Srednješolski vestnik. ** Scmestralnl Jzkazi in Izprlčevala naših srednjih šol so še vedno tako v nižjih kot v višjih razredih samo-nemška. Iz kakih razlogov se delijo npmška izpričevala tuii še sedaj, ko je vendar t nižjih razredih slovenščina izključuo učni jezik in se tudi v višjih razredih poučuje od leta do leta več predmetov v slovenskem jeziku, to natn uikakor ne more biti jasno \n ume?no. Od slovenskih učnih zavodov pričakujemo na vsak način tudi slovenskih izpričeval. Oe jih imajo Nemci, Oehi, Lahi ia drugi narodi naše države v svojem jpziku, zakaj ne bi veljala ista pravica tudi za nas SloTence. Ne bodimo ravno mi glavna tarča nemškim pušicam. Treba je, da se zopet malo glasoeje potrka na vrata naučnpga ministrstva, ki so za nas navadno z železnirai zapahi zaprta. — Je že res, kakor pravi ^Slovenec". Ampak njegova vsevednost ne spga niti do Idrijp, kjer izdaja ondotna c. kr. realka sempstralne izkaze in izpričevala samo v slovenskem jeziku. Pavšaloo zabavljati je lahko, a treba se je tudi nSlo?encu" prej prepričati 1 ** Sreduješolska mladina In Sokolstro. Rauchov režira v Hrvaški je izkušal zrušiti vse, kar bi utpgailo utrjati moralne sile naroda in Djegovo odporno moč proti tujinstvu. Ear se ni hotelo upogoiti samovolji mogotca, kar se ni puščalo prostituirati v njpgove izdajalske namene, to je preganjal z vso prirojeno brutalnostjo — tirana. Zlasti institucije, ki po svojih namenih in smotrih utrjajo narodne značaje, so bile žrtve Rauchovega besnila. Ne bomo se torej čudili, dajetačlovek ostrino vladnega aparata naperil tudi proti Sokolstvu. Dofim je poprej srednješolska mladina svobodno zahajala na telovadbo v sokolske telovadnice, ji je Rauch 8 posebno odredbo to strogo prepovedal, računajp, da s tem znatno utesni delokrog Sokolstva in odpravi njpga vzgojevalno moč na raladino. Rauchova odredba je tudi rps izzvala veliko ogorčenjene ne le v sokolskih krogih, ampak tudi v vsej neodvisui res narodao čuteči hrvaški javnosti. Ali vsi protesti oiso nič pomagali. Kdaj se je še tiran zmenil za proteste tlačeiiih?! — No, sedanja vlada je — pa naj je še tako madjaronska — hitela z razvpljaTljenjera Rauchove prepovedi in bo mogla srednješolska mladina zopet udeleževati 86 vaj v sokolskih telovadnicah Le prepovpd glede nosenja sokolskih znakov ostane v veljavi. ** Vojaške zemljeTide hože uvesti naučno rainistrstvo v srednje šole. Eer so pa taki zeraljevidi zaradi avoje natančnosti jako dragi, se je naučno ministrstvo obrnilo na vojno mini8trst7O s prošnjo, naj bi jih prodajalo po vojaški ceni, r kar je ministrstvo privolilo. ** Ankcto za pončcvanje sloranskih jezlkor na srcdnjili šolab. je sklical meseca januarja češki BNarodni svet" v Brnu. — Največ goTornikov se je javilo za ruščino; kot vzrok so navajali, da je ruščina svetovni jezik, da je Rusov med Slovani 70%, da imajo krasno literaturo itd. V tem smislu je bila aprejeta tudi resolucija. ** Dto noTi mestl na liceju v LjabIJani, in sicer eno za slovenščino in eno za verouk, se sistemizirata. Pogoji in prejeraki so isti kakor navadno za taka mesta. ** Prott 8pre.JeinD.tin izpltom na srednjili šolah odločno nastopa »Učiteljska Zora", glasilo učiteljskpga društva v Mostaru. Ako je dobil učenee dobro izpričevalo iz ljudske šole, ali naj potem sprejemua izkušaja, ki traja le nekaj ur, odločuje o učenfievib sposobnostih? Ravnotako bi potem vseučiliški profesorji zahtevali sprejpmno izkušnjo vkljub zrelostnemu izpričevalu iz sreduje šole. Tudi avstrijska profesorska društva se že dolgo trudijo, da bi se odpravila ta zastarela uredba. Združenemu nastopu srednješolskpga in ljudskošolskega učiteljstra se bo končno morala umakniti ta nezmiselna sprejerana izkušnja, ki je posebno krivičaa za slovenske učenee. Marsikateri inteligentni deček je bil pri tej izkušnji odkloDJen zaradi slabega znanja nemščiDe. Zato raoramo v imenu narodne enakoprarooati zablerati slovenske srednje šole brez sprejetnnih izpitov. ** NoTomeško glmnazijsko poslopje. V letošnjem letu bi se moralo zidati novo poslopje za novoraeško gimaazijo. Kraj, kjer naj stoji, je že tu, a materiala in kar je treba za zidanje, še ni6. No, če se bo v sedanjem poslopju ponesrečilo nekaj dijakor, se bodo merodajni gospodje že zganili, zlasti če bo kaj dijakor ubitib. Sedanja gimnazija je r takem stanju, da so jo morali že podpreti. V V. razredu se je že podiral strop in jed?a so še pravočasno prinesli v sobo križ, da vsaj kolikortoliko brani razpad. Ker pa dijaki uiso posebno mirne narave, se prav lahko zgodi, da se drugo nadstropje podere na prvo, to pa na pritličje. Pač zadnji čas, da se zgradi novo poslopje.