Savinjski vestnik CELJE, 29. marca 1952 i "Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in joStanjaJ POMEMBNA OBLETNICA — 27. MAREC 1941 V torek 25. marca 1952 je preteklo 11 let, odkar je Cvetkovič-Mačkova vlada podpisala v dunajskem Belve- deru sramotno kapitulantsko pogod- bo s hitlerjevsko Nemčijo. Kakor drugod v Jugoslaviji, je tudi v Celju med delavskimi množicami ta pod- pis vzbudil veliko ogorčenje. — V Celju so šle dne 27. marca na ulico množice delovnega ljudstva in pro- testirale proti sramotnemu dejanju izdajalske vlade. LETO V., ŠTEV. 13. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednUc Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titor trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 160, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Reorganizacija trgovskih podjetij v Celju Dosedanje delo novoustanovljenih trgovskih podjetij, ki so pričela delo- vati v začetku letošnjega leta, je po- kazalo lepe uspehe. Posebno se je ma- nifestirala potreba po bazenskih gro- sistih. Ustanovljena podjetja »Kolo- niale-Zivila«, »Tkanina-galanterija«, »Kemikalije-Usnje«, »Kovina« ter »Al- ko«, so v kratki dobi obstoja pokazala, da je njihov življenjski obstoj osiguran. V kratkem času so razvila dejavnost, ki sega do koroške meje in Hrvatske. »Koloniale-Zivila« so napravila v fe- bruarju prometa na veliko za 47 mili- jonov, »Tkanina-galanterija« za 93 mi- •lijonov, »Kemikalije-Usnje« za 4 mili- jone, »Kovina« za 34 milijonov, »Alko« pa za 1,6 milijonov. Reorganizacija tr- govske mreže, ki se je začela konec preteklega leta, je torej v smeri raz- voja grosističnih podjetij zabeležila do- kaj vidne uspehe. Notranja organiza- cija podjetij na veliko je skorajda do- vršena, težave obstojajo le še v dode- litvi potrebnih prostorov za administra- tivno osebje. Vsekakor pa glede šte- vila in obsega grosističnih podjetij v bodoče ne bo potrebnih sprememb. Obstoječa maloprodajna trgovska mreža obsega sledeče poslovalnice: 12 trgovin v sklopu podjetja »Koloniale- Živila«, 4 trgovine v sklopu podjetja »Tkanina-galanterija«, 8 trgovin v sklopu podjetja »Kemikalije-Usnje«, 1 trgovina v sklopu »Kovine«, 8 trgovin Potrošniške zadruge, Industrijski ma- gazin Emajlirane posode, Industrijski magazin Betona, Veleblagovnica Ljud- skega magazina, Železničarska preskr- bovalnica, Slovenija-šport, Triglav I in II, Kombinat, Slovenija-avto, Jugo- teima, Državna založba Slovenije, Ju- goreklam. Kurivo, Zlatarna, Cvetličar- na, Kmetijska zadruga. Kmetijska oskrba, Singer, Mlekopromet, Toper- konfekcija. Pohištvo, Les, Trgovina dr- žavnih posestev. Po vrtnina. Sadje ter Trgovina Zadružnega sklada. Del teh podjetij je pod vodstvom republiških trgovskih organizacij in združb, ostala pa so samostojna. Razen Zelezničarske preskrbovalnice in Kmetijske zadruge so vsa več ali manj specializirana. Kon- kurenčnost m^d posameznimi trgovski- mi podjetji, predvsem tistimi, ki se bavijo s prometom proizvodov name- njenih za osebno potrošnjo prebival- stva, je zasigurana že z obstoječim sta- njem, vendar celotna organizacija ni zadovoljiva in ne odgovarja več potre- bam današnjega gasa. Poleg nadaljnje specializacije trgovin se postavljata pred komisijo, ki bo izvajala reorgani- zacijo trgovinskega omrežja, še dve zelo Važni nalogi, in sicer organizacija trgovin Potrošniške zadruge, ki bo v smislu novih navodil likvidirana ter osamosvojitev maloprodajnih trgovin, ki so doslej poslovale v sklopu grosi- stčinih podjetij. Komisija je izdelala svoj predlog or- ganizacijske sheme grosističnih in ma- loprodajnih podjetij, ki naj bi v bodo- če obstojala. Predlog bo dokončno po- trdila skupščina Mestnega ljudskega odbora, ki bo v kratkem zasedala. Nova shema grosističnih podjetij vse- buje Trgovsko podjetje »Koloniale- Zivila«, ki je obstojalo že doslej, ven- dar bi svojo dejavnost razširilo še bolj na ostale okraje, kjer bo potrebno od- preti pomožna skladišča. Drugo pod- jetje je »Tkanina-galanterija«, ki tr- guje s tekstilnim blagom in tekstilno galanterijo ter kratkim pletenim bla- gom. Podjetje »Kemikalije-Usnje« bo trgovalo z istimi artikli kot doslej, ven- dar bo potrebno še dovoljenje za do- sedanji delokrog, ki zajema artikle raz- lične specialnosti. Iz dosedanjih maloprodajnih podje- tij, ki so delovala v sklopu »Koloniale- Zivila«, Potrošniške zadruge ter indu- strijskih magazinov se bodo ustanovila tri samostojna maloprodajna podjetja z večjimi poslovalnicami. Dve podjetji bosta trgovali z živili in gospodinjskimi potrebščinami, tretje pa z mešanim bla- gom. Prvo podjetje bo imelo v svojem območju sedem poslovalnic, drugo se- dem in tretje devet poslovalnic. Poslo- valnice so grupirane tudi po doseže- nem prometu v letu 1951. Prvo podjet- je bi dosegalo po lanskoletnih izračunih mesečni promet 10 milijonov, drugo 11 milijonov in tretje 9 milijonov. Pred- log reorganizacije dodeljuje posloval- nico, ki je doslej delovala v sklopu Po- trošniške zadruge Kmetijski zadrugi, ki je na svojem občnem zboru izrazila željo, da svoje delovanje razširi na najizrazitejši kmečki predel na pod- ročju mesta Celja. Ker bi ta posloval- nica tudi služila delavstvu, bi imela značaj mešane trgovine. Maloprodajno podjetje s tekstilom, ki bo delovalo v središču mesta, bi ob- segalo samo eno poslovalnico, ki je tre- nutno največja (bivša poslovalnica Okrajnega magazina) ter klobučarstvo. Kot konkurenca in protiutež se pred- videva še eno podjetje s tremi manj- šimi poslovalnicami, ki so tudi zvrščene v sredini mesta. Trgovsko podjetje »Galanterija-par- fumerija« bo trgovalo z galanterijo, kratkim in pletenim blagom, parfume- rijskim in kozmetičnim blagom ter bo imelo v svojem sklopu tri poslovalnice, specializirane po gornjih predlogih. Predvideva se razširitev dosedanjega podjetja Kristalija, ki je doslej delo- valo v okviru grosističnega podjetja »Kemikalije-Usnje«. Novo podjetje bo; poleg prometa s steklom opravilo tudi promet s porcelanom in keramiko. V zvezi z ustanovitvijo takšnega podjetja pa obstojajo težave v tem, da ni na razpolago primernih prostorov, kar bo verjetno prepuščeno bodočemu razvoju. Lokal, kjer je že pred vojno obstojala velika trgovina s steklom in brušeni- mi izdelki, poseduje sedaj Državna za- ložba Slovenije, ki pa bi morala v za- meno dobiti primeren prostor. Posebno maloprodajno podjetje se bo bavilo s prometom usnja, papirja in barv. Ker so poslovalnice v tem obsegu delovale že doslej, se letni promet tega podjetja ocenjuje na 50 milijonov din. V Celju delujeta tudi dve odkupni podjetji za sadje in povrtnino. Obseg dela ter enotnost nastopanja na trži- šču narekujeta, da se omenjeni pod- jetji združita v eno. Načelno sta se pod- jetji za fuzijo že sporazumeli, kar bo brez dvoma izboljšalo odkupno politiko ter prodajo prehranbenih proizvodov. Novo podjetje bo imelo v svojem sklo- pu tri poslovalnice ter provizorij na trgu, mesnico, ki je doslej pripadala »Povrtnini« pa bo prevzela Klavnica MLO. Končno bo podjetje Mestne pekarne obsegalo šest poslovalnic, to je vse do- sedanje. Pekarne so doslej delovale pod upravo Potrošniške zadruge, bodoča uprava pa še ni določena. Posebna komisija pri MLO, ki pri- pravlja shemo novih podjetij, bo do-: ločila imena posameznim podjetjem in poslovalnicam, reševala vprašanje ka-i dra, upravnih in skladiščnih prostorov ter ostala vprašanja, ki so v tej z vezij pereča. R. G. POŽAR ALI VULKANSKI IZBRUH V CEUU ? Ne — le dnevna sHka celjskega podnebja, ki ga povzroča žvepleni, plin iz j ..........._. ................................... ..,...,,_,._...jCJJ3Jsarne._^.__..,................................_______........ V delavski svet so izvoliti najholiše, 2e ves mesec je bilo politično živ- ljenje v Tovarni sadnih sokov dokaj razgibano, saj se je kolektiv priprav- ljal na volitve svojega predstavniškega organa — delavskega sveta. Volitve so bile razpisane za 20. ma- rec. Partijska organizacija in upravni odbor sindikalne podružnice sta do po- drobnosti preštudirala vsa navodila in sestavila predlog za kandidatno listo. Naloga ni bila lahka, kajti treba je bilo slehernega kandidata osvetliti iz vseh plati, razen tega pa upoštevati navo- dilo o volitvah delavskih svetov, po ka- terem lahko kandidira v novi delavski svet le ena tretjina članov starega de- lavskega sveta. Pri izbiri kandidatov je bilo treba upoštevati pravilno raz- merje med posameznimi oddelki in pro- cent zaposlenih žena. Delo teh priprav je bilo kronano z uspehom, kajti ko je sindikalna podružnica sklicala mno- žični sestanek vsega kolektiva, na ka- terem so kandidate ponovno »prereše- tali«, je bila lista v celoti sprejeta. Na dan volitev ie v podjetju vladalo slavnostno razpoloženje. Volišče je bilo okusno okrašeno. Do 11. ure je volilo že 78% vseh upravičencev, 100% pa so bile volitve zaključene ob 14. uri. Zamudo so povzročile popoldanske in nočne izmene, ki so volile šele proti 14. uri. Tudi izid volitev je dokazal, da je bila izbira kandidatov pravilna, saj so vsi kandidati dobili tako rekoč vse glasove. Delavski svet v Tovarni sadnih so- kov čakajo težke naloge. Obveznosti, ki jih podjetju nalaga družbeai plan, so visoke in se bodo lahko izpolnile le z napori in prizadevanjem celotnega kolektiva. Počenši od revizije norma- tivov in delovnih norm, preko skrajne štednje z materialom, izboljšanja kva- litete izdelkov, uvedbe novoproizvodnje pa vse do plasmana izdelkov, vse to bo delovno področje novega delavskega sveta in upravnega odbora. Sindikalna podružnica mu bo pri tem nudila vse- stransko pomoč, predvsem v obliki ideološke izgradnje njegovih članov. S. A. TUDI VELENJSKI RUDARJI SO ŽE VOLILI Na volitve delavskega sveta sta se sindikalna podružnica in uprava rud- nika Velenje dobro pripravili, saj je bila 94 odstotna udeležba. Od volitev sta neopravičeno izostala 2 odstotka rudarjev, to je tistih, ki so najbolj nedisciplinirani. Same volitve so bile dobro organizirane ter zaradi njih ni trpela produkcija, čeprav so bile vo- litve n^ delavnik in v delovnem času. V novem delavskem svetu je 55 to- varišev, predvsem iz vrst rudarjev in nameščencev, dočim je bilo doslej v delavskem svetu 85 članov. Volitve so se začele na vseh sedmih voliščih že ob 4. uri zjutraj. V novi delavski svet je bilo izvoljenih precejšnje število sta- rih članov. Med njimi sta bila ponovno izvoljena dosedanji predsednik delav- skega sveta tov. Dominik Klančnik in predsednik upravnega odbora tov. Jože Vrabič, največ glasov pa je dobil pri- ljubljeni glavni inženir tov. Franz. Istega dne je bila tudi otvoritev ko- palnice, ambulante in reševalne posta- je v novem poslopju. Reševalna postaja je zelo moderno opremljena in okusno urejena. F. L. OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V CELJU V torek je bila seja propagandnega odseka. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, daj mora biti mesto Celje, kar se tiče snage p«5 mestnih ulicah urejeno do 1. maja. Plaka-j tiranje bo prevzelo Olepševalno društvo im uredilo na raznih pripravnih mestih table zaj lepljenje lepakov. Postaviti bo treba tuetru je sicer dobro znal zdresirati svo- je farane. Nič čudnega, saj je njegova strahovlada trajala preko 40 let. A vsa- ka stvar ima svoje meje, tako je tudi tu prišlo enkrat do vrhunca. V srcih vseh poštenih faranov je raz- krinkanje tega ljudskega škodljivca na- šlo prijeten odmev. Le zagrizene ter- cialke — njegove ljubljenke so strašno ogorčene. Bi pač rade svoje in njegove grehe prikrile s plaščem farizejstva. Zanimive, gorostasne stvari bi še lahko navedli o življenju in strahovladi tega mogotca. Celo knjigo je mogoče spisati o župniku Jančiču. Njega ne po- zna samo Sentpeter — glas o njem gre po vsej Savinjski dolini in preko nje. Pa ne morda kot o župniku dobrotniku, temveč o župniku, ki strahuje svoje fa- rane z vsemi različnimi sredstvi in teh pri njemu ni malo. Revno ljudstvo tre- peče pred njim, njegova volja jim mo- ra biti svet ukaz. Gorje tistemu, ki bi se njemu upal protiviti. Takega predrz- neža se loti z vsemi sredstvi in ga v kratkem onemogoči. Pri oblasti si je skušal vedno najti zaslombo, da je lahko počenjal stvari, na katere bi si povprečen človek še po- misliti ne upal. Kako je bil klečeplazen proti okupatorju, priča to, da je prvi uvedel v cerkvi nemško molitev in p^- je. Z vso dušo se je znal okupatorju predati, zato je pa tudi užival vso nje- govo milost in zaščito. Ob osvoboditvi je vztrepetal, češ kaj bo pa zdaj. A znašel se je kot vedno. Vlegel se je v posteljo in simuliral bo- lezen. Mislil si je, tako dolgo bom bo- lan, da se najhujši grom in vihar po- leže. Ves čas pa je že vrtal, koga bi podkupil in dobil na svojo stran, da bi ga ščitil. Pri tem lovu za koristoljub- je, bodisi pri višji ali najnižji oblasti, se on tudi žrtev ne ustraši. Saj dobro ve, da se mu bo vse obilno obrestovalo. Pri KLO je v večji meri uspel šele pri tretjem predsedniku. Šele on se je po- kazal dovolj dovzeten, da je župnik prosteje zadihal. Tudi z nekim odbor- nikom KLO in administratorko si ni v laseh, saj se večkrat srečajo pri ob- hajilni mizi. Kot je prezrl uredbo o upravi poko- pališča, prav tako si on tudi versko svobodo čisto po svoje tolmači in izvaja nad mladino svoj teror. Brezpogojno zahteva, da mora vsak obiskovati cer- kvena opravila. Šolska mladina se mo- ra vsako nedeljo izkazati z listkom, podpisanim s svojim imenom. Te list- ke je pobiral cerkovnik. V zadnjem času pa je prišlo do nezaupanja in jih pobira sam župnik. Gorje tisti družini, ki ne bi pošiljela svojih otrok v cerkev. On jo proglasi za upornika, ožigosa za garjevo ovco in ji zapreti z večnim po- gubljenjem. Vsak se boji gospodu za- meriti, zato je cerkev vedno nabito polna kot nikjer drugje. Cim nižji je sloj, tem korajžneje izvaja nad njim svoj teror. Pred nekaj meseci je 75- letni revni ženici pred nosom zaloput- nil vrata spovednice rekoč: »Pripeljite mi najprvo otroke v cerkev, potem pa pridite k spovedi.« Verska svoboda, kaj- ne? Njegovo posebno veselje je v tem, človeka v cerkvi pred ljudstvom osra- motiti. Neredko se je tudi že zgodilo, da je koga iz cerkve nagnal, če se ni pokoraval njegovemu absolutizmu. Še- le pred enim mesecem je bila takega počaščen j a deležna Zofka Pire. Prišla je prisostvovat poroki in ostala pod ko- rom. Župnik pa je zahteval: »Ali pridi pred oltar, ali pa se iz cerkve odstrani. Dokler se ne premakneš, se poroka ne bo vršila.« Ji je pač pred ljudmi hotel pokazati svojo oblast. Kako je za pogrebe in pokopališki prostor trgoval, smo že slišali in obču- tili. Ko pa je umrl reven Lenkov kra- var, so ga brez župnika odnesli kar po zavrtah na pokopališče. Tudi revež Grabner je bil vkljub prošnji svojcev lani brez župnikovega spremstva poko- pan. Zemljo za njegov grob je župnik blagoslovil kar v cerkvi, kamor je mež- nar prinesel krožnik prsti. Grabner v cerkev ni hodil in za firnež svojci niso mogli prispevati, zato je bil pač v ne- milosti. Pri njemu velja: Ali masten zaslužek, zaščita pri oblasti, pri teh se spregleda — od vseh drugih pa zahte- va slepo pokorščino. Kakšno pokorščino zahteva od de- lavske družine Došler, stanujoče v fa- rovžu, bi bilo zanimivo zvedeti. Došler- jeva žena mu je že vrgla v obraz, da on ni božji, ampak hudičev namestnik. Zato ni čuda, če ni smel zložiti svoje pšenice v farovški kozolec. Do kozolca so imeli pravico samo nekateri, kakor n. pr. Štormanova. Došlerjevo snopje je pa lahko gnilo na njivi. Njemu gre vsepovsod samo za ob- last nad ljudstvom in za dobiček. Po-^ grebi, poroke, krsti in podobno, so sploh njegov adut. Ce ni izgleda na dobiček, je lahko poroka ob 4. uri zjutraj, je lahko pri stranskem oltarju — če se pa obeta dobra kupčija, potem ni konca ne kraja glorije in slave. Otroka revne hribovske nezakonske matere ni hotel krstiti. Ko pa se je napovedal krst premožnih staršev, ga je opravil z vso slovesnostjo. Ko ga je otrokov oče vprašal za račun, je skromno pripom- nil: »Krst ne stane nič. Dobivam pa ob takih prilikah nagrado v zaprti ku- verti po eden ali dva tisočaka.« Njegova volja je morala biti upošte- vana pri vseh testamenitih. Izrazit pri- mer Ušenov grunt. Tudi Flisov, Štefa- nov, Kovačev in Ciglarjev grunt so bili njegova črna barantija. Pri vseh in predvsem pa je gledal, da se ga je pri- jel lep dobiček, četudi samo kaka njiva. Tudi v pogledu njegovega nravstve- nega življenja se mnogo šušlja. Saj ni čudno, ko kljub njegovi visoki starosti izreče na prižnici misel, kako ta slabost napada stare in mlade. . Izreden primer selekcije živine Gornja slika prikazuje kravo, katera je produkt dolgotrajne selekcije, ki je predvsem usmerjena na visoko mlečnost. Zaenkrat si je ta izreden primer selekcije privoščil le trden kmet Martin špehar iz Žalca. To nenavadno mlekarico je v inozemstvu plačal s precejšnjo vsoto deviz, ki jih je prejel za prodani hmelj. Živinorejski praktiki iz Celjske živinorejske selekcijske postaje sedaj proučujejo, kako se bo pri nas ta žival obnesla. Kdor želi sodelovati pri preizkušnji nove pasme, naj to sporoči Kmetijski upravi v Celju najkasneje do torka, ki bo upoštevala njegovo željo pri uvozu. ... in doma IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Na dnevnem redu I. izrednega za- sedanja Ljudske skupščine LRS je bila razprava o predlogu družbene- ga plana, ki je bil na osnovi resolu- cije Ljudske skupščine FLRJ z dne 30. decembra 1951 objavljen in za- radi javne diskusije poslan ljudskim skupščinam ljudskih republik ter raznim gospodarskim ustanovam. Tako je bilo omogočeno, da so bile vnesene v predlog številne koristne pobude, da so se našli novi viri do- hodkov in nove možnosti za poce- j nitev proizvodnje, poleg tega pa so se odpravile napake in nekatere ne- | sorazmerne obremenitve. Ljudska, skupščina LRS predlaga, da vlada i FLRJ poslane pripombe in predloge upošteva v svojem predlogu zakona o družbenem planu FLRJ za leto 1952, ko ga bo predložila Ljudski skupščini FLRJ. Zasedanju je bilo sporočeno, da se je poslanec Ivan Pešak odpovedal mandatu ljudskega poslanca, poslanec Edvard Kocbek pa funkciji člana Prezidija Ljudske skupščine LRS, kar je skupščina sprejela. PLENARNO ZBOROVANJE ODBORA REPUBLIŠKE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG V Ljubljani je bilo plenarno zbo- rovanie odbora Republiške zveze kmetijskih zadrug. Na dnevnem re- du je bilo poročilo o trenutnih po- litičnih in gospodarskih problemih zadružništva v zvezi z nedavnim navodilom CK KPJ, razgovor o tem poročilu kakor tudi o združitvi okrajnih zvez in okrajnih zadružnih skladov ter o združitvi Republiške zveze kmetijskih zadrug in Direkci- je za zadružno kmetijstvo. Razprav- ljali so tudi o ustanovitvi posebne podzveze za obrtniške zadruge. Na koncu so sprejeli važne sklepe za nadaljnjo utrditev našega zadružni- štva. IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE je na svoji seji razpravljal o pro- blemih telesne vzgoje in športa. Sprejeti so bili ustrezni zaključki. Med drugim je bil sprejet sklep o uvedbi enotne članarine 3 din me- sečno za člana in o pobiranju pro- stovoljnih prispevkov. DVE NASI NOTI AT.BANSKI ^ VLADI Jugoslovansko poslaništvo v Bu- dimpešti je izročilo albanskemu, po- slaništvu na Madžarskem dve noti, v katerih protestira proti izziva- njem, ki so jih zagrešili albanski obmejni organi na jugoslovansko al- banski meji 15. in 17. marca. UREDBO O PLACAH DRZAVNIH USLUŽBENCEV .> je izdala Zvezna vlada. Uredba je v celoti objavljena v torkovi številki »Slovenskega Poročevalca«. \ 15. MAJ — PRAZNIK ZMAGE Na sejah zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ so raz- pravljali o zakonskem predlogu za proglasitev 15. maja za narodni pra- znik zmage namesto 9. maja kakor doslej. Ta predlog sta sprejela za- konodajna odbora obeh svetov. Ju- goslovanska ljudska armada se je z okupatorjem borila do 15. maja in tega dne je izšel zadnji komunike Vrhovnega štaba. V ZVEZI S SPREJETJEM NOVEGA PLACNEGA SISTEMA pripravlja vlada tudi predpise za ureditev sistema pokojnin. Sredstva za to so zagotovljena v proračunu, tako da bo postavljen v aprilu in maju tudi pokojninski sistem na novo podlago. Pri mednarodnih tekmah v smu- čarskih skokih v Planici je zmagal Američan Wegeman. Naš najboljši skakalec pa je bil Karel Klančnik. Delegacija indijske socialistične stranke pride v Jugoslavijo. Sezna- njala se bo z graditvijo socializma pri nas. Milijardo dinarjev je Zvezna vla- da FLRJ na predlog predsednika vlade maršala Tita podelila vladi LR Slovenije kot pomoč za škodo pri elementarnih snežnih nezgodah. Na 128 milijonov je narasla po- moč za prizadete kraje v Sloveniji. Vohunski proces v Kopru, Pred vojaškim sodiščem v Kopru se za- govarja 6 oseb, ki so vohunile v korist neke tuje države. Dva nova rudnika boksita so od- prli v Bosni. Na Kosovem pa so odprli nov rudnik svinca in cinka. Predlog splošnega zakona o ljud- skih odborih je bil v načelu sprejet v odborih zvezne Ljudske skupščine. Pet milijard dinarjev bo letos in- vestiranih za kapitalno izgradnjo v Sloveniji. Izpred sodišča Pri okrožnem sodišču v Celju je bila minuli teden dvodnevna razprava, pri kateri so se zagovarjali 38 letni delavec Friderik Halužan iz Brišlina pri Pre- gradi na Hrvatskem, 27 letni mesar Alojz Gobec iz Maribora, 25 letni avto- mehanik Ivan Gobec iz Maribora in 25 letni mesar Albin Leitinger iz Mari- bora. Vsi štirje so bili obtoženi, da so se v noči 28. maja 1951 udeležili pre- tepa v parku pri železniški postaji v Rogaški Slatini, pri katerem so rabili nože in kole. V tem pretepu je bil ubit Jurij Špoljar, pretepači pa so si tudi med seboj prizadejali več ali manj hu- de telesne poškodbe. Alojz Gobec je še obtožen, da je v pretepu prizadejal Juriju Špoljar ju tako težke telesne po- škodbe, katerim je Špoljar podlegel v nekem hlevu, kamor se je po pretepu zavlekel. Obsojeni so bili: Friderik Ha- lužan na 1 leto in 10 mesecev, Alojz Gobec na 1 leto in 6 mesecev, Ivan Gobec na 1 leto in 6 mesecev in Albin Leitinger na 1 leto in 1 mesec strogega zapora. Premeteni goljuf Vlado Pritekelj za rešetkami Organom PoverjeniStva za notranje zadeve T Ljubljani se je posrečilo ujeti premetenega goljufa, ki si je v petih primerih nadel iz- mišljena imena in izmišljene poklice. Pod tujimi imeni je v Ljubljani v štirih primerih izvabil od lahkovernih mladih, zakonaželjnih deklet precejšnje vsote denarja, pa tudi dru- ge stvari so se rade prijele njegovih prstov. Dosedaj ugotovljena prigoljufana vsota znaša okrog 200.000 dinarjev. Vlado Pritekelj pa tudi v Celju ni nepoznan. Med potovanjem iz Maribora v Ljubljano se je ustavil v Celju pod lažnim imenom kirurg-specialist dr. Ze- melbauer. Seznanil se je v našem mestu s tovarišico T., ki je njegovim zvijačam in obljubam kar »ugodno« nasedla: dala je svo- jemu »bodočemu možu« 3^.000 dinarjev. Ko je imel »jurčke« v žepu, ji je dejal, da bo v kratkem »potegnil« eno izmed prvih nagrad za svoje človekoljubno delo na področju me- dicine in ji bo vrnil izposojeni denar, pa tudi njemu bo še dosti ostalo. Kirurg se je v Celju seznanil še z neko drugo že starejšo žensko, ki bi se bila tudi rada poročila. Tudi ta mu je poklonila 39.000 dinarjev, da pa ne bi prišel v zadrego, mu je dala povrhu še 25.000 dinarjev vredno za- pestnico. Goljuf Vlado Pritekelj je 35 let star, po po- klicu trgovski pomočnik, nezaposlen, brez stalnega bivališča. Gostilna naj bo gosHtna! Zaradi raznih gospodarskih težav, ki so nastopile po vojni pri nas, je gostin- stvu večkrat primanjkovalo raznih po- trebščin, katere bi bile nujno potrebne za gostinstvo. Večkrat je tudi vodja gostišča bil neiznajdljiv. Spričo uspehov v gospodarstvu in no- vih ukrepih ne more nikdo trditi, da tudi danes primanjkuje gostinstvu ka- kršen koli material. In vendar gostilna pri Skalni kleti toči v imenu vina ne- ko čudno tekočino, ki naj bi jo baje dobila od »Vino« in to po 100 din liter. Pa tudi prostori so slabo urejeni in mize nepogrnjene. Zdi se nam, da bi bilo prav, če bi pristojni organi izvr- šili temeljito kontrolo v gostilni in pred- pisali Ušajki, kako mora lokal urediti. V nasprotnem primeru pa naj se v in- teresu gostov lastnici odvzame konce- sija. petrovšKi Župnik ugotavlja navzočnost pri maši Po stari šegi je bil dan sv. Jožefa ne- zapovedan cerkveni praznik. Letos je imel petrovški župnik kar dve maši ta dan, eno dopoldne, drugo popoldne. Pri popoldanski maši je po končani pridigi pozval vse tiste farane, ki zaradi dela v tovarnah niso mogli priti k dopoldan- ski službi božji, naj dvignejo roke. Iz- gleda, da je v cerkvenih krogih po- ostrena evidenca nad obnašanjem fa>- ranov. T. J. V VSAKO VAS IN HiSO »SAVINJSKI VESTNIK«! Ljudje na terenu radi delajo^ le pravilno jih je treba pritegniti k delu Mnogokrat slišimo od posameznih funkcionarjev na terenu, da se z ljud- mi ne da delati. Takega mišljenja so bili tudi prejšnji odborniki OF iz IV. četrti. Z muko in težavo so spravljali odbornike na sejo in kjer je bil kak- šen odbor, so bili v njem vedno eni in isti ljudje. Več let zaporedoma so bili mestni terenski odbori in nekateri zu- nanji za dobro delo večkrat nagrajeni, dočim IV. četrt takih nagrad ni bila de- ležna. Še slabše stanje je bilo pri or- ganizaciji ZB, saj se je odbor sprav- ljal k prvi seji od občnega zbora vse leto, dokler pač ni bil zaradi nedelav- nosti razpuščen. Za pionirsko organi- zacijo in strelsko družino se, kot so tr- dili funkcionarji, člani sploh niso za- nimali. Edino odbor AFZ in odbor Rde- čega križa sta ostala pri življenju. Delo OF je kljub prizadevanju posamezni- kov nazadovalo. Kakšno pa je stanje danes? Danes dela na terenu v množičnih organiza- cijah skupno nad 110 članov OF. Šte- vilo članov OF se je močno dvignilo, organizacija ZB je članstvo podvojila in odbor je bil za dobro delo nagrajen. Ustanovljena strelska družina šteje nad 30 članov in je bila pohvaljena kot naj- boljša. Pionirji so dosegli v interesnih krožkih že vidne uspehe. Posebno so se pri delu izkazale žene. Okrog sedemdeset jih dela na terenu. V vsakem odboru so dobro zastopane in lahko trdimo, da so se v izvajanju na- log doslej izkazale doslednejše od mo- ških. Trditev, da se z ljudmi na terenu ne da delati, je le osebno opravičilo po- sameznih nedelavnih funkcionarjev. Ta primer kaže, da so naši ljudje dobri in delavni, le pravilno jih je treba pri- tegniti k delu. Kaj pa Kokošjereja? Bili so časi, ko smo dobili za izvožena jajca več kot za izvoženo pšenico. To pomeni, da je tudi kokošjereja po- membna panoga našega gospodarstva, ki je ni podcenjevati. Na žalost pa sta- nje naše perutnine ni zadovoljivo. Ko- košje jate je zelo razredčila kokošja kuga, po dvoriščih pa imamo vse mo- goče pasme, ki gospodarsko ne odgo- varjajo. Čeprav je kokošjereja važna za vzrejo pri nekmečkem gospodarstvu je neobhodno potrebna tudi kmetu. Da bo pa res koristna in da bo dajala čim več dohodkov, to je jajc kakor tudi mesa, moramo gojiti temu primerno kokoš. Torej kokoš, ki nosi jajca, poleg tega se pa rada pase in si hrano, ki jo je po njivah in travnikih dovolj, sama išče. Vse te lastnosti ima naša domača kokoš štajerske pasme. Zato bomo po- speševali in širili za kmečke prilike samo to pasmo. To je kokoš rjave bar- ve z belim kljunom, belih nog in ušes. Rekli bomo: »rjava je ta prava«. Za nekmečka gospodarstva pa bomo gojili Leghorn, Plimuth in Rhodeleind. Kako bomo širili in pospeševali ko- košjerejo? Na ta način, da bomo od- birali za pleme najboljše živali ter od njih zbirali valilna jajca. Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo: že to dela in je v ta namen dobilo od' državnega posestva v Medlogu pri Ce-; lju več dobrih petelinov, ki jih je raz- delilo med dobre kokošjerejce. Državno posestvo v Šentjuriju pri Celju pa bo| razdelilo med rejce večje število va-j lilnih jajc. Ta bodo razdeljena po str-| njenih naseljih med člane KZ in KDZ.j Rejci se bodo morali obvezati, da bodo] gojili samo kokoš štajerske pasme in; da bodo dobavljali valilna jajca ter! plemenske peteline. Ta akcija se bo i izvajala zaenkrat samo v krajih, ki: imajo za to pogoje (Teharje, Šentlov- renc pri Štor ah, Jagoče pri Laškem ter; v okolici Dobrne). Zapiski pričajo, da je bila celjska| okolica včasih znana daleč naokrog pol kokoši štajerske pasme, ki se je celo, imenovala »celjska kokoš«. Kokošje' jate bomo razširjali tudi na ta način,- da bodo naše gospodinje nasadile čimi več kokelj. Vse, ki se zanimajo zai vzrejo te pasme, vabimo, naj se zgla-j sijo na poverjeništvu za kmetijstvo pri! OLO Celje-okolica ali pri Društvu rej-^j cev malih živali v Celju. | —z i Stev.13 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. marca 1952 Stran 3.^ Ob petstoletnici mesta Celje Še nekaj o bodoči ureditvi Celja (Nadaljevanje in konec) Kaj je s Kapucinskim mostom? Ali bomo dobili nov mvinjski most, kje in kdaj se to predvideva? vprašanje izgradnje trajnega mostu čez Sa- vinjo v Celju se rešuje že nekaj desetletij, povodom izdelave projekta za regulacijo Sa- vinje v celjskem ovinku, se je dokončno do- l«čila lega novega mostu v podaljšku Ulice XIV. divizije—Breg. Gradnja je bila dolo- iena istočasno z izvedbo regulacijskih del na Savinji in s preložitvijo železniške proge. Iz- vedbo je preprečila vojna. Po osvoboditvi je cestni ljudski odbor ponovno pokrenil re- šitev te zadeve. Ker zaradi nujnejše kapitalne izgradnje regulacije Savinje s preložitvijo že- lezniške proge ni bilo možno nadaljevati, oba provizorna cestna mosta pa sta postajala neuporabljiva, je zahteval Mestni ljudski od- ^or izgradnjo stalnega mostu, neodvisno od regulacije Savinje s preložitvijo železniške proge. To tembolj, ker nosilnost začasnih lesenih mostov nikakor ni več odgovarjila naraščajočemu težkemu tovornemu prometu. Vendar je strokovna komisija ponovno ugo- tovila, da je gradnja železobetonskega mostu J rečnimi podporniki v določeni trasi nedo- pustna, dokler ni odstranjen sedanji želez- niški most, katerega obstoj bi bil zaradi pre- usmeritve toka Savinje po poševnih podpor- nikih novega cestnega mostu resno ogrožen. Zato se je Mestni ljudski odbor v drugi po- lovici preteklega leta bavil z zamislijo izgrad- nje mostu v železni konstrukciji brez sred- njih podpornikov, ki bi bila možna neodvisno od regulacijskih del. »Metalna« v Mariboru je bila pripravljena izdelati potreben tehnični elaborat, mostno konstrukcijo in njeno mon- tažo. Nastala pa je ovira, ker neka repub- liška ustanova ni dala pravočasno na razpo- lago za sestavo programa potrebnih tehničnih podatkov iz razloga, ker gradnja mostu ni bila predvidena v osnovnem seznamu inve- sticij. Vsekakor bi pa železna mostna konstrok- «ija ne bila v skladu s prirodnim okolišem ter bi bila primernejša rešitev z izgradnja trajnejšega železobetonskega mosta z mini- malnimi vzdrževalnimi stroški. Tudi grad- beni stroški bi bili z ozirom na potrebno ve- liko nosilnost verjetno nižji. Ker postaja nadaljevanje regulacije Sa- vinje, ki je predpogoj za nadaljnji razvoj mesta, vsak dan nujnejše ter tudi nezadostne železniške postajne naprave kategorično za- htevajo preureditev naprav, bi bila tudi iz splošnih gospodarskih vidikov edino pravilna celokupna rešitev problema po prvotni za- misli. V preteklem letu se je precej naredilo v komunalni dejaimostU Kako izgleda vnaprej? \ Odgovoriti na to vprašanje je lahko težko. I.ahko, ker je naša želja, da z začctini: delom nadaljujemo z istim odnosno še večjim tempom, kakor smo delali v preteklem letu, da bi tako Celje postalo v treh letih res »Celje belo in veselo«. Zelja naša je, da z začetim delom ne prenehamo. Ne vemo pa še, koliko bomo imeli finančnih sredstev na razpolago, brez katerih nam ni mogoče iz- vajati nobenih večjih gradbenih del. Trudili se bomo, da bomo tudi v letošnjem letu želi odobravanja, kakor smo jih v preteklem. Za nadaljevanje započetega dela bi se mo- rali sedaj v znatni meri zanimati in pomagati posamezni delovni kolektivi. S sredstvi, ki jim bodo ostala na prosto razpolaganje, bi lahko ogromno prispevali k zunanjemu dvigu mesta. Apeliramo na nje, da v tem oziru raz- mišljajo in da jim mora biti v ponos, če bi Celje dobilo drugo lice. Kaj je s prehodom v Prešer- novi ulici? Ureditev prehoda v Prešernovi ulici je bila nujno potrebna iz varnostnih ozirov. Cesta je na tem delu najožja. Ves promet se je raz- vijal na ožjem cestišču in je ob velikem prometu bila precejšnja nevarnost za pešce. Sedaj se bo cesta razširila za 1 meter, pešci pa bodo brez nevarnosti hodili no pločniku, ki bo pod oboki. Lokali ostanejo še naprej, kakor so bili. Takih pasaž bi bilo potrebno narediti še več, posebno še v starem delu mesta. Na kritiko, da delo počasi napreduje, po- udarjamo, da se taka odgovorna adaptacijska dela lahko vršijo le postopno, z vso previd- nostjo, da zadobijo novi konstruktivni deli za- dostno trdnost in da hitrejše napredovanje ovira tudi neugodno vreme ter neizvežbanost delavcev za taka izredna gradbena dela. ; Kaj pa drugi slični problemi? V komunalni dejavnosti je nešteto nere- šenih problemov. V kratkih besedah te pro-J bleme osvetliti je nemogoče. Bes pa je, dai naše prebivalce zanimajo. Skušali bomo vj naslednjih številkah lista osvetliti te proble- me in jih prikazati naši javnosti in delovnimi kolektivom, da nam bodo lahko pri tem po~ magali. Nemogoče je vse takoj urediti in! rešiti. Postopoma in s pomočjo vseh bo dana^ možnost, da se bodo vsi problemi lahko re- šili. Občutno znižanje cen hmeiiishih in prehranbenih proizvodov v prejšnji številki našega lista smo čitali, da so cene nekaterim kmetijskim proizvodom, ki jih prodajajo trgovine, visoke in v nekaterih primerih celo višje od cen, po katerih prodaja pro- izvode na trgu privatni proizvajalec. Temu bo v kratkem konec. Celjske trgovine s kmetijskimi proizvodi so se dogovorile, da bodo 1. aprila 1.1. pro- dajale svoje proizvode po znatno nižjih cenah, kar bo zelo ugodno vplivalo na padec cen tudi pri privatnih prodajal- cih na trgu in v odkupu. Tako bo Po- vrtnina mlo nudila potrošniku čebulo po 25 din za kg, jabolka po 15 din za kilogram, solato, ki jo dovaža iz Splita, pa po 20 din; kislo zelje, ki ga je sama proizvedla, po 10 din za kg. V svrho čim uspešnejše intervencije bo proda- jala jajca po 3,50 din, čeprav je odkup- na cena 4 din. Potrošniki bodo posebno zadovoljni, ko bodo lahko kupovali krompir po 8 din, ki ga bo v zadostnih količinah. Podjetje »Sadje« je v zameno za ja-j bolka uvozilo večje količine limon in pomaranč iz Italije po zelo ugodnih cenah, tako da bodo na trgu limone po 80 din za kg, pomaranče pa po 100 din za kg. Ob tej ceni bo marsikateri naš malček zadovoljen. Klavnica MLO bo prodajala goveje meso po 100 din za kg, svinjsko meso po 120 din za kg. Istočasno z znižanjem cen mesu se bodo v trgovini državnih posestev znižale cene suhomesnatim proizvodom za okrog 45 odstotkov. Tako bo stala prvovrstna šunkarica 190 din za kg, hrenovka pa 10 din. Tudi cena mleku se bo znižala, če ne bodo kmetovalci prodali preveč krav pa jih na črno zaklali. Vsled dviga cen na svetovnih tržiščih in močnega povpraševanja se bo ver- jetno s 1. aprilom 1.1. dvignila cena le papriki in popru. Potrošnike opozarjamo, da lahko na- tančnejše podatke o cenah in količinah dobijo pri zgoraj navedenih podjetjih. Gibanje prebivalstva v Celju Od 17. do 24. marca 1952 je bilo rojenih 22 dečkov in 17 deklic. j POROČILI SO SE: j Sodar Brdnik Alojzij in tkalka Falant Pavla, ; •ba iz Celja; strugar Zebec Štefan in delavka j *alej Terezija, oba iz Celja; stroj, ključav- ničar Smrečnik Josip in tov, delavka Zelič Ivana, oba iz Celja; delavec Novak Jožef in nameščenka Bostič Marjeta, oba iz Celja; komercialist Koren Jožef iz Bog. Slatine in knjigovodkinja Agrež Danijela, iz Celja; admin. manipulant Gluk Jožef iz Slovenj Gradca in trg. poslovodkinja Hifler Angela « Šmartna pri Slovenj Gradcu. 1 UMBLI SO: ! Upokojenka Flis Jera, stara 77 let iz Celja; Upokojenec Strašnik Viktor, star 45 let iz Hrastnika; gospodinja Maurer Roza, stira '2 let iz Celja; poštni uslužbenec Mlakar ^*ojz, star 52 let iz Dobovca pri Poljčanah; upokojenec čretnik Franc, star 88 let iz Celja; •"•sestnik Rezar Anton, star 65 let iz Dramelj; ?Pokojenec Dolničar Janez, star 70 let iz ^''•arja pri Jelšah in dojenček Strmšek Jo- iz Blagovne pri Šentjurju pri Celju. V CELJSKI OKOLICI Od 17. do 22. marca 1952 se je rodilo 9 dečkov in 9 deklic. POROČILI SO SE: Bornšek Konrad, kmečki sin iz Stranic in Bornšek Katarina, kmetica iz Stranic; šti- mulak Frančišek, kroj. pomočnik iz Dobrne in Lužar Anica, knjigovodkinja iz Dobrne; Zelič Ljubomir, nameščenec iz Celja in Škrabe Anica, nameščenka iz Latkove vasi, KLO Sv. Pavel pri Preboldu. UMRLI SO: Kos Marija, kmetica iz Ljubnice KLO Vi- tanje, stara 69 let; Mlekuš Andrej, livarski mojster v pok, iz Nove cerkve, star 70 let; Kač Mihael, upokojenec iz Bukovžlaka, star 61 let; Bokalič Marija, preužitkarica iz Dob!e- žič, KLO Drensko rebro, stara 80 let; Jančii Jožef iz Hrastja KLO Žusem, star 18 let? Koren Julijana. poljedelka iz Loke pri Žusmu^ stara 24 let; Cestnik Frančiška, kmečka hči iz Marija Reke, stara 60 let in Oplotnik Franc, preužitkar iz Matk, star 84 let. \ s 4 H ŠAHOVSKI TEDEN OD 30. MARCA DO 5. APRILA ^ Sloveniji bo Šahovski teden od 30. marca 5. aprila. Celjski okrožni šahovski odbor se je te- **lJito pripravil k izvedbi tega tedna. Tudi •ekatere sekcije, klubi in društva imajo že ''»govorjene razne tekme, brzoturnirje. si- ^oltanke in druge šahovske prireditve. V "*»»>em Celju bosta poleg mnogih šahovskih •^kem tudi dve simnltanki; eno priredi SŠD "*Ue v šahovskem domu na štiridesetih de- kah, JQ 5p odigral mednarodni mojster **ojan Puc, drugo pa bo odigral tudi na 40 '*fskah mojster Germek v priredbi ŠD Ko- Jinar Gaberje. Obe simultanki bosta isto- *asno, predvidoma v petek 4. aprila ob 19. uri. SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO Moštveno tekmovanje šahovskih aktivoTi celjskih sindikalnih podružnic za leto 1951-52' je končano. Prvo mesto in prehodni {tokalj OSS si je priborilo I. moštvo Emajlirane »j 25 in pol točk, sledijo: Cinkarna 22 in pol.j Metalurška šola 19 in pol, Emajlirana II. in; OLO Celje-okolica po 16, Železničar 14 iB; Bolnica 12 in pol točk. Razdelitev nagrad h» v Šahovskem domu v sredo 2. aprila. Ob te jI priliki bo tudi moštveni brzoturnir šahovskih aktivov sindikalnih podružnic (vsako moštv9 6 igralcev). Začetek ob 19. uri. Vabljeni vsi! šahovski aktivi, tudi oni, ki se moštvenegi^ tekmovanja iz katerega koli vzroka niso mogU; udeležiti. 1 IZ CELJA... GLEDALIŠKI JUBILEJ TOVARIŠA AVGUSTA SEDEJA V četrtek 27. marca je bila v Mest- nem gledališču premiera Cankarjevih »Hlapcev«. V vlogi Kalandra je nasto- pil tov. Avgust Sede j, ki je s tem na- stopom zabeležil že preko 230 gleda- liških nastopov po osvoboditvi. Tovari- šica Tilka Svetelškova pa opravlja že 20 let šepetalsko službo. Prisotnost obeh požrtvovalnih gledaliških delavcev je v današnjem gledališču tako očita in po- membna, da si celjsko gledališko ob- činstvo ob njunem jubileju iz srca rado želi še dolgo vrsto let njunega dose- danjega gledališkega elana in vzorne požrtvovalnosti. OBČNI ZBOR AFŽ ZA TEREN JOŽEFOV HRIB V ponedeljek je bil v terenski pisarni OF občni zbor organizacije AF2 za Jo- žefov hrib. Zborovanje je bilo lepo obiskano in je potekalo v prav živah- nem razpoloženju. Sekretarka tovariši- ca Tončka Ribičeva je podala obširno poročilo o delu, ki so ga izvršile pri- padnice AF2 na terenu od zadnjega občnega zbora. Sodelovale so pri orga- niziranju novoletne jelke, katere pri- reditev je bila ena najlepših v območju mesta, v Tednu matere in otroka je bila kulturna prireditev s pogostitvijo otrok pa tudi mater, v kolikor so do- puščala sredstva, bila je proslava pra- znika žena 8. marca itd. Po poročilu je sledila živahna diskusija. Pri volitvah odbora so bile o odbor izvoljene dose- danje delavke, izpopolnil pa se je od- bor še z novimi mladimi močmi. LJUDSKA UNIVERZA Zadnje predavanje, ki ga je imel na Ljudski univerzi »O vzgoji mladine« prof. Šilih iz Maribora, je obiskalo okrog 200 Celjanov. Saj je zanimivo predavanje tudi zaslužilo lep obisk. Tako naj bi bilo tudi pri bodočih pre- davanjih, da ne bo imelo Celje pogosta, a malo obiskana predavanja. SE DVA OBCNA zbora V nedeljo je bil v vogelni dvorani Narodnega doma občni zbor celjskega Čebelarskega društva. Na občnem zbo- ru so med drugim razpravljali o delu društva za pospeševanje te važne pa- noge v našem gospodarstvu. Prejšnji teden je Ribiška zadruga v Celju po- lagala račun o svojem delu, ki je bilo v zadnjem letu dokaj živahno. Zgradili so ribogojnico in pripravili ribnik za ribe-matere. V načrtu imajo zgraditi še peti ribnik za ameriške postrvi »ža- rene« ter nadaljnja dva ribnika za krape, enega v Spodnji Hudinji, dru- gega pa v Zalogu. SADJARJI IZ OSTROZNEGA SO SE POGOVORILI Odkar je na Ostrožnem nov rajonski odbor OF, se je zanimanje članov Fronte precej razgibalo. Odbor je na svoji zadnji seji pretresal več važnih stvari, kot poživitev AF2 sekcije, mla- dinske sekcije ter o škropljenju sad- nega drevja. Tov. Zupan Franc iz po- verjeništva za kmetijstvo OLO Celje- okolica jim je dne 22. t. m. predaval o škropljenju sadnega drevja. Po preda- vanju so sadjarji sklenili, da začnejo takoj s škropljenjem, ki naj bi zatrlo ameriškega kaparja, ki se je v njihovih sadovnjakih že dokaj razširil. KAKO DOLGO BO ŠE JOŽEFOV HRIB OBSOJEN NA TEMO? Odkar nam je luna odpovedala svojo raz-' svetljavo, je naš hrib, posebno pa še Zvezna^ cesta na Jožefovem hribu, ponoči v popolnij temi. Ni čudno, da izrabljajo to okolnost razni temni elementi in z velikim uspehom; vdirajo v tamkajšnje drvarnice. Posebno so jim pri srcu zajci in kure. Ta tema pa je še prav posebno mučna za one stanovalce od- nosno stanovalke, ki se vračajo ob poznih večernih urah ali ponoči iz nočnih služb. Pričakujemo zato upravičeno, da bodo v naj- krajšem času zopet zasijale v tem predelu prepotrebne električne žarnice. MALI ROKOMET Celjani so premagali KRIM iz Ljubljane z visokim rezultatom 39:7 Redko kdaj se vidi tako hitra in učinkovita Igra. Z najenostavnejšimi potezami so pri- hajali Celjani pred gol gostov in pretresli mrežo kar 39 krat. To je sedaj najvišji re- zultat, ki so ga dosedaj dosegli domači igral- ci proti kakšni tuji ekipi. Kako so igrali gostje, se bo vsakdo vprašal. Igrali so seveda mnogo slabše, vendar pa le niso zaslužili takega poraza. Pred golom so bili zelo slabi strelci saj so imeli dovolj lepih prilik, ki so jih pa zastreljali. Nekaj ostrih strelov je dobro branil mladi vratar, ki izgleda, da se je že kar udomačil v vratih. Seveda se na betonu ne da tako uspešno braniti kakor kje na travi, pa je vendar zadovoljil. Tokrat je nastopil tudi Uršič. Več njegovih ostrih stre- lov je obtičalo v mreži, koristno je povezoval napad z obrambo in je bil s Pulutnikom no- silec vseh akcij. Jezernik je dobro igral, vendar se nam zdi, da je malo preveč ener- gičen. Bukovac in Poznik sta bila najuspeš- nejša strelca v moštvu. Prvi je igral zelo prodorno, se stalno vračal v obrambo, gradil igro in končno večino potez zaključil z le- pimi goli. J^oznik je mlad igralec, a vendar že izgleda, da je začel igrati samostojno in tudi koristno za moštvo. Podajal je lepo in točno, mnogo golov pa je zabil sam. Zakraj- šek se je zelo trudil, vendar pa izgleda, da ga malo moti slab vid. Bil je izredno raz- položen in mnogo žog je sam poslal v mrežo. Sodil je dobro in v zadovoljstvo vseh tov. Jezernik. -ki- . . . IN ZALEDJA iz LAŠKEGA Preteklo sredo se je vršil širši se- stanek iniciatorjev za ustanovitev Dru- štva prijateljev mladine v Laškem. Na sestanku so ' pregledali osnutek pravil in se dokončno pogovorili o ustanov- nem občnem zboru, ki se bo vršil prve dni v aprilu. Prva naloga društva bo ureditev otroškega igrišča in ustanovitev zave- tišča za dijake nižje gimnazije, ki se vozijo z vlakom. Vse kaže, da se bo Društvo prijate- ljev mladine v Laškem lepo razvilo, saj šteje že sedaj okoli 100 članov. * V nedeljo je bila v dvorani Zveze borcev razstava izdelkov izobraževalno gospodinjskega tečdja, ki ga vodi šol. uprav. tov. Mara Span. Razstava je po- kazala, da ni bil zastonj trud tovarišic ki so se požrtvovalno trudile, da bi dale udeleženkam, ki jih je okoli 30, čim več praktičnega znanja. * V nedeljo popoldne je gostovalo v Laškem Izobraževalno umetniško dru- štvo »Bratov Ipavcev« iz Sentjurija pri Celju z dramo v treh dejanjih »Sveti plamen«. iz Stor Napredne žene v Storah so se letos še posebno izkazale. Po izredno dobro organizirani in uspeli proslavi 8. marca so pokazale, da znajo najti primerne oblike za izobraževanje. Vaški odbor AF2 Štore - desni breg je organiziral gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje dva- krat tedensko 25 tečajnic, in šiviljski ter krojni tečaj, ki ga prav tako dva- krat tedensko i-edno obiskuje 15 tečaj- nic. Dobra volja, vztrajnost in iznajd- ljivost so rodile uspeh, ki bo v pravi obliki prikazan šele ob zaključku obeh tečajev, vendar pa to dokazuje že se- daj, da se da marsikaj doseči tudi v Štorah. 2ene, ki imajo smisel in voljo za napredek, so dale vzgled, potrebno bi bilo, da jim sledijo še druge. Mladina že zbira prispevke za na- bavo radio-aparata, ki ga bodo uporab- ljali v novi mladinski sobi, ki je že lepo urejena in pripravljena« za mla- dinske sestanke in izobraževanje. Da bi svoje naloge, zadane si na ple- numu 5. marca letos, čim vestneje iz- vrševali, so napovedali vsem organiza- cijam v okraju tekmovanje v izobraže- vanju mladincev in povečanju delovne discipline. Razen tega tekmujejo tudi v štednji z materialom in v odkrivanju notranjih rezerv v podjetju. Posebno točko tekmovanja pa tvorijo: izven- armadna vzgoja, protiletalska zaščita in strelska družina, kjer naj bi se mla- dinci čim bolj uveljavili. * Čitalnico bo s 1. aprilom otvorilo tudi Sindikalno kulturno-umetniško društvo v Storah. Tudi korak naprej. Volitve delavskega sveta so v Žele- zarni potekle v najlepšem redu in raz- položenju. Samo trije delavci so tudi na ta dan »vsekali plavega«. Zaposleni so disciplinirano prihajali na volišča, da so volitve ponekod končali že do 7. ure zjutraj, ob 8. uri pa so zaključe- vali po vseh voliščih. Ob 13,45 so izvo- litev novega delavskega sveta svečano proslavili z zborovanjem pred uprav- nim poslopjem. U. R. IZ GOMILSKEGA Delo v naši gasilski četi je precej oživelo. V preteklem letu smo imeli kulturno prireditev, iz katere čistega dobička smo nabavili razne rekvizite. Za Tolmince smo zbrali okrog 4000 di- narjev. Pripravljamo dve gledališki igri. Ustanavlja se ženska desetina. * Naša mladina se pripravlja, da bo nastopila na odru z veseloigro »Zamu- jeni vlak«. Dobiček igre je namenjen za nabavo novih knjig. * Veliko zanimanje vlada za nastop igralske družine »Partizana«, ki bo na- stopila v začetku aprila. IZ PESJEGA PRI VELENJU Na koncu naše vasi, na Lilijskem gričku, je rudarska naselbina. Rudarji, ki hodijo v zgodnjih jutranjih urah, pa tudi zvečer na delo v rudnik ali pa z dela, morajo hoditi po temni cesti, ki je od tajajočega se snega vsa razmo- čena in blatna. Drogovi s svetiljkami ob cesti sicer stojijo, manjkajo pa žar- nice. Rudarji, pa tudi ostalo prebival- stvo, prosijo KLO Pesje, da bi uredil cestno razsvetljavo, ki jo že od osvobo- ditve sem pogrešamo. IZ DOBJEGA Preteklo nedeljo je bil v Dobju občni zbor ZB, kjer so izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Konrad Vrečko. Temeljito so se pogovorili o delu organizacije v preteklem letu in bodočem delu v letu 1952. Sprejeli so tudi 20 novih članov, tako da šteje se- daj organizacija ZB 92 članov. V zadnjem času mnogo beremo o škodi, ki jo je napravil letošnji sneg po vseh krajih Slovenije in o pomoči prizadetim krajem. Tudi v Dobju je družini Guček po- rušil sneg gospodarsko poslopje, ki je bilo v letu 1951 šele izgotovljeno. Skoda znaša nad 200.000 din. Sedaj ta družina ne ve, kako bi si pomagala — vse je zlomljeno, opeka pa razbita. Potrebno bi bilo, da bi tudi tu mero- dajni uvideli prizadeto škodo in po svoji moči družini pomagali, saj je vendar tudi ta družina mnogo prispe- vala v času NOB. Čudno pa je, da KLO Dobje ni upo- števal te gmotne škode pri davčni akontaciji, saj jo je znižal samo za 1000 din. * V nedeljo 16. marca je KUD Dobje uprizorilo Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Igralci so s to igro dosegli svoj namen. Spravili so gledalce v veselje in prisrčen smeh. V bodoče namerava- jo gostovati še v Šentvidu in na Pre- vorju. Tako se tudi v podeželskih krajih, kakor je Dobje, oživlja kulturna dejav- nost. Saj smo v kratkem gledali kar štiri kulturne prireditve. Najprej so se nam predstavili igralci nz Jagnjenice, nato Planinci s svojim »Rodoljubom iz Amerike«, nato igralci iz Prevorja z igro »Prisegam«, končno pa še igralci Henine s »Poslednjim možem«. Prav dobro so odigrali Prevorjani. Slabša je bila prireditev heninskih igralcev, v kateri ni bilo povezanosti med prizori. Saj pa ni čudno, kakor se sami pritožujejo, da jim učiteljica, ki je edina v Henini, bore malo pomaga in da jo morajo za režijo celo prositi. IZ ŠMARTNEGA V ROŽNI DOLINI V nedeljo 23. t. m. je gostoval v tu- kajšnji prosvetni dvorani KUD »Kajuh« iz Dobrne. Pevski zbor je pod taktirko tov. Božiča zapel nekaj umetnih in več slovenskih narodnih. Občinstvo je z navdušenjem sledilo izvajanju moške- ga, ženskega in mešanega zbora. Zlasti je žel vihar navdušenja Adamičev »Va- sovalec«, ki ga je zapel moški zbor, in »Zenka mi v goste gre«, ki ga je s pri- stno šegavostjo podal mešani zbor. Upamo, da nas bodo Dobrnčani kmalu zopet razveselili s pesmijo in folklor- nimi plesi, kakor so nam to obljubili ob svojem prihodu ter nam iz dohodka uspele prireditve prispevali primeren znesek za obnovo tukajšnjega gleda- liškega odra, katere se je naš kulturno prosvetni aktiv lotil s polno paro. IZ ŠKOFJE VASI v zadnji številki našega lista smo iz škofje vasi objavili v drugem odstavku zadevo pral- nice, ki se nahaja v prostorih Marije Čepi. Objavljeno vest popravljamo v toliko, da OLO Celje-okolica ni dal KLO Škofja vas nalog za premestitev pralnice, poslal je KLO Škofja vas samo dopis, s katerim išče informacije v tej stvari. IZ VOJNIKA Drugi moški oddelek v Domu onemoglih v Vojniku se zahvaljuje tov. upravniku Dom* za dobro prehrano, ki so je bili deležni oskrbovanci v Domu onemoglih za letošnje pustne dni. Niso torej resnične vesti o slabi postrežbi, ki so se raznašale po Vojniku. stran 4.i »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. marca 1952 Stev. 13 AVTOMOBIL, KATEREGA POGANJA MOTOR MOTOCIKLA. Neki ljubitelj avtomobilov iz Los Angelesa je skonstruiral enosedežni avtomobil, v katerega je vgradil motor moto- cikla. Voz doseže brzino 96 km na uro in potroši 3,78 litrov bencina na 61 km. Dolžina voza znaša tri metre. ZELO DOBRODOŠEL IZUM V Ameriki so iznašli poseben aparat za čiščenje morske vode. Znano je, da so med vojno mnogi piloti bili prisilje- ni skočiti s svojim gumijastim čolnom naravnost v morje. Najhujše, kar je za- nje bilo, je bilo pomanjkanje vode za pitje. Nov izum je to stvar ublažil. Iz- najdba ni nič drugega kot velika gu- mijasta žoga. V tej se morska voda pod vplivom sonca spreminja v paro in se nabira v dnu žoge. Dnevno se na ta na- čin distilira okoli dva litra in pol vode^ ki v glavnem zadostuje za veliko žejo.i NEDELJSKI SMEH STALIN • ' \ koiiiisariatn Stalin v Stalinovi ulici, na^ Stalinovem trgu, blizu Stalinove železniike* postaje v mestu Stalin v Bolgarski je iz-i bruhnil požar. Požarna četa »Stalin« je takoji prišla na lice mesta. To je velik uspeh sta-j linske discipline hidrantov »Stalin«. Samo' pod modrim vodstvom Stalinovega genija 80] je moglo to doseči. Veliki Stalin nam kažej pot od ognja do ognja. j dare2ljivost Učitelj pogleda po razredu in opazi ^ Ivančka, da ima levo stran lica na-! breklo, kot da je pravkar ugriznil v- svojo malico. — Ivanček, pridi sem in mi daj tisto, i kar imaš v ustih. — Z največjim veseljem, če bi le] mogel. Imam namreč zobobol — od-; govori darežljivi učenec. ■ VELIKA KRIVICA — Zakaj vpiješ tako strašno, Metka?! — Moj brat Janko ima počitnice, jaz| pa ne-e, uuu! — Toda zakaj ti nimaš počitnic? ] — Ker še ne hodim v šolo. j \ JE ZE GOTOVA — Zadnjikrat ti pravim, — zakličeS mož v ženino spalnico, — pohiti, sa| sva že itak pozna. j — Kako si strašen, zakliče iz spalni-^ ce žena, — že celo uro ti pravim, da bom v eni minuti gotova. ; FIZKULTURA Nafta : Kladiv^ar 1:0 C1:0> Enajstorica Kladivarja je v nedeljo 23. 3.( gostovala v Dolnji Lendavi in odigrala svojOi drugo najtežjo tekmo s tamošnjimi vrtalcl! nattinih polj — igralci NK Nalte. Lepo bor-: beno tekmo je močno kvaril izredno mučan^ veter. Enajstorici sta se sicer trudili, da! z nizko igro pridobita na prednosti. Enajsto-' rica Kladivarja je sicer to tekmo izgubila,i vendar je pokazala zelo dobro igro, s kateraj bi lahko brez težave dosegla tudi obraten rezultat, če bi napadalci znali streljati na gol. Z zelo lepo igro je enajstorica osvajala] teren, toda to le do 16-meterskega prostora, kjer je prenehalo vse znanje. V napadu, ki je kriv za nedeljski poraz, ni nobenega, ki bi se znašel in izrabil izredne prilike, ka- tere so si s svojo pridno in požrtvovalna igro v polju pridobili. Priložnosti za dosego gola, kakor so jo imeli v nedeljo napadalci Kladi- varja Florenini, Stanejčič, Firm in Podob- nik je potreba na vsak način realizirati., lo so bile stoodstotne prilike, ki bi rezultat popolnoma spremenile. Nastopili so v sle- dečem razporedu: Klanjšek, Petelinek, Mauer, Dobrajc, čater, Pasero, Podobnik, Kopitar, Stanejčič, Florenini in Firm. Enajstorica Nafte je dala tudi eno svojih boljših iger in je le s slučajnim zgodilkom, ki ni niti bil pravilno dosežen, zmagala in si pridobila nadaljnji dve točki. Prednost je imela le v tem, da so njihovi napadalci vedeli, da je treba streljati na vrata, če se hoče doseči zgoditek. Imeli so tudi prilike za dosego višjega rezultata, toda nikakor ne takšne kot napadalci Kladivarja. Njihov naj- boljši mož je bil levi krilec Gerenčar II, ki je neumorno razdiral številne napade Kla- divarjevih igralcev in uspešno pomagal na- padu. Sodnik tov. Jenko iz Maribora je bil sicer objektiven, napravil pa je veliko napako, ko je priznal nepravilno doseženi zgoditek Te- reka. Spregledal je tudi očitno namerno roko Grvečarja v kazenskem prostoru, in bi moral dosoditi enajstmetrovko v korist Kladivarja. Drugače pa ni imel težkega dela, ker sta bili moštvi disciplinirani. RUDAR (Velenje) : KLADIYARB5:0 (0:0) B moštvo Kladivarja je v nedeljo gostovalo v Velenju ter v prijateljski tekmi izgubilo srečanje z visokim Vezultatom 5:0. Igralcem Kladivarja se je poznalo, da še nimajo do- volj treninga in potrebne vzdržljivosti. \ prvem delu igre so sicer še kar nekam za igrali in se upirali razpoloženim rudarjem, dočim so v drugem delu popolnoma odpo- vedali. Rudar je zaigral ostro in s poletom ter zasluženo zmagal. Kladivar : Odred Najzanimivejše srečanje III. kola repub- liškega prvenstva bo prav gotovo nedeljsko srečanje enajstorlc Kladivarja in Odreda. Zaradi prevelikih zahtevkov uprave Odreda do prijateljskih srečanj že dolgo ni prišlo in bo to srečanje pravi športni dogodek za Celje in se bo pokazalo, koliko je ieljski nogomet napredoval, odnosno so napredovali drugi, predvsem Odred, zastopnik Slovenije v zveznem tekmovanju. Da se pojača napad Kladivarja, bo verjetno tehnično vodstvo po- stavilo starega, a rutiniranega Čoha, da po- veže igro dobrih mladih napadalcev. Vstop, niče so v predprodaji in naprošamo gledalce, da si jih nabavijo, da ne bo pred vhodi v nedeljo nepotrebnega čakanja, ker se pri- čakuje rekorden obisk. Predtekme ne bo, ker j igrišče še ni sposobno za številnejše pri. reditve. FRANCE KLANJŠEK je v prvih dveh ]•: 1 zelo dobro branil in bo gotovo tudi v neu« ju napel vse sile, da očuva svoja vrata Peter Cetina je zmagal v veleslalomu v skupini mladincev na Uršlji. V nedeljo je bilo v priredbi Šport- nega društva Fužinarja iz Guštanja tekmo^ vanje v veleslalomu. Pri članih je zmagaj Faneli, dočim se je Uršič, član Smučarskegaj odseka PD Celje uveljavil na tretje mestoJ Peter četina si je z odlično vožnjo osvojil] prvo mesto v skupini mladincev in to predj Kamnikom (Fužinar) in Skudnikom (Mežica)^ OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO »Slovenija-avtopromet — SAP-Celje« uvaja redno avtobusno progo Hrastnik—Celje-Hrast- nik z dnem 1. aprila 1952, ki bo obratovala samo ob delavnikih po sledečem voznem redu: 7,30 Odhod Hrastnik Prihod 13,42 7,45 Dol pri Hrastniku 13,27 8,00 Brezno 13.08 8,15 Šmarjeta p. Rim. top. 12,53 8,28 Laško 12,40 8,53 Prihod Celje Odhod 12,15 NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 30. marca 1952 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. PRODAM lepo stavbno parcelo, oddaljeno 20 minut iz Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM gozd v bližini Celja (1.31 ha). In- formacije v upravi. UGODNO PRODAM otroško posteljo z vlož- kom. Naslov v upravi lista. KUPIM angleško slovnico. Naslov v upravi lista. KUPIM polovico hiše (manjše), ali pa eno- družinsko stanovanje v mestu, ali v nepo- sredni bližini. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v središču z enakim, tudi v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo sončno dvo- in trosobno stanovanje s kopalnicama. (Zamenjava v središču mesta ne pride v poštev). Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO starejšo, veš30 tudi kuhe, iščeta zakonca s štiriletnim sinčkom, v okolici Celja. Naslov v upravi lista. PES ptičar »Bistra«, 10 mesecev star, se je izgubil. Najdbo javiti Lovski družini Celje. GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE Nedelja: 30. marca ob 10,30 in ob 14.: Roš-| Gorinšek: Desetnica Alenčica. Gostovanje v\ Topolšici. Torek 1. aprila ob 14,30: Boš-Gorinšefr.- Desetnica Alenčica. Predstava za I. osn. šol«. Sreda 2. aprila ob 14,30: Boš-Gorinšek: De- setnica Alenčica. Predstava za II. osn. šolo. Četrtek 3. aprila ob 14,30: Ivan Cankar:) Hlapci. Predstava za srednješolsko mladino Nedelja 6. aprila ob 15,30: Ivan Cankar:! Hlapci. Prodaja vstopnic za nedeljsko predstavol od petka dalje dnevno od 16. do 18. ure ozi-| roma dve uri pred predstavo. KINO METROPOL Od 26. do 31. marca 1952, angleški filni »RUMENI METULJ« KINO DOM _ Od 28. do 31. marca 1952, angleški filnl »SKRIVNOST SOBE ŠT. 19« Zapustila nas je za vedno naša predobra i4 neizmerno skrbna mama FRANČIŠKA ZAVRŠNIK roj. Salaba Vsem, ki so ji ob težki bolezni kakorkol pomagali, posebno dr. Šerku iz Vranskega ii dr. Sevšku iz Celja, ter dobrim sosedom iz rekamo najtoplejšo zahvalo. Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nai bodrili in darovali cvetje, izrekamo iskren« zahvalo. Prosimo, ohranite našo mamo, ki j< bila poosebljena dobrota, pridnost in ljubez- nivost, v najlepšem spominu! Mož Franc; otroci: Pepi, Anka, Milictl in Tonče; brat Rudolf, snaha, zet ii| vnučka. m Nagradno žrebanje V VELEBLAGOVNICI EJUDSKECA MAGAZINA. C E E ] E bo od 1. aprila do vključno 30. aprila 1952 Ce kupuješ v veleblagovnici, si s tem že vključen v žre- banje, in sicer s svojim potrjenim plačilnim listkom, katerega spodnji del odtrgaš in oddaš v za to postavljen nabiralnik v pritličju, kateri bo vidno označen. Za io žrebanje je pripravljenih reč nagrad in io po din 20.000,10.000,5.000,2.000 in po din 1.000 Za srečno izžrebani znesek si lahko po želji izberete blaga brezplačno T višini izžrebanega zneska, na podlagi predloženega drugega dela potrjenega plačilnega bloka. Žrebanje bo vršila posebna komisija sestavljena iz predstavnikov Poverjeništva trgovine in gostinstva MLO ter iz predstavnikov Fronte, sin- dikalne organizacije in zastopnikov podjetja 5. maja 1952. Kftpujfe v veleblagovnici Ljt^dskega magazina v Celju 15 Stane Teržak Živi zid otroci so nas v vasi takoj obkolili. Zvedavo so nas ogledovali. Očke so jim žarele, tipali so naše puške in mitraljeze. Pomerjali so titovke, hoteli so postati partizani. Vsi so hoteli z nami. Martin jim je odgovarjal: »Ne bo dolgo, pa se zopet vrnemo k vam. Ko se bodo odeli gozdovi v prvo brstje, pridemo prav gotovo.« Raz- lagal jim je o Titu, o naši borbi, o pionirjih. Ure so hitro minevale, posloviti se je bilo treba. Na vseh veznih vratih so stali gospo- darji in vsi družinski člani in nam mahali v pozdrav. Vsi so nam želeli srečno pot. Marsikatero dekle je žalostno upiralo oči v stasite partizane, ki so se uvrščali v kolono. V zgodnjih popoldanskih urah smo se začeli pomikati iz po- gorja po ozkih gozdnih poteh proti dolini. Z vrha smo gledali v dolino. Pod nami se je razprostirala ozka soteska. Ob cesti so se na redko vrstile siromašne hišice. Le ob vhodu v sotesko je stala velika, lepa nova stavba. Hitro smo se izvili iz objema gozda. V dobri četrt ure smo prišli do stavbe. Na njenem pročelju se je blestel napis »Volksschule«. Šola v Lokavcu. Hoteli smo obiskati švabskega učitelja, toda pouka danes ni bilo. Peljal je otroke v Rimske Toplice k propagandni kino-predstavi. Z vso previdnostjo so nadaljevale patrulje predhodnice pot v kotlino, za njem pa ves prvi bataljon Šercerjeve brigade. Ozka dolinica je bila kot nalašč za zasedo. Na koncu dolinice, na kri- žišču dveh cest, je stala snažno pobeljena hiša. Bila je gostilna. Začudeno so nas pogledali, ko smo vstopili vsi nasmejani in dobre volje, ker smo bili spet v dolini. Niso se mogli nagledati dolgih kolon divizije, ki so se vile po hribovju in soteski. Po cesti, ki vodi iz Rimskih Toplic, so pripeljali kakor nalašč voz piva. Fantje so obkolili gostilničarko in ji govorili: »Mati, kar korajžno naprej. Ravno prav ste pripeljali. Danes bo dober dan, vse boste prodali. Niti v klet ne bo treba piva spravljati.« Vprašujoče nas je ogledovala, še nikoli ni videla partizanov. Kar ni mogla verjeti, da nas je toliko in takih fantov. Pred hišo je prišel štab brigade. Z nami je bil tudi podpolkovnik Luka, na- rodni heroj. Potegnil je denarnico, nabito polno z nemškimi mar- kami ter odkupil vse pivo, da bi se fantje odžejali po težki, na- porni poti. Ko je gostilničarka videla in se prepričala, da smo res par- tizani, ji je kar ušlo: »Fantje, če je pa taka stvar, piva ne bodo pili Nemci!« Podpolkovniku Luki se je široko raztegnil obraz, ko je dejal: »Za Švabe je bilo pivo pripravljeno, ko se vrnejo zmagoslavno s hribov, toda spili ga bomo mi, ki smo prišli v dolino prej ko oni.« Kolona se je vrstila za kolono mimo voza. Vsak borec je dobil poUitrsko steklenico piva. V gostilni je bila pisarna Heimatbunda. Ker smo rabili papir in pisarniške potrebščine, smo vzeli vse to s seboj. Od tega dne niso imeli več Lokavčani pisarne Heimatbunda, kakor tudi ne nemške knjižnice, ki naj bi Lokavčane izobrazila v višjo raso in jih prepojila s firerjevimi idejami. Vso to navlako smo pometali v Gračnico. Prvi bataljon Sercerjeve brigade je bil določen za zasedo v soteski, po kateri pelje cesta proti Rimskim Toplicam, dokler divizija ne prekorači ceste. Komandant Badovinac in poUtkomisar Martin sta razpodelila bataljon na obeh obronkih nad cesto. V zasedi nas je bilo sto pet mož s štirimi mitraljezi. Fantje so bili dobre volje, kurirji so jim prinesli pivo iz gostilne. Soteska je bila ozka, komaj je bilo prostora za cesto, ki se je vila tik ob potoku. Na obeh straneh so jo oklepali strmi bregovi, poraščeni z grmovjem in nizkim mahom, ki se je krčevito oklepal živih skal. Bila je neprijazna, vlažna. Le redko je sijalo sonce vanjo, sence hribov so lezle nanjo in še povečale njeno mračnost. »Iz te soteske se je nemogoče izkopati, če zažvižgajo mitraljezi po njej,« je pomenljivo poudaril Ivo in pomežiknil z enim očesom proti vhodu, od koder smo pričakovali švabske patrulje. Ves bataljon je bil na položajih. Borci so zasedli svoja dolo čena mesta. Vsak si je napravil primerno kritje. S ceste nas n| bilo mogoče opaziti. Ni minilo niti dobre pol ure, ko smo dobili sporočilo obvešČe valnih patrulj, ki so bile poslane po soteski proti Rimskim To plicam, da se sliši po cesti brnenje švabskih avtomobilov in mo torjev. Komandant Badovinac je še zadnjič pregledal položaje Hudomušno je gledal in dejal svojim fantom: »Fantje, danes b« ples, kakršnega že dolgo nismo doživeli! Dobro se držite, marsikd« izmed vas bo lahko imel švabsko brzostrelko ali celo parabelo. Imeti švabsko brzostrelko, posebno pa še parabelo, zaplenjeno ^ borbi, je bila posebna čast za vsakega borca. Prva četa je zasedla položaj desno od Gračnice, druga pa levf pobočje soteske. Okrog pol štirih popoldne je šlo po vsem bataljonu, raztre senem po obeh pobočjih, rahlo, pritajeno šepetanje. Najbolj it postavljene naše straže so že videle prve švabske patrulje in dale dogovorjeni znak. Svabi so se oprezno in počasi pomikali sotesko, kjer smo jih že prav nestrpno pričakovali. Približno dva kilometra pred sotesko so se švabski avtomobil ustavili. Pot v sotesko so nadaljevali peš. Ze smo tudi mi v zase^ videli prvo pomikajočo se kolono. Hotela je prekoračiti sotesk* Njen cilj je bilo križišče pri gostilni in pobočje nad njo. Se neka korakov in že smo imeli obkoljeno vso švabsko predhodnico, ki H slutila nevarnosti, v katero je zašla. Komandant Badovinac še »J dal znaka za napad. Naslonjen na debelo smreko, je ostro motri kolono skozi daljnogled. Gledal jo je dolgo, ni se je mogel n* gledati. Vsi okrog njega smo se s skrbjo spogledovali, bili stM nestrpni. Po vsem telesu smo čutili drget. Dogovorjenega znaM ni hotelo biti od nikoder. V tem trenutku smo že tudi popolnoi"] točno razločili čudno predhodnico, kakršne še svoj živ dan nisM videli. Vročina in mraz sta nas začela spreletavati, postali sM nesigurni, prepadli. Bil je grozen pogled, ki je vsakega bor