smatrati za izvoljenega. § 36. Ako voli ista volilna skupina hkratu dva poslanca, sc volijo ob enem z istimi glasovnicami tudi nado- mestniki, in sicer tako, da mora vsak volivec na svoji glasovnici razen imena tiste osebe, ki jo voli za poslanca, zapisati v drugem razpredelku glasovnice tudi še ime druge osebe, ki jo voli za nado-mestnika. Nadomestnik se izvoli v tisti volitvi, v kateri se izvrši izvolitev dotičnega poslanca. Pri volitvi nadomestnika je šteti samo tiste glasove, ki so na veljavnih glasovnicah, ki so bile oddane za izvoljenega poslanca. Da je izvoljen za nadomestnika. je šteti tisto osebo, ki je družila nase po tem relativno največ glasov. Ako sta dobili pri odločilni volitvi dve osebi ali več oseb enako število glasov, odloči med njimi žreb, koga je smatrati za izvoljenega. Nadomestnik vstopi v zbornico poslancev tedaj, če je izpraznjen mandat tistega poslanca, za čigar nadomestovanje je bil izvoljen. Ako se pa izpraznita oba poslanska mandata volilnega okraja hkratu, je uvesti novo volitev za oba. Ako izgubi namestnik volivnost, ako umre ali se odpove svojemu poslu kakor nadomestnik, se do-tični poslanski mandat, če se izprazni, ne namesti dotlej, da se uvedejo obče nove volitve, oziroma da se izprazni drugi mandat. Isto naj se zgodi, ako nadomestnik, ki je vstopil v poslansko zbornico, iz katerega koli razloga neha biti ud zbornice. § 37. Volilni upravičenci se zaradi tega, ker pri kaki prejšnji volitvi niso glasovali, pri drugi volitvi ali pri ožji volitvi ne smejo izključiti od izvrševanja te pravice. Ako se vrši kaka volitev v več volilnih krajih ali volilnih zborih, mora volilni komisar glavne volilne komisije uvesti drugo volitev, oziroma ožjo volitev. § 38. Načelnik političnega deželnega oblastva izda in vroči, ko je vpogledal po §§ 31 in 32 temu oblastvu došle volilne spise, vsakemu izvoljenemu poslancu in v primeru § 36, ako se izprazni poslanski mandat, dotičnemu nadomestniku, ako so dani v § 7 osnovnega zakona o državnem zastopu postavljeni pogoji volivnosti, volilno potrdilo ; to potrdilo daje izvoljencu pravico vstopiti v zbornico poslancev državnega zbora. Ako se zaradi tega, ker ni katerega izmed zakonitih pogojev za volivnost, odreče izdaja volilnega potrdila, se sme nova volitev zaukazati le tedaj, ako zbornica poslancev izreče, da je volitev neveljavna. Volilni spisi se morajo poslati ministru za notranje stvari, ki jih izroči predsedništvu zbornice poslancev. § 39. Ako je kdo dvakrat izvoljen za poslanca, mora najdalje osem dni po konstituiranju novoizvoljene poslanske zbornice, v primeru nadomestne volitve po zopetni otvoritvi dotičnega zasedanja izjaviti, katero izvolitev vzprejme. Ako se v tem roku ne poda taka izjava, je odločiti z žrebanjem, ki ga izvrši predsednik poslanske zbornice v javni seji. za kateri volilni okraj naj velja izvolitev. Za volilni okraj, ki postane prost, je treba razpisati novo volitev. Ako je bil pa v dotičnem volilnem okraju za poslanca izvoljen nadomestnik po določilih § 36. se uporabljajo določila predzadnjega in zadnjega odstavka tega paragrafa. § 40. Ako nastane razen primera občih novih volitev v 90 dneh po volitvi kakega poslanca potreba vnovič voliti namesto njega, naj se voli na podstavi imenikov volivcev, ki so se rabili pri zadnji volitvi. če se ni volitev poslanca ravno zaradi nepravilnosti teh imenikov proglasila za neveljavno. § 41. Zbornica poslancev ukrene predposvetovanje o volilnih spisih in odloči po predloženem poročilu o veljavnosti vsake volitve najdalje v enem letu potem, ko se je izvršila. Ako se pred pretekom tega roka ni predložil sklep dotičnega predposvetovalnega (legitimacijskega) odbora, mora predsednik pravočasno postaviti predmet na dnevni red in mora po odboru postavljeni poroče- valec ali, ako se ni postavil poročevalec, po predsedniku postavljeni poročevalec poročati in predlagati v zbornici brez predposvetovanja in zbornica mora na podstavi tega izreči svojo odločbo. Ta predmet se s sklepom zbornice ne more odstaviti z dnevnega reda. Dokler zbornica ne izreče, da je volitev kakega poslanca, ki ima volilno potrdilo, ali nadomestnika, ki je vstopil v poslansko zbornico (§ 38), neveljavna, ima sedež in glas. Ako se volitev kakega poslanca ali nadomestnika, kateremu se je odreklo volilno potrdilo, proglasi za veljavno, ga predsednik pozove, naj vstopi v zbornico poslancev. § 42. Izpremembe §§ 1, 4, 5, 33 do 37 in 42 tega zakona ter zakonu pridejanega tabelarnega dodatka o razdelitvi volilnih okrajev se morejo veljavno skleniti le, če je navzočih najmanj 343 udov poslanske zbornice. V to število ni všteti poslancev, ki so hkratu udje vlade, udov predsedništva in za oskrbovanje opravil na dan glasovanja določenih zapisnikarjev. Ako naj se izpremené določila §§ 34 do 36, kojih predmet je istočasna volitev dveh poslancev v istem volilnem okraju, je potrebno za veljaven sklep, da je v številu navzočih poslancev, omenjenem v prvem odstavku, vsaj več nego polovica poslancev iz tiste dežele, v kateri ležč taki volilni okraji; ako gre za izpremembo v razdelitvi takih volilnih okrajev, velja spredaj stoječi zaukaz gledé poslancev tiste dežele, v kateri ležč dotični volilni okraji. Ako se tak sklep ne more skleniti zaradi nezadostnega števila navzočih, velja, da je stavljeni predlog odklonjen. Pri razpravnih predmetih, navedenih v prvem odstavku, je v § 42 poslovnega reda za poslansko zbornico državnega zbora omenjena okrajšava poslovanja nedopustna. Dodatek k volilnemu redu za državni zbor. *) ; Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. Češko. Mesta Prage: 1 I. občinski okraj (Staro mesto) 1 2 Od II. občinskega okraja (Novo mesto) del, ki ga mejé srednja črta Vaclavskega namestja, mestna meja, Vltava do Franc Jožefovega mosta in I. občinski okraj 1 3 Od II. občinskega okraja del, ki ga mejé 1. in 3. volilni okraj, Resslova cesta, Karlovo namestje, Ječna ulica in njena podaljšana srednja črta čez nâmësti Komenského 1 4 Ostali del 11. in VI. občinski okraj (Vyšehrad) 1 5 III. in IV. občinski okraj (Malâ strana in Hradcany) .... 1 6 VII. občinski okraj (Holešovice-Bubna) 1 7 V. in VIII. občinski okraj (Jožefov in Starâ Liben) 1 Mesta Smichova: 8 Del, ki ga na zahodu in jugu meje Križova ulica, Radlicka trida, Zahradnâ ulice, ulice u SontoSkÿ, Vinohradskâ ulice, Divi-šova ulice, Plzeftska tfida, Sokolska ulice, Resslova ulice, Kobrova ulice, Karlova ulice 1 • 9 Ostali del krajne občine Smichov, nadalje krajne občine Košire, Velkÿ Bfevnov, Strešovice, Dejvice, Bubenč, Klubocepy (sodni okraj Smichov), Vysočany (sodni okraj Karlin), Podol, Brdnik (sodni okraj Nusle) 1 Mesta Kraljevi Vinogradi: 10 Del, ki ga mejé Žižkova ulice, Divišova ulice, tfida Palackého, namësti Purkyftonove, Palackého trida, Ruska ulice ter vzhodna in severna občinska meja 1 11 Ostali del krajne občine Kraljevi Vinogradi 1 *) Ako v besedilu dodatka ni nič drugega pripomnjenega, veljaj, kjer je kaka cesta navedena za mejo volilnega okraja, sredina ceste za mejno črto, pri trgih pa najkrajša zvezna črta med prej in poznej imenovano cesto. Opomnja: Volilni okraji št. 1 do 75 na češkem so volilni okraji s pretežno češkim, volilni okraji št. 76 do 130 s pretežno nemškim prebivalstvom. Številka Volilni okraj Število poslancev, Dežela volilnega ki se okraja volijo Češko. Mesta Žižkova: 12 Del, ki ga mejé Vitkova ulice, Prokopovo nâmësti, Miličova ulice, namësli Sladkovského, Karlova ulice, Lipanske ulice, Borivojova ulice, Libušina ulice, Tomkova ulice, mestna meja in vzhodnja občinska meja . . • 1 13 Ostali del krajne občine Žižkov 1 Mesta Plzefi: 14 L, II. in III. občinski okraj (Notranje mesto, državnega pred- mestja južni del, državnega predmestja zapadni del) . . . 1 15 IV. in V. občinski okraj (saksonsko predmestje in praško pred- mestje) 1 Nadalje mesta, trgi in občine (krajne občine): 16 Karlin (s sodnim okrajem enakega imena) 1 17 Nusle, Vršovice (iz sodnih okrajev enakega imena), Michle, Krč (sodni okraj Nusle) 1 18 Budëjovice (iz sodnega okraja enakega imena) 1 19 Kladno, Buštčhrad, Krocehlavy (sodni okraj Kladno), Unhošt, Rakovnik, Beroun (iz sodnih okrajev enakega imena) . . 1 20 Louny, Nové Strašeči, Roudnice, Libochovice, Mëlnlk (iz sodnih okrajev enakega imena), Slané, Libušin (sodni okraj Slané), Velvary, Kralupy nad Vitavou (sodni okraj Velvarv) . . . 1 21 Mlada Boleslav, Kosmanosy, Dobrovice (sodni okraj Mladâ Boleslav), Nové Benàtky, Lysâ nad Labem (sodni okraj Nové Benâtky), Mšeno (sodni okraj Mëlnlk), Bëlâ (sodni okraj Bëlâ), Mnic.hovo Hradištč, Bakov (sodni okraj Mnichovo Hradištš), Turnov, Železni Brod, Semilv (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 22 Jičln, Nova Paka, Jilemnice, Lomnice nad Popelkou, Horice, Novy Bydžov (iz sodnih okrajev enakega imena), Sobotka, Dolnl Bousov (sodni okraj Sobotka), Kopidlno (sodni okraj Libâù) 1 23 Krâlové Dvûr nad Labem, Üpice, Police (iz sodnih okrajev enakega imena), Jaromëï, Josefov (sodni okraj Jaromëf), Nâchod, Ôervenÿ Kostelec, Hronov (sodni okraj Nachod) . 1 24 Krâlové Ilradec, Trebechovice (sodni okraj Krâlové Hradec), Opočno, Dobruška (sodni okraj Opočno), Rvchnov nad Knčžnou, Vamberk (sodni okraj Rychnov nad Knčžnou), Kostelec nad Orlici, Tÿniëtë (sodni okraj Kostelec nad Orlici), Nechanice, Nové Mësto nad Metujl, češka Skalice, Holice (iz sodnih okrajev istega imena) 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 25 Pardubice, Sezemice (sodni okraj Pardubice), Podëbrady, Sadskâ, Pečky (sodni okraj Podëbrady), Pfelouč, Ghlumec, Krâlové Mëstec, Nymburk (iz sodnih okrajev enakega imena), Dašice (sodni okraj Holice) 1 26 Vysoké Mÿto, Ghoceh (sodni okraj Vysoké Mÿto), Üstl nad Orlici, Češka Tfebova (sodni okraj Üstl nad Orlici), Lito-myšl, Žamberk, Polička, Skuteč (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 27 Kutnä Hora (iz sodnega okraja enakega imena), Chrudim, Hermanùv Mëstec, Chrast (sodni okraj Chrudim), Časlav, Žleby (sodni okraj Časlav), Golčiiv Jenfkov (sodni okraj Habry) 1 28 Kolin, Tÿnec nad Labem (sodni okraj Kolin), Koufim, Zâsmuky (sodni okraj Koufim), Brandys nad Labem, Stara Boleslav, Kostelec nad [Labem, Čelakovice (sodni okraj Brandys nad Labem), Česky Brod, Kostelec nad Černymi Lesy, ftiëany, JUové (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 29 Tàbor, Sobëslav, Benešov, Votice, Jindfichùv Hradec, Tfeboh, Kameriice nad Lipou, Bechynë, Lišov, Sviny Trhové, Sedl-čanv (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 30 Plsek. Horaždovice, Volyii, Tÿn nad Vltavou, Milevsko, Neto-lice, Hlubokâ (iz sodnih okrajev enakega imena), Vodfiany, Protivln, Bavorov (sodni okraj Vodfiany), Strakonice, Nové Strakonice (sodni okraj Strakonice) 1 31 Klatovy, Domažlice, Novfi Kdvnë, Sušice, Pfestice, Nepomuky (iz sodnih okrajev enakega imena), Stachy (sodni okraj KaSperské Hory), Stafikov Ves (sodni okraj Horšiiv Tÿn), Starÿ Plzenec (sodni okraj Plzeft), Nÿfany (sodni okraj Stod), Zdlkov (sodni okraj Vimperk) 1 32 Pribram, Bïezovâ Hora (sodni okraj Pribram), Hofovice, Hostomice (sodni okraj Hofovice), Rokycany, Radnice (sodni okraj Rokycany), Bfeznice, Rožmitdl (sodni okraj Bfeznice), Dobrlš, Blatna (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 33 Nëmeckÿ Brod, Polnâ, Humpolec, Chotëbof. Pîibyslav, Pelhfi-mov, Pacov, Poëâtky. Vlašim, Ledeč, Hlinsko (iz sodnih okrajev enakega imena), Trhrvd Kamenice (sodni okraj Nasevrky) 1 Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnih okrajev št. 9, 12 do 33 in 102 in brez^krajnih občin, ki so pri posameznih volilnih okrajih še izrečno oznamenjene za izvzete: 34 Louny brez krajne občine Rané, Libochovice, Nové Strašeči; iz sodnega okraja Postoloprty krajna občina .limlln .... 1 Dežela Številka volilnega Volilni okraj Število poslancev, okraja volijo Češko. 35 Slane. Kladno 1 36 Roudnice, Vel vary; iz sodnega okraja Litomčrice krajne občine Bohušovice, Českč Kopisty, Brfiany, Nëmecké Kopisty, Travčice, Hrdly, Keblice, Podcaply; iz sodnega okraja Lovosice krajne občine Ghodovlice, Chrââtany, Deéany, Üpohlavy, Šopetelv, Semeč, Staré, Tïebenice, Tre-bivlice. Dremčice. Vrbičanv 1 37 Mčlnik. Mlada Boleslav 1 38 Mnichovo Hradištč. Ceskÿ Dub, Tumov brez krajne občine Bezdččin; Bela brez krajnih občin Jezovâ, Bezdčdice, Vrchbčla, Dolni Krupa, Dolni Rokyta, Nosalov, Horni Rokyta, Viška; iz sodnega okraja Mimofiskega krajna občina Getfiov .... 1 39 Semilv, Železnv Brod, Vysoké, Jilemnice brez krajne občine Zalesnl Lhota 1 40 Jičln. ' Sobotka. Libafi 1 41 f Horice. Novâ Paka brez krajnih občin Velka Borovnice, Štikov, Stupnč, Vidochov ; Lomnice nad Popelkou 1 42 Jarornčf brez krajnih občin Hrabčice, Hermanice, Mala Bukovina, Litice, Brod, Zalonov, Slotov, Vestec; Geskd Skalice, Üpice. Police; iz sodnega okraja Krâlové Dvor nad Labem krajne občine Doubravice. Lipnice, Novolesv, Bila Tfemešna, Verdek . . 1 43 Nachod. Novč Mčsto nad Metujl brez krajnih občin Deštmi, Olešnice, Plašni ce, Polomy, Sedloiiov, Trčkov; Opočno brez krajne občine Lomv 1 44 Kostelec nad Orlici, Rychnov nad Knčžnou, Zamberk 1 (Slovenisch.) 15 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 45 Kràlové Hradec, Nechanice. Chlumec 1 1 . ! 46 Podčbradv, Méstec Krâlové. Novÿ Bvdžov 1 47 N'ové Benâtky, Brandys nad Labeni. Nymburk 1 48 Česky Brod, Karlin, Žižkov, Nusle, Vršovice 1 49 Smlchov. Zbraslav 1 50 Bero un, Unhošt, DobHš ' 1 51 Bakovnik brez krajnih občin Veclov in Svojetln; KHvoklât, Kralovice; iz sodnega okraja Mančtlnskega krajne občine Üjezd, Češka Dou-bravice, Ôeskÿ Neustadtl,Brdo, Buči, Dražeft. Hvozd, Hodovlz, Hubenov, Kazüov. Krašovice, Chraštovice. Krečov, Ladmčfice, Lipi, Lité, Lomička, Loža. Mančtln, Mrtnfkv. Horni Bëlâ, Plané, Rybnice, Štichovice, StražištČ, Trnova, Vražnč . . 1 52 Plzen brez krajne občine Litice; Blovice 1 53 Bokvcanv. Zbirov, ' Btezniee 1 * 54 Pflbram. Horovice 1 55 Sedlčanv, Sedlec, Votice. Neveklov 1 56 Benešov, Jllovč, R(čany 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 57 Kolin. Kourim. Kostelec nad (Jernvmi Lesv 1 58 Kutnâ Hora, Uhlifské Janovice 1 59 Pardubice. Holice. Pfelouč 1 60 Chrudim, čilslav 1 61 Litonivšl brez krajnih občin Opatov, Kvetnâ, Jetïichova Ves, Chmelik. Janov. Karle, Koclifov, Litrbachy, Mikulčf, Semanin, Strakov, Überdörfel; Üsti nad Orlici brez krajnih občin Oldrichovice, Horni Houžovec, Hilvâty, Knapovec, Štredni Libchavy, Dolnl Libchavy, Horni Libchavy, Dolni Houžovec, Černovir; Polička brez krajnih občin Česk;i Radimëf. Dlouhâ, Banin, NČ-mecka Bëlâ, Stašov, Limberk, Lavičnč, Modrec, Jedlovâ; iz sodnega okraja Landškronskega krajne občine Čermna, Herbotice, Koburk, Nepomukv, Dolni Hermanice, Horni 1 lermanice. Petroviče, Bvstrce. Vÿprachtice 1 62 Vysoké Mÿto. Skuteč, Nasevrkv 1 63 Ghotčbof, Habry, Hlinsko. PHbvslav, 1 64 Nëmeckÿ Brod brez krajnih občin Pohled. Frvdnava, Hochtanov, Jilemnik, Dlouha Ves, Bartošov; Humpolec, Bedeč . . • 1 65 Dolni Krâlovice. Vlažim 1 66 Tabor, Mlada Vožice, 1 67 Pisek. Miro vice. Vodfianv 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo češko. 68 Horažd'dovice, Blatna, Sušice brez krajnih občin Albrechtec, Dlouhd Ves, Svinnd; iz sodnega okraja Kašperske Hore krajne občine Damic, Maleč, Nezdice, Ostružno, Pohorsko, Šimanov, Sobčšice, Strašln . , 1 69 Klatovv brez krajnih občin Jeseni in Brezi; Nepomuky, Planice 1 70 Prestice, Domažlice brez krajnih občin Haselbach, Prenet, Zdanov, Volmava, Nemaniče; Kdynë brez krajnih občin Praporištč, Hdjek, Hiršava, Studânky, Maxberg, Väeruby, Mysliv, Brùdek; iz sodnega okraja Horšov Tÿn krajne občine Ghotimčf, Lštčnl, Vranov. Kamenice, Kïenov, Kvičovice, Hlohovd, Hlohovčice, Malonice, Močerad}7, Podëvousy, Puclice, Všekarv, Stačikov Ves. Štichov. Čermnd, Osvračln 1 71 Strakonice, Volyfi; iz sodnega okraja Prachatiškega krajne občine Staré Prachatice, Oufice, Bëleë, Budkov, Chlumany, Dvory, Husinec, Jelenky, Lažice, Lhota Ghocholatâ, Lipovice, Mičovice, Nebahov, Pččnov, Švihov, Tëâovice, Dolili Kožll, Vlachovo Brezi, Oseky, Zdbrdl, Žarovna; iz sodnega okraja Vimperskega krajne občine Bohumilice, Bošice, Bouska, Gkynë, Dolany, Hoštice, Zdlkovec, Sv. Mari, Račov, Vÿëkovice, Onšovice 1 . ' 72 Milevsko, Hlubokd, Tÿn nad Vltavou, Bechynë, Netolice brez krajnih občin Babice, Ghvalovice, Horni Chrdäfany 1 73 Iz sodnega okraja JindHchov Hradec krajne občine Plavsko, Boïetin, Nëmeckâ Olešnd, Stllžovice, Velkÿ Bednârec, Hatln, Hostëjoves, Jarošov, Kostelnl Radouû, Malÿ Bednârec, Kumžak, Lasenice, LeStina, Lovëtin, Mnlšek, Mostečnd, Dolnl Lhota, Pistina, Straž, Polikno, Polštč. Pflbraz, Roseč, Ratiboï, Okrouhlâ Radoufi, Kâmennÿ Malikov, Stejka, Mosty, Strmilov, Dolni Skrÿchov. Vvdfi. Vičiče, Zahrâdka. Pluhovÿ Žddr; Veseli nad Lužnicl, Lomnice, Počdtkv, ' Tfeboft 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 74 Pelhfimov, Kamenice nad Lipnu. Pacov 1 75 Budejovice brez krajnih občin Radošovice, Zâboï, Geské Vrbny, Vrata. Dubikov, Mokre, Haklovv Dvorv. Hodovice, Homolv, Litvlnovice. Dobra Voda. Roudnč. Rudolfov. Rožnov; Lišov. Sviny Trhové brez krajnih občin Pečin in Kondrač; iz sodnega okraja Chvalšinskega krajni občini Brlohy, Nova Ves ; iz sodnega okraja Kapliškega krajne občine Dlouhâ, Velkÿ Perešin, Sobčnov; iz godnega okraja Krumlovskega krajne občine Chlum, Zlatâ Koruna, Holubov. Krasejovka, Kfemže. Mirkoviče, Prostfedni Svince, Mojne. MHč. Netfebice. Opalice. Prisečna, Rojčin. Râjov, Zubčice, Dolni Tfebonin, Velešin ; iz sodnega okraja Novohradskega krajna občina Julienhain . . 1 Mesta, trgi in občine (krajne občine): 76 Libérée (iz sodnega okraja enakega imena) 1 77 Jablonec, Wiesenthal nad Nisou (sodni okraj Jablonski), Tannwald, Smržovka (sodni okraj Tannwaldski) .... 1 78 Češka Lipa, Mimon. Nëmecké Jablonné, Gvikov (iz sodnih okrajev enakega imena), Bor (Haida), Blottendorf (sodni okraj Bor), Dubà, Doksy (sodni okraj Dubâ) 1 79 Dččin. Podmoklv (sodni okraj Dččin), Češka Kamenice, Ka-menickÿ Šenov (sodni okraj Českd Kamenice), Benešov nad Ploučnici (iz sodnega okraja enakega imena) i 80 LitomčFice, Terezin (sodni okraj Litomčriški), Lovosice, Oštčk. Štčti (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 81 Üsti nad Labem (iz sodnega okraja enakega imena) .... 1 82 Teplice-Senov (sodni okraj Teplice) 1 83 Duchcov, Hroby (sodni okraj Duchcovski), Bilina (sodni okraj Bilina), Chabaïovice, Bohosudov (sodni okraj Chabafoviški), Trmice (sodni okraj Üsti nad Labem) 1 84 Most, Dolni Jiretin (sodni okraj Mostecki), Hora sv. Kateïiny, Postoloprty (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 Dežela Številka volilnega Volilni okraj Število poslancev. okraja volijo Češko. 85 Horni Litvinov, Lom (sodni okraj Horni Litvinov), Novÿ Osek (sodni okraj Duchcovski), Jirknv. Ervenice (sodni okraj Jir-kovski). Üdlice (sodni okraj Chomutovski) 1 86 Chomutov. Horni Ves (sodni okraj Chomutovski). Pfisečnice, Vÿprty. Bastianperg (iz sodnih okrajev enakega imena) . . 1 87 Žatec, Kadah. Podbofany, Doupov (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 88 Karlovy Vary (iz sodnega okraja enakega imena) 1 89 Jâchymov, Kraslice. Blatno. Nevdek (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 90 Falknov. Kinšperk (sodni okraj Falknovski), Loket (sodni okraj Loketski). Vildštein, Schönbach, Fleissen (sodni okraj Vild-šteinski) 1 91 Cheb, Františkovv Lâznë (sodni okraj Chebski). Harlov (sodni % okraj Ašski) 1 92 Marianské Lâznë, Plana, Taehov. Bečov (iz sodnih okrajev enakega imena), Horni Slavkov. Schönfeld (sodni okraj Loketski), Kvnžvart. Dolni Žandov (sodni okraj Kvnžvartski), Tepla mesto (sodni okraj Tepla) 1 93 Stfibro, Kladrubv (sodni okraj Stfibro). Bor (sodni okraj Primda), Horščiv Tÿn. Bezdružice. Dobrany. Stod, Touškov. Hartmanice, KaSperské Hory. Nÿrsko (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 94 Krumlov, Kaplice. Nové Hrady, Vimperk. Prachatice, Novâ BystHce (iz sodnih okrajev enakega imena). VySšl Brod. Rožmberk (sodni okraj Vvššf Brod) 1 95 Trutnov. Broumov, Krâliky. Lanškroun (iz sodnih okrajev enakega imena) 1 96 Vrchlabf, Horni Lanov. SIFedni Lanov, Dolni Lanov (sodni okraj Vrchlabski). Hostinné, Zaclér (iz sodnih okrajev enakega imena), Boketnice nad Jizerou (sodni okraj Ro-ketniški) 1 Nadalje sodni okrai in mesta: 97 Aš brez krajne občine Harlov 1 98 Warnsdorf 1 99 Rumburk.ter krajna občinaGeorgs\valde(sodni okrajŠluknovski) 1 100 Šluknov brez krajne občine Georgswalde; Hanšpach .... 1 101 Frÿdland 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 102 Chrastava; nadalje občina Hodkovice (sodni okraj Libereški), Česky Dub (iz sodnega okraja enakega imena) 1 » Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnih okrajev št. 31. 76 do 96 in 102 brez krajnih občin, ki so pri posameznih volilnih okrajih še izrečno oznamenjene za izvzete : 103 Libérée 1 104. Jablonec. Tannwald, Roketnice ; iz sodnega okraja Turnovskega krajna občina Bezdččin . . . 1 105 Nemeeké Jablonnč, Cvikov. Mimoii brez krajne občine Cetfiov ; izsodnegaokrajaBčlskega krajneobčine Jezovâ,Bezdëdice,Vrch-bëlâ. Dolni Krupa, Dolni Rokyta, Nosalov, Horni Rokyta, Viška 1 106 Češka Lipa, Bor (Haida). Dubii. Štčti 1 107 Lilomčfice brez krajnih občinBohušovice, CeskéKopisty,Bniany, Nemeeké Kopisty, Travčice, Hrdly, Keblice, Podčaply; Üâtèk. Lovosice brez krajnih občin Chodovlice, Chr;išfany, Dččany, Üpohlavy, Šepetely, Semeč, Stare, Tïebenice, Tfebivlice, Dlemčice. Vrbičany 1 108 Dččin, Benešov nad Bloučnici. Češka Kamenice 1 109 Üsti nad Labem, Chabafovice 1 110 Teplice 1 111 Duchcov, Bilina. Horni Litvinov, Hora sv. KateHny; iz sodnega okraja Lounskega krajna občina Ranč 1 t 112 Most, Jirkov, Rostoloprty brez krajne občine Jimlin 1 Dežela Številka volilnega Volilni okraj • Število poslancev. okraja volijo Češko. 113 Žalec. Chomutov. Bastiansperg: iz sodnega okraja Rakovniškega krajni občini Veclov in Svojetin 1 114 Kadaft. Podboïany. Doupov 1 115 Karlo v v Var v 1 116 Jâchymov. Blatno, Neydek. PMseČnice, Vÿprtv 1 117 Falknov. Loket 1 118 Cheb. Vildštein. Kraslice 1 1.19 Marianske Lâznë. Kvnžvart. Tepla, Bečov 1 120 Žlutice, Bochov. Jesenice; iz sodnega okraja Manétinskega krajno občine, Bezvčrov, Cestčtin, s Nëmeckâ Doubravicc, Hluboké, Hûrky Kotaneč, Krašov, Lukova, Mezi, Nečtinv, Potok, Preitenštein, Rabštein, Račln, Hrâdek, Vlkošov. Bržfn. Vvsočanv, Zahrâdka. Stvolny . . 1 121 Plana. Tachov, Pfimda 1 122 Stribro, Bezdružice, Touškov. Dobrany, S tod; iz sodnega okraja Plzeftskega krajna občina Litice ; iz sodnega okraja Horšov Tyn krajna občina Ohučov .... 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj * Število ; joslancev, I ki se I volijo Češko. 123 iz sodnega okraja Horšov Tÿn krajne občine Bližejov, Černo- 1 vice, Dobrova, Velkÿ Malahov, Velké Semnëvice, Horšov, 1 Kïakov, Mašovice, Mizholez, Miïkov, Bukovec, Bukovâ, I Nahošice, Nemnënice, Horni Metelsko, Brezi, Pocovice, I Mračnice, Semošice, Tfebnice, Ostromeč, Vëvrov, Vÿrov, I Borovice, Ostrlžl, Čečovice; Hostouč. Ronšperk, Nÿrsko; iz sodnega okraja Domažliškega krajne občine Haselbach, 1 Prenet, Zdanov, Volmava, Nemaniče; iz sodnega okraja Kdyhskega krajne občine Praporištč, Hâjek, Hiržava, Studânky, Maxberg, Všeruby, Mysliv, Brûdek; iz sodnega okraja Klatovskega krajni občini Jeseni in Bfezl 1 ! 124 Hartmanice, Volarv, Chvalšinv brez krajnih občin Brlohy in Novâ Ves; iz sodnega okraja Vimperskega krajne občine Kvilda, Bučina, Fürstenhut, Pravëtln, Nové Hutë, Klašterec, Korkushütten, Kunžvart, Landstrassen, Neugebäu, Horn! Vltavice, Hrabice; iz sodnega okraja Kašperske Höre krajne občine Tuškov, Grosshaid, Innergefild, Nicov, Červend, Stâdlovskÿch Podllû I, Dolnl Rejštein, Cimruky; iz sodnega okraja Prachatiškega krajne občine Brenntenberg, Krišfanovice, Ghroboly, Frantoly, Zbitiny, Horni Zâblatl, Milejšice, Fefry, Repešfn, Leptâï, Zâblatl, Skrlnëfov, Volovice, Zâboïl; iz sodnega okraja Sušiškega krajne občine Albrechtec, Dlouhâ I Ves, Svinnâ; I iz sodnega okraja Netoliškega krajne občine Babice, Ghvalovice, Horni Chrašfanv ; 1 iz sodnega okraja Budčjoviškega krajni občini Radošovice, Zâboï 125 I Horni Planâ. J Vyššl Brod; I iz sodnega okraja Krumlovskega krajne občine Velkâ Strašeč, Hoïice, Hašlovice, Svčtlik, Kladnč, Lovčšice, Malčice, Slavka, 1 Spoli. Plidolf, ZčhoH, Schöbersdorf, Teutschmannsdorf, StHLež, Svéraz, Vëtiin, Gipln; Kaplice brez krajnih občin Dlouhâ, Velkÿ PoïeSln, Sobënov; 1 iz sodnega okraja Budčjoviškega krajne občine Ôeské Vrbny, 1 Vrâta, Dublkov, Mokré, Haklovy Dvory, Hodovice, Homoly, 1 Litvfnovice, Dobrâ Voda, Roudné, Rudolfov, Rožnov . . . M (Slovenlsch.) 16 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Češko. 126 Novâ BystHce. Stoky, Nové Hradv brez krajne občine Julienhain; iz sodnega okraja Nënieckobrodskega krajne občine Pohled, Frydnava, Hochtanov, Jilemnik. Dlouhâ Ves, Bartošov; iz sodnega okraja Jindïichov Hradec krajne občine Blažejov, Studnice, Buk. Nëmeckÿ Malikov. Dëbolin, Kazlechy, Velkÿ Ratmirov, Jindriši, Hostëjoves. Radounka. Malÿ Ratmirov, Hospfiz, Matnâ, Mulinëves, Dolni Pëna, Dolni Ždar, Horni Pëna, Horni Ždar, Otin. Rodinov, Lodhéïov, Hrutkov. Lomy, Oldfiš. Nëmeckâ Radoufi ; iz sodnega okraja Svine Trhove krajni občini Pëëin in Kondrâë 1 127 Lanškroun brez krajnih občin Cermnâ, Herbotice, Koburk. Nepomuky, Dolni Heïmanice, Horni Heïmanice, Petroviče, Bystrce. Vÿprachtice ; Krâliky ; iz sodnega okraja Litomvšlskega krajne občine Opatov, Kvëtnâ, Jetïichova Ves, Ghmelik, Janov, Karle, Kocliïov, Litrbachy. Mikulči, Semanin. Strakov,* Überdörfel; iz sodnega okraja Poliškega krajne občine Češka Radimëï. Dlouhâ. Banin, Nëmeckâ Bëlâ, Stašov. Limberk. Lavične, Modrec, Jedlovâ; iz sodnega okraja Üsti nad Orlici krajne občine Oldrichovice, Horni Houžovec, Hilvâty, Knapovec, Stfedni Libchavy, Dolni Libchavv, Horni Libchavy. Dolni Houžovec. Černovir . . . 1 128 Broumov, Teplice (Wekelsdorf), Rokytnice ; iz sodnega okraja Novo Mčsto nad Metuji krajne občine Deštnd. Olešnice, Plasnice, Polomy, Sedloilov, Trčkov; iz sodnega okraja Opočenskega krajna občina Lomy .... 1 129 Trutnov, Maršov. Žaclčf 1 130 Vrchlabi, Hostinné, Krâlovë Dvûr nad Labern brez krajnih občin Doubravice, Lipnice. Novolesy, Bilâ TfemeSnâ, Verdek; iz sodnega okraja Jaromëïskega krajne občine Hrabčice, Heïmanice. Mahi Bukovina, Litice,Brod, Zalohov, Slotov, Vestec; iz sodnega okraja Novopaškega krajne občine Velkâ Borovnice, Stikov, Stupnč, Vidochov; • iz sodnega okraja Jilemniškega krajna občina Zâlesni Lhota . 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Dalmacija. Dalmacija. Sodni okraji: 1 Rab, Pago, Zader, Stari Zader (Biograd) 1 2 Benkovac, Kistanje, Obrovac ; nadalje krajna občina Knin (sodni okraj Knin) 1 3 Šibenik, Tijesno, Skradin 1 4 Drniš, Trogir; nadalje krajna občina Promina (sodni okraj Knin) 1 5 Sinj, Vrlika 1 6 Spljet 1 7 Imotski, Oniiš 1 8 lltar, Vis, Brač, Stari grad 1 9 Makarska, Vrhgorac, Metkovič, Pelješac brez krajne občine volilnega okraja št. 10; nadalje krajna občina Ston (sodni okraj Ston) 1 10 Dubrovnik, Korčula, Cavtat, Ston brez krajne občine volilnega okraja št. 9; nadalje krajna občina Orebič (sodni okraj Pelješac) 1 11 Kotor, Perast, Budva, Novi 1 Galisko. Gališko. Mesta Levova: 1 Del V. občinskega okraja (notranje mesto) in IV. občinskega okraja (fcyczaknwskie), ki ga meje III. občinski okraj, Gohi-chowskega trg, Hetmadska ulica, trg sv. duha, Teatralna ulica, Kapitulny trg, Rynek, Ruska ulica, Podwale, Czarnec-kega ulica, fcyczakowska ulica, Paulinowa ulica, Piaskowa ulica, Lešna ulica, od tod v ravni črti k cerkvi sv. Vojteha, ulica sv. Vojteha, Teatydska ulica do Kiselkove ceste . . . 1 2 Del V. občinskega okraja (notranje mesto) in II. občinskega okraja (Krakowskie), ki ga mejé I. volilni okraj, Podwale, Walowa ulica, Halicka ulica, Sobieskega ulica, Marijanski trg, Kopernikova ulica, Leo Sapiehova ulica, Grodecka ulica, Kazmierzova ulica, Kollqtajeva ulica, Smolkov trg, Jagellon-ska ulica in trg sv. Duha 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Gališko. 3 Del 11. in III. občinskega okraja (Krakowskie, Zölkiewskie), ki ga mejé na jugu 1. in 2. volilni okraj, Janovvska ulica, Kle-parowska ulica, Invalidska ulica, železniška proga c. kr. državnih železnic (nekdanja Karl Ludovikova železnica), Ka-pelowa ulica, Kiselskova ulica in IV. občinski okraj . . . 1 4 Ostali del V. občinskega okraja (notranje mesto), potem del I. in IV. občinskega okraja (Halickie, fcyczakowskie), ki ga mejé 1. in 2. volilni okraj, Marijanski trg, Akademicka ulica, Fredrova ulica, Bartorijeva ulica, Kochanovvskega ulica, ulica sv. Petra in tyczakowska ulica 1 5 Del I. občinskega okraja (Halickie), ki ga mejé 2. in 4. volilni okraj, Osolitiskega ulica, Kalecza ulica, Golebia ulica, Moch-nackega ulica, Supinskega ulica, Pelczynska ulica, Stryska cesta, občinska meja, Sichowerjewa cesta, Zielona ulica, Szewczenkova ulica, Kochanovvskega ulica 1 6 Del I. občinskega okraja (Halickie), ki ga mejé 5. in 2. volilni okraj, Leo Sapiehova ulica, Polna ulica, Kulparkowa cesta in občinska meja 1 7 Ostali del I., IL, III. in IV. občinskega okraja, ki ga mejé 2., 3., 4., 5. in 6. volilni okraj in občinska meja 1 Mesta Krakova: ft 1 9 III. in VII. občinski okraj (Nowy Swiat in Stradom), od IV. občinskega okraja (Piasek) del, ki meji na III. občinski okraj do Karmelitrske ulice 1 10 Ostali del IV. občinskega okraja (Piasek) in V. občinski okraj (Kleparz) 1 11 VI. občinski okraj (Wesola) 1 12 VIII. občinski okraj (Kaziinierz) 1 Nadalje mesta, trgi in občine (krajne občine): 13 Przemyél (iz sodnega okraja istega imena) 1 14 Stanislavov (iz sodnega okraja istega imena) 1 15 Tarnopol (iz sodnega okraja istega imena) 1 16 Tarnöw (iz sodnega okraja istega imena) 1 17 Kolomea (iz sodnega okraja istega imena) • 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Gališko. 18 Biala, Zywiec, Kety. Andrichau. Wadowice (iz sodnih okrajev istega imena) 1 19 Bochnia, Wieliczka. Podgörze (iz sodnih okrajev istega imena) 1 • 20 Nowy Sq.cz, Stary Sqcz, Neumarkt (iz sodnih okrajev istega imena) 1 21 Rzeszöw (sodni okraj Rzeszöw), Ropczyce, Sçdziszow (sodni okraj Ropczyce) ■ 1 22 Jaroslavov. Laiicut, Przeworsk (iz sodnih okrajev istega imena) 1 23 Mielec, Kolbuszowa, Ležajsk, Sokolöw, Rozwadövv, Tarnobrzeg (iz sodnih okrajev istega imena), Niško. Rudnik (sodni okraj Niško) 1 24 Jaslo, Gorlice, Gryböw, Biecz. Strzyzöw, Frysztak, Pilzno, Dçbica (iz sodnih okrajev istega imena) 1 25 Sanok, Dobromil, Stary Sambor (iz sodnih okrajev istega imena), Krosno, Korczyna (sodni okraj Krosno) 1 26 Sambor (iz sodnega okraja istega imena). Grödek Jagielloiiski (sodni okraj Grddek) 1 27 Drohobycz, Turka, Bolecliöw. Skole (iz sodnih okrajev istega imena) 1 28 Stryj, Kalusz (iz sodnih okrajev istega imena) 1 29 Brzezany, Baranöwka, Demnia, Hucisko, Kuropatniki, Pod-wysokie, Rohaczyn Miasto, Wulka (sodni okraj Brzežany), Rohatyn, Podkamieö (sodni okraj Rohatyn), Ghodoröw, Brzozdowce (sodni okraj Ghodoröw) 1 30 Ž6lkiew, Rawa Ruska (iz sodnih okrajev istega imena), Sokal, Krystynopol, Tartaköw Miasto (sodni okraj Sokal), Wielkie Oczy (sodni okraj Krakowiec), Warež Miasto, Belz (sodni okraj Belz) 1 31 Brody, Stare Brody, Hucisko Brodzkiê (sodni okraj Brody), Lopatyn, Ruda Brodzka (sodni okraj Lopatyn), Radziechöw (sodni okraj Radziechöw), Podkamieti (sodni okraj Zalözce) 1 32 Buczacz, Šniatyn, Zaleszczyki (iz sodnih okrajev istega imena), Borszczöw, Cygany (sodni okraj Borszczöw), Tlumacz, Tarnowica Polna (sodni okraj Tlumacz), Bohorodyczyn (sodni okraj Ottynia) 1 33 Zloczöw (iz sodnega okraja istega imena), Zboröw, Jezierna (sodni okraj Zboröw), Založce, Gontowa, Huta Pieniacka, Majdan Pieniacki, Maleniska, Palikrowy, Paökowce, Reniöw, Trošcianiec Wielki (sodni okraj Založce) 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Gališko. 34 Rozdol (sodni okraj Mikolajöw), Zydaczöw, Ruda (sodni okraj Zydaczöw). Böbrka, Hucisko, Stare Siolo (sodni okraj Böbrka), Hanaczöw, Hanaczöwka (sodni okraj Gliniany), Wolczköw, Chorostköw, Jeziörko, Koiiczaki Stare, Maryam-pol Wies (sodni okraj Halicz). Bursztyn, Ludwiköwka, Wiszniöw. Zuröw (sodni okraj Bursztyn), Bolszowce, Slo-bödka Konkolnicka. Zagörze Konkolnickie (sodni okraj Bolszowce) • 1 Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnih okrajev št. 8 do 34 in brez krajnih občin, ki so pri posameznih volilnih okrajih še izrečno oznamenjene za izvzete : 35 Jaworzno, Ghrzanöw, Krzeszowice, Liszki 2 36 Biala. Auschwitz, Kçtv. Andrichau 2 37 Wadowicc. Zator. Kalwarya. Myslenice. Skawina 2 38 Maköw, Jordanöw, Sucha, Milöwka, Žy\viec 2 39 Limanowa, Mszana Dolna, Neumarkt, Gzany Dunajec, Kro-šcienko 2 40 Krakov, Podgörze. Wieliczka. Dobczvce 2 41 Bochnia. Niepolomice. Brzesko. Wišnicz 2 42 Radlöw, Wojnicz. Zakliczyn, Tarnöw, Tuchöw 2 43 Pilzno, Brzostek, Dçbica, Ropczyce 2 44 Mielec, Radoysl, Dqbrowa, Žabno 2 45 Niško, Ulanöw, Sokolöw, Tarnobrzeg, Rozwadöw 2 46 Kolbuszowa. Rzeszöw. Glogöw 2 47 fcaricut, Ležajsk. Przeworsk 2 48 Nowy S%cz, Stary S^cz. Gryböw. Ciçzkowice. Muszyna . . . 2 49 Gorlice, Biecz, Jaslo 2 50 Krosno, Strzyzöw, Frysztak, Zmigröd 2 51 Sanok, Rymanöw. Bukowsko. Dukla, Lisko. Ustrzyki Dolne . 2 52 Brzozöw, Tyczvn 2 53 S^dowa Wisznia, Rudki, Slara Söl, Sambor brez krajnih občin volilnega okraja št. 54, Komarno brez krajnih občin volilnega okraja št. 57; nadalje krajni občini Dublany, Kranzberg (sodni okraj L^ka) 2 54 Baligrod, Lutowiska, Stary Sambor, Turka, Borynia, Podbuž, Drohobycz, L^ka brez krajnih občin volilnega okraja št. 53 ; nadalje krajne občine Torczynowice, Torhanowice, Mrozo-wice (sodni okraj Sambor) 2 55 Wojnilôw, Dolina, Rožniatow. Kalusz, Nadworna, Delatyn, Solotwina 2 * Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Gališko. 5(5 Peczenizyn, Kolomea, Žabie, Kuty, Kosöw, Jablonöw, Zablo-töw, Gwozdziec, Ottynia 2 57 Medenice, Stryj, Skole, Zydaczöw, Ghodoröw, Mikolajôw, Gliniany, Böbrka; nadalje krajne občine Horožanna Mala. Horožanna Wielka, Kolodruby, Nowosiölki Oparskie, Low-czyce, Podzwierzyniec, Powerchöw, Manasterzec, Ryczy-chöw, Terszaköw. Tatarynow (sodni okraj Komarno), Werbiz, Kahujow, Honiatycze (sodni okraj Szczerzec) . . 2 58 Mielnica. Borszczow, Zaleszczyki, Horodenka, Tluste, Šniatyn; nadalje krajna občina Czarnokonce Male (sodni okraj Husiatyn) 2 59 Obertyn. Tlumacz, Potok Zloty, Stanislavov, Halicz, Tyémie-nica, Bohorodczany 2 (50 Buczacz. Monasterzyska, Wisniowczyk, Podhajce brez krajnih občin volilnega okraja št. 66 2 61 Przemysl, Dubiecko. Nizankowice, Dynow. Bircza. Moéciska. Dobromil 2 62 Rawa Ruska. Uhnöw, Niemiröw. Jaworôw, Krakowiec, Zôlkiew, Kulikôw, Belz. Janôw 2 63 Zloczow, Busk, Kamionka Strumilowa, Olesko brez krajnih občin volilnega okraja št. 65. Przemyélany brez krajnih občin volilnega okraja št. 66 2 64 Levov okolica, Winniki. Grodek, Szczerzec brez krajnih občin volilnega okraja št. 57 2 65 Sokal, Radziechöw, Zboröw, Založce, Brody, Mosty Wielkie. Lopatyn; nadalje krajne občine Roznoszyrtce, Krasnosielce. Lubianki Nižsze, Lubianki Wyzsze (sodni okraj Zbaraž), Konty, Juskowice (sodni okraj Olesko), Hnilice Male, Hnilice Wielkie, Nowe Siolo, Terpilowka, Suchowce, Szelpaki, Koszlaki, Toki, Palczynce (sodni okraj Nowe Siolo) . . . 2 66 Brzezany, Rohatyn. Bolechôw, Bursztyn, Bolszowce, Zurawno; nadalje krajne občine Boköw, Bozykow, Hnilcze, Slawentyn, Szumlany, Litwinöw (sodni okraj Podhajce), Podusilna, Baczoslancev, I ki se volijo Tirolsko. G Trident (iz sodnega okraja istega imena) ........ , 7 Rovereto. Riva, Arco, Ala, Mori (iz sodnih okrajev istega imena) • Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnih okrajev št. 1 do 7 in brez krajnih občin, ki so pri posameznih volilnih okrajih še izrečno oznamenjene za izvzete: 8 Kufstein. Kitzbühel. Hopfgarten 1 9 Rattenberg. Schwaz. Fügen. Zell am Ziller 1 10 Innsbruk, Hall. Steinach. Mieders 1 1 1 Reutte. Silz. Telfs 1 12 Imst. Landeck. Ried. Naudcrs 1 13 Meran, Passeier, Schlanders. Glurns 1 14 Lana. Kaltem. Neumarkt; nadalje krajne občine Altrei, Truden (sodni okraj Gavalese), Laurein, Set. Felix, Unsere liebe Frau im Walde (sodni okraj Fondo),Proveis (sodni okraj Clés) ' 15 Bolcan. Sarnthal. Kastelruth 1 16 Brixen, Sterzing. Klausen 1 17 Rruneck, Täufers. Enneberg, Buchenstein, Welsberg . . . 1 18 Lienz, Windischmatrei, Sillian 1 19 Malè. Gles brez krajne občine volilnega okraja št. 14. Fondo brez krajnih občin volilnega okraja št. 14 ' 20 Rovereto, Ala, Mori. Villa Lagarina 1 21 Borgo, Slrigno. Levico ' 22 Fassa, Primiero. Civezzano, Gavalese brez krajnih občin volilnega okraja št. 14 , 23 Trident, Stenico, Vezzano, Pergine 1 fl 24 Gondino, Tione, Val di Ledro, Riva, Arco 1 25 Mezzolombardo. Lavis, Gembra 'j (Sloveiiltu'h.) 1‘.) Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Predarelsko. Predarelsko 1 Mesta in trgi (krajne občine) Bregenc, Dornbirn, Feldkirch in Bludenc (iz sodnih okrajev istega imena) 1 Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnega okraja št. 1 : 2 Bregenc, Bregenzerwald 1 3 Feldkirch. Dornbirn 1 4 Bludenz, Montafon . . < 1 Istra. Istra. Sodni okraji: 1 Buje, Piran; nadalje krajne občine Koper. Mile (sodni okraj Koper) 1 2 Motovun, Poreč, Rovinj; nadalje krajni občini Vodnjan, Šenvinčenat (sodni okraj Vodnjan) 1 3 Pula; na dalje krajne občine Mali Lošinj, Osor (sodnio kraj Lošinj) 1 4 Podgrad; nadalje krajne občine Dekani (Pasja Vas), Dolina, Mareziga, Očisla-Klanec, Pomjan (sodni okraj Koper) . . 1 5 Buzet, Pazin, Labinj ; nadalje krajne občine • Barban (sodni okraj Vodnjan 1 6 Volovsko, Čres, Krk; nadalje krajna občina Veliki Lošinj (sodni okraj Lošinj) 1 Dežela Številka volilnega okraja Volilni okraj Število poslancev, ki se volijo Goriško in Gradiščansko. Goriško in Gradiščansko. 1 Krajna občina Gorica (sodni okraj Gorica) Nadalje sodni okraji: 1 2 Gorica brez krajnih občin Gorica in Ločnik 1 3 Ajdovščina, Komen, Sežana 1 4 Červinjan, Tržič 1 5 Kormin, Gradiška ; nadalje krajna občina Ločnik (sodni okraj Gorica) 1 6 Tolmin. Cerkno, Kanal, Kobarid. Bovec 1 Trst in okolica. Trst in okolica. 1 Mesta tržaškega: H. in VI. občinski okraj (Staro mesto in sv. Jakob) .... 1 'M 'OS U.jj 2 III. in IV. občinski okraj (Novo mesto in Barriera Nouva); nadalje predmestji Greta in Škorklja 1 3 V. občinski okraj (Barriera Veechia) in predmestje Kadinj . . 1 4 I. občinski okraj (Št. Victy in predmestje Zgornja Kjarbola . . 1 5 nadalje : predmestja tržaška — brez predmestij, imenovanih v volilnih okrajih št. 2, 3 in 4 — in okolica tržaška 1 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat1 po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo Letnik 1849. za 4 K 20 h Letnik 1869. za . 6 K — h I ,etnik 1889. za . . 6 K — h 1850. 10, 50 , 1870. . 2 * 80 1890. . 5 , 40 1851. 2, 60 , 1871. . 4 a — 1891. . 6 1852. 5, 20 , 1872. . 6 40 , 1892. . 10 1858. 6, 30 . 1873. . 6 60 1893. 6 1854. • 8, 40 , 1874. . 4 60 , 1894. 6 1855. * • 4, 70 , 1875. . 4 — , 1895. 7 1856. • i, 90 , 1876. . 3 — 1896. 7 1857. 5, 70 , 1877. . 2 — , 1897. 15 1858. ■ 4, 80 , 1878. . 4 a 60 , 1898. 6 1859. * 4, „ 1879. . 4 60 , 1899. . 10 1860. * 3, 40 , 1880. . 4 40 , 1900. 7 1861. • 3, „ 1881. . 4 a 40 , 1901. 6 1862. a 2, 80 , 1882. . 6 — , 1902. 7 , 50 > 1863. 2. 80 , 1883. . 5 — , 1903. . 9 » 1864. 1865. n 2, 4, 80 , 1884. 1885. » . 5 . 3 a 60 , 1904. , 1905. a • . 5 a » y » 1866. » 4, 4« , 1886. . 4 a 60 , 1906. . 12 * 1867. a 4, „ 1887. . 5 — a 1868. a 4, — , 1888. a . 8 a 40 Posamezn. letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa bo mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Vi pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, L, Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter li liste urediti po tvarini.