POSTOTHA PAVSALllt tSA. Izhaja vsako nedeljo. Tekalni del za Slovenijo v slovenskem, za oslale jugoslovanske pokra-jine v srbohrvaškem narečju. ■■»■■■ ŠTEV. 4. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 31. TELEFON ŠT. 174, L J E B L J A N A, m Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24-—. Inserat! po posebnem ceniku. DNE 30. JANIJA K JLA 1931. LETO lil Vsebina 4. Številke: Cianid: Drugi mednarodni velesejm v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921. — Na obranu našeg ribolova. — Kapital sa otoka Brača. — Kemična industrija in izraba vodnih sil v Dalmaciji. — Centralizacija slovenskega in hrvatskega zadružništva na okupiranem ozemlju. — NARODNO GOSPODARSTVO. — Iz malega raste ________ _____veliko. (Povesi. - Dalje.) — Razne vesti. — Novoustanovljena podjetja.________________________________________ EKSPORTNA ŠTEVILKA JUGOSLOVANSKE BORZE v češkem in francoskem jeziku izide v nakladi , 50.000IZVODOV koncem februarja t.l. ter se bo raz-::: deljevala ::: ZASTONJ obiskovalcem II. mednarodnega velesejma v Pragi. :: Kdor želi trgovskih zvez, najsibo za nakup ali prodajo, ne samo s trg. svetom Čehoslovaške, temveč tudi Francije, Anglije ter vseh ostalih držav, ki bodo zastopane na tem velesejmu, NAJ INSERIRAVTEJ REPREZENTANČNI ŠTEVILKI Vsak inserent si je lahko svest popolnega upoštevanja s strani inozemskih kupcev ali ponudnikov. Drugi mednarodni velesejm v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921. Češkoslovaška republika, ki je izšla Iz ruševin avstnoagrske inonairhiiie (Češka, Moravska, Šlezija, Slovaška in karpatska Rusija) ni proizvod .slučaja ali diplomatske samovolje, temveč je naravni vrhunec historijskega in zemljepisnega razvoji, ki ga je 'izguba češke samostalnosti 1. 1620 samo začasno ustavila. Češkoslovaška republika je spojena z Donavo, Laibo, Vltaivo, Odro in Vislo, s Črnim morjem, s severnim in Baltiškem morjem.. Glavno mesto republike ni samo središče drevnih železnic, ki ga spaiiajo z vsemi važnimi mesti republiko, temveč je obenem križišče vseh glavnih železniških prog Evrope. Radi tega spaja Češkoslovaška zapad in sever Evrope z jugom in vzhodom. *Po prevratu 1. 1918 je ostalo češkoslovaški republiki 65 od 100% celokupne industrije Avstrn-ogrske. Kar najbolj razvita se nahaja na Češkem luksuzna industrija pohištva, reeksportirana preko Nemčije, je bila na glasu po celem svetu. Velika množina rudnikov, posebno premogov- j nikov in železnih rudnikov, solarn itd. skupno z velikimi izrabljenima vodnimi silami podpirajo razvoj obrti raznih vrst. Granatno blago, dragulj in poldragulji nosijo svetovni čas Navzlic temu, da je država na polovico indu-strijaliziriana, nahajamo moderno razvito poljedelstvo in njena industrija sladkorja, piva, slada in špirita je dovolj znane po celi Evropi In Ameriki. Žateški hmelj ima na svetovnem trgu lahko možnost prodaje in gre preko cele vrste posredovalne trgovine po celem svetu. V bližini Karlovih varov je sedež glasovite češkoslovaške industrije porcelana. Vsled velike potrebe keramičnih surovin na svetovnem tngu se Izvaža velika množina surovega kaolina. Ravno tako je razvita ostala keramična industrija. Dvesto steklarn producira glasovito češko steklo, steklenice in brušeno blago. Rafinerije stekla in bižuterije razpošiljajo Ja-blonško blago v letni vrednosti ene milijarde po celem svetu. Češkoslovaška kemijska industrija vsebuje v sebi celo kemijsko industrijo nekdanje Avstrije, ker ležijo vsi proizvodi kisline, sode, karbida, rudnih olj itd. na področju češkoslovaške. t (Dalje prihodnjič.) 50% POPUSTA na vseh čehoslo-vaških železnicah ugodnost in znižanje takse pri vizumih, nakazila za stanovanja dobe obiskovalci II. mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši v času od 28. februarja do 8. marca 1921. ZAHTEVAJTE 1 PROSPEKTE! Železniške legitimacije, nakaznice za stanovanja in vse razstave se tikajoča pojasnila dobe se v ANONČNI EKSPEDICIJI AL Matelič Ljubljana Kongresni trg št. 3. :: Telefon 174. Milan Pugelj: Naša leta. Znani pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjiga obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 K 50 v več. Naroča se pri pisatelju, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 7/11. Kdor oglašuje, ta napreduje. Zastopstva * stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. Ponudbe na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana. GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodaje v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, deželnih pridelkov, modre galice in žvepla, nadalje stekla, poljedelskih strojev vseh vrst, najboljših vin in vseh na praški način izdelanih mesnih izdelkov. V vsaki množiti kopi 1 oddaja pristno zajamčeni, čisti eni firnež olje lene tropine Kranjska tovarna lanenega olja Zaklel S kup. Britof pri Kr* „Montanistische Rundschau" „Tagl. Montan-Berichte“ „Petroleum“ „Die Rohölindustrie“ „Tägl. Berichte über die Petro'eumindustrie“ „Zeitschrift für Eis- und Kälte-Industrie“ „Berg- u Hüttenmännisches Jahrbuch“ „Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“ 6 lahko naročite v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Na obranu našeg ribolova. Kao Sto je poznato Tatjani se marljivo pripremaju za trgovački ugovor s Jugoslavijom. Ta-Ijanske novine otpremaju u naše krajeve svoje specialne dopisnike, a pojedine institucije šalju amo svoje ljude u svrhu informacija. Mi, razumije se samo po sebi, nemamo tolike energije, ni tolik marljivosti, pak se plašim, da nas ne iznenadi i trgovački ugovor kao što nas je iznenadio rapailski »sporazum«. Ali onda, nemojmo i opet krivnju bacati na druge. U zadnje vrijeme zaredali su u taljanskom novinama stručni i nestručni članci o pogodnv stimu, ikoje mora tlaci Jugoslavija Ili država SHS taljaskim ribarima Čozotima u našem dijelu Jadrana na štetu naših ribara i -našeg ribolova. Radi pogodnosti, koje su ovi Cozoti imali za doba austrijskog režima, naš se ribolov nije nikako mogao Razviti, jer su Cozoti sa svojim mrežama uništavali mlade ribice; a kako su često ovi ta-ijamski ribari znali prelaziti 1 ustanovljenu udaljenost od kopna, dolazili su neprestano u sukob s našim ribarima i primorskim stanovništvom, jer se je Avstrija prama Italija čuvala da prigovori. Naši ribari Jadranskog mora držali su na obranu svojih interesa skupštinu u Splitu dne v. o. mj. na inicijativu »Jugoslavenske ribarske zadruge« u Splitu. Na toj je skupštini primljena jednoglasno slijedeća rezolucija. »Ribari primorske Jugoslavije sakupljeni na skupštini Ribarske Zadruge 1 u Splitu 8. januara 1921., uoči trgovačkih pregovora sa Italijom jednodušno izjavljaj u, da je koliko po opstanak ribarskog stališa i obrta, toliko po nesmetani razvitak ribarstva na jugoslavenskom primorju, od pre-ke životne -potrebe, da se čitavo naše primorsko područje sačuva za ribolov domaćih ribarai. U tu svihu traže' od centralne Vlade u Beogradu, da prema podacima i uputama najistaknutijih stručnjaka Iz naših ribarskih krugova bezuslovno zaštiti ovaj naš — -poslije vinogradarstva — po-glaviti izvor gospodarske privrede. Jugoslavenski primorski ribari traže od centralne vlade, da kod stvaranja općih zakona za ribolov u našoj državi, bez propusta pozove na sudjelovanje i najvrsnije -poznavaoce ribarstva iz jugoslavenskog primorja, te da podnese na pretres ribarskim zadrugama zakonske osnove o ribarstvu prije nego ih Iznese pred zakonodavno tijelo a po mogućnosti da to bude prije trgovačkog ugovora sa Italijom —- barem ono, što se odnosi na predio resenviran općinama za obalno ribanje.« Nade je, u interesu naše industrije, da ova korisna rezolucija neće ostati glas vapijećeg n pustinji. —Agj.— Nezlomljivi glavniki elegantni, lahki kot pero, nezgorljivl. Konkurenčne cene I Bogata izbira barv. Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo, neobvezno ponudbo pri Leipzig. Kammfabrik Kiias & Co. Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland). Lesene žeblje za čevljarje (drvene Savlje za postolare) iz rad j uje Tvornica drvenih čavlja, Ivan Mg ml;, Taten pod imamo goro pri Ljoiitiani. Kapital sa otoka Brača. Brački kapitaliste (nekoji od njih su na*i bračko ameriški kapitaliste) nakon što su osnovali Bračko - Amerikansku Banku, zatražiti su od Ministarstva za agrarnu reformu oveće komplekse zemljišta u Omišu kraj Splita, da -bi podigli velike tvornice cementa. Dosadanji omiški načelnik izgleda, da lm je pravio najviše neprilika, jer on imade dosta svog kapitala u raznim (a i cementnim) -poduzećima u Omišu. Svakako bi bilo dobro, da se taj spor izgladi, ako nije već dosada izglađen, jer je to u interesu naše mlade industrije. A to i tim prije, jer nemožemo dozvoliti, da se naš surovi materijal tupina izvaža u Italiju 1 onda da k nam dolazi -preradjen. Na otoku Braču kod Splita postojale su prije rata u nekoliko mjesta tvornice za srdjele kao, u Pastira i dr. Sad su međjutim, slobodnoj do- OST- EXPORT' Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: :: Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, izhaja v Berlinu. Zastopstvo: Inončoa ekspedicija AL. MATELIČ, Liobljaoa, Kongresni trg 8. REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO v modernem slogu oskrbi Jona" Ljubljana, Kongresni trg 3 Cinkovo pločevino cink (v blokih), cinkov prah predaja v poljubnih množinah Državna cinkarna 11 CELJE. se ponujene cevi 0000 iz litega železa, mufne cevi iz litega železa odtočne cevi, litoželezni odlitki (Fittinge), litoželezni oblikovalni kosi raznih dimenzij, bočni vodni premikalci (Flaschen-Wasserschieber) 50, 80 in 100 mm in drugo gradivo za instalacije, kleparsko in instalacijsko orodje v majhnih množinah. Oddajo se tudi generalnemu kupcu. Dopisi se prosijo na Ed. Moda: Maribor, Trubarjeva ulita itev. 4. e» u 5. Ö £ I« I — *- - K 5 q E- o, 1*1 =3 tari" U M li=F=IE E-s-S ? ® ?§ II ali] S" CD f* Na debelo I „etagere“ elegantne garniture z napisi, prima eksportno blago čeho-slovaäkega izvora, nudi po tovarniških cenah veletrgovina z železnino Ivo Andraschitz Maribor. NajflnaJSo ultramerlnovo v krogljlcah In prahu m plavilo Ä ‘.ÄÄ F. Turin, Celje Kdor Išče oskrbnika, gozdarja, zastopnika v lesni stroki, pohištvom itd., naj sporoči svoj naslov upravi lista. pol ure od Ptula ob glavni cesti, hlevi, mlad Sadovnik, njiva na predaj. Dopisi se prosil 0 pod, Jap* na nprsvo Usta. in krasne karbidne namizne in rudokopne svetiljke po tovarniški ceni v glavni zalogi Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg št. 4. Karbid „ Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji. Delavnica za glasbene instrumente tovarna gonilnih jermen Schnitz & Kaplan, Fulda (Deutschland). Istotam se sprejmejo tudi izvežbani zastopniki. lepilna sredstva (Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov v vsaki množini na prodaj. Naročila nasloviti na ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. otvoritev 31. jan. 1921. Jugoslovanski importerji ne zamudite ugodne prilike ter izrabite ugoden kurz valute. — Vsa pojasnila Wien I. Stubenring 8-10, Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v „OST-BKSPORTU“ listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Velepodjetje išče KNJIGOVODJO KORESPONDENTA (slovensko, hrvatsko, nemško) BLAGAJNIKA za takoj, nastop. Upoštevajo se le prvovrstne samostoj. moči.*) Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna steno-grafinja In strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAH“ na upravo. *) Prednost absolventi trg. akademij, samci. movlni, nastale nove prilike, pak budell razumijevanja za ribolov, naše če primorje postati najaktivnije vrelo bogatstva u našoj mladoj državi. U zadnje vrijeme osniva se vdika d modema tvornica srdela na Braču ter gojimo najbolju nadu u uspjeh poduzeća. «*•' • •.„.Ws**»’ ^ „T wv-,* • „Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh, ki niso navezani le na krog plačujočih naročnikov. Kemična industrija in izraba vodnih sil v Dalmaciji. Kemična industrija v Jugoslaviji se nahaja v prvih ipočetkih. Njene potrebe smo omenili v enem izmed člankov, ki je obravnaval splošno stanje naše industrije, karakterizirano po stagnaciji, v kateri se ravnokar nahaja. Kemična industrija se je začela razvijati v hnvaSkih deždah, v -zagrebškem In karlovškem okraju. Danes omenjamo fabriko cijanamida pri Omišu v Dalmaciji. Ob reki Cetini, ne daleč od Omiša, na mestu, kjer dela reka slap, znan po imenu Oubavica, ie zgrajena hidroelektrična centrala »Oubavica«. S pomočjo turbogeneraitorjev se pridobiva danes v tej centrali po 36.000 konjskih sil. Ravnokar se interesira en konzorcij za podjetje, da Izrabi na tem mestu vodno silo do 100.000 konjskih sü. Ta kapaciteta le bila projektirana že pred vojno, vendar je vojna to povečanje preprečila. Današnjo centralo je konstruiral švicarski inženir Charles de Haller iz Ženeve, izgradilo jo je delniško društvo za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji »Susfkl«. Od. 1. 1913 dobivajo iz centrale tvornice karbida in cijanamida v Omišu električno silo od tukaj na daljavo 25 lan, Slap Gub ar k’a« pada 47 m globoko. Po- vprečno ima toliko vode, da daje v sekundi ca 80 m* približno 210 dni letno. Najmanjša količina vode, ki so jo zapazili v teku 20\let, je Iznašala ca 25 m* v sekundi. V iisteim času je dal slap samo dvakrat makshnum vodne količine ca 1100 nv1 v sekundi. Zavarovalne naprave za to hidroelek-trlčno napravo so tako projektirane, da morejo vzeti količino vode, ki bi odgovarjala toku od 1300 ma v, eni sekundi. Pololene cevi, po katerih teče voda, imajo brutto padca približno. 110 m, in vodna sila, bi se po njih dovaia, se pretvarja v električno s pomočjo tirrbogeneratoTja v centrali, nazvanoga »Kraljevac c-. Francisturblne gonijo dinamo, ki proizvaja električno silo. Proizvedena sila ima napetost 55.000 voltov. Pred vojno se je potrošio za gradnjo hidro-električne centrale 3,700.000 K. Stroški cd e naprave, s kupno ceno zemljišča, koncesije, mašinerijo in nadzemnim vodom do Dugograta, so iznesli pred vojno približno 208 K za 1 konjsko silo na mestu porabe v fabriki cijanamida. V vašem lastnem Interesu Je, da inserirate v „Jugoslovanski borzi“, ki je razširjena po vsej Jugoslaviji. Niže cijene, dok trnje sadanja zaliha 1 vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih 1 - Cijena po komadu njem. M —'45, —*50, --•55, •—•80: nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirake žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale 1); cijena po paru 10 ram široke počinjene M 1'40, pomjedene M 150, posrebrene M 2i0, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici 1 Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. /v h kavčuka lemu. SIT AH, X* UMUAIÄ T-. 1—s V 1 j P LOM E' MODERNO« S OVOJNINO-ETIKETE I ^LI/’EJ E-O/KRBLjJ A LJUBU A. NA KDHG^E/NmcČ Centralizacija slovenskega in hrvatskega zadružništva v okupiranem ozemlju. Na teritoriju, ki je po razsulu avstro-ogrske monarhije pripadel Itailijaaiski kraljevini se nah t-ja nad 360 gospodarskih zadrug, ki so včlanjene nekatere v maticah Goriške zveze, druge v Zvezi slovenskih zadrug v Celju, tretje v Zadružni zvezi v Ljubljani. Po rapalIškem miru, ki je ohranil edino Goriško zvezo, s sedežem v Gorici nedotaknjeno, vse druge zadruge pa odtrgal pd svojih matic, je postalo vprašanje centralizacije našega zadružništva od Gorice in Bovca ipa do Zadra aktualno. Vsi zadmgarji še Živo zavedajo potrebe tega osredotočenja na Vipavskem, v Gorah, na Krasu, na Notranjskem, v Istri itd. Oku-paolja je -zdrobila na en mah vse politične vzroke, ki so preje pospeševali centralizacijo tako v Zadružni zvezi v Ljubljani ali y Zvezi slov. zadrug v Celju itd. Naši tržaški zadružni, krogi se bavijo že pol drugo leto s to idejo, da centralizacija še ni uspela, leži glavna krivda na doslej, nejasnem političnem položaju, ki j c vladal med naša državo in Italijo. Dolžnost naših vladnih in .gospodarskih krogov je, da se živo zanima za naš za enkrat Je odsekani del troimenega naroda in da pospešuje po eliminiranju vsega onega, kar ju preje cepilo in s tem slabilo (naše sile, s kar naj večjo pazljivostjo in močjo okrepitev našega gospodarstva, ki ga teži šc tuja vlast. Pri naročilih se blagovolite sklicevati na „Jugoslovansko borzo“. Narodno gospodarstvo. IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA. Cena češkoslovaškemu papirju v eksportni trgovini. Cena rotacijskemu papirju, ki ga bo izvažala Češkoslovaška v Francijo, Ameriko in Anglijo znaša za prvo državo 8 K, za drugi, dve pa 9 K za kg. Država participira na dobičku. To eksportno češko blago je cenejše od onega, ki sc porabi v domovini. INDUSTRIJA. Koncesija za eksploatacijo Bulavtce. V Bujavki pri Lipiku so izvršena že prva dela za pridobivanje petroleja. Pri tem je konstatiran zemeljski plin. Ta del petrolejskega področja je preje država rezervirala za sebe, prosilcem in interesentom pa je dajala področja v okolici na razpolago. Sedaj pa je država odstopila tudi to koncesijo gg. Prpiču, Paveliču in Jancko-viču, vsi iz Zagreba. Pogoji, pod katerimi je koncesija dana so precej težki za konccslionarje, kc: je, kakor kmo že omenili, najdena tukaj nafta .n zemeljski plin. POLJEDELSTVO. Žetev V Bosni In Hercegovini v proštom letu. Klimatične razmere v jeseni 1919 so bile v Bosni in Hercegovini nepovoljne za obdelovanje in sejanje jesenskih žit. Do. druge polovice novembra je bilo mokro in mrzlo vreme, šele v decembru Ln januarju se je nekoliko spremenilo. Spomladi je bilo dobro vreme in obenem je bilo več veselja za delo. Ta dva faktorja sta poveča- Donata tvrdka. Solidne tene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Najnevejii kraji. Točna postrežba. Velika izbira izgo- ■ tovljene obleke : vseh vrst za go- ■ spode, dame in : otroke. Zaloga vsa- ■ kovrsteega blaga i 79 močil a (ihlfli/fl * Lu Hlujnc UUlcnc, ; pomnike in sok- : nje, dalje ■ vata za krojače v kosih : in na metre. ■ ■■■■■«■■■■■■■■■■a «■■■■■■■■■■■ □■■■■■■■■■■•n ■■■■m Gradišče j,štev. 10 Ljubljana Gradišče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. LES večjo množino paralelno (egal) rezanega proda M. Obran, Maribor, Loška 15. za prodali Korkholz iii guba? u velik, komadima Odgovor na Pavao Kolarič, mlin na turbine, Drnje. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmo-dernejče oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani, 4|l-; v - S li razBDožBjč Strojani račun pisanji (risluote) patent neiz-latiljiii, dakle nikada nado-mjestka potrebne staklnloKe Zaitieiajte tjenik i nzorki raznoirsiiii tiski Slano zastupstvo za djelo kraljevtu % GRME ITE110 e ■ la posejano površino spomladanskih žit. M esc; ' junij in awust sta prinesla elementarnih nezgod. ! iki so napravile mnogo škode v naslednJSi okra j jih: Čapljina, Ljubüäka, Tuzla, Prnjavor, Kotor-Varoš, Oradačae itd. Samo selo Gorica je imelo vsled toče nad en milijon Škode. Vsi od dolgotrajnega, deževja in potem doke | suše, žito ni prvovrstno. Žetev koruze, krompirja in. sladkorne rope je izpadla mnogo slabše ka- j kor se je pričakovalo. Naškodila je posebno v zapadni Bosni in Hercegovini dolgotr-aöiu suša. Radi tega je žetev i. 1920 smatrati srednje vrste, kakor je razvidno iz naslednje tabele: Posejana površina: ž£tev v q: pro ha Ozimna pšenica 166.366 ha 1.054.614 63 q Jari ječmen 126.532 ha. 795.877 6-3 q i Rž (zimska) 21.578 ha 126.593 5-8 q j () ves 125.495 ha 842-744 6-7 q i Koruza 166.276 ha 1,865.831 11-2 q i Krompir 21.586 ha 1,006.00-1 46-1 n Sladkorna repa 400 ha 18.260 45'6 q Tobak . i .871 ha 17.463 9-3 q (Povzeto po Jugoslovanskem Lio-ydu«.) Stanje žitnega trga pri nas in po svetu. Tendenca na .domačem tržišču je vvr^ta. Cene so neznatno- rasle. Ostalo bo pri tem vsaj take dolgo, dokler kmet ne vidi približnega efekta nove žetve, kar pred marcom ali aprilom ne bo mogoče. Na svetovnem trgu je tendenca slaba, pričakuje se splošno znižanja cen. Pri pričakovanju še nadaljnega padanja naše valute je razmerje med našo eksportno trgovino zaenkrat še vedno neizpremenjeno, ker konstantno pa komaj vidno padanje naše valute izenačuje v splošnem nižjo ceno amerikanskega trga. Hmelj. Po poročilih nekaterih strokovnih listov je padla na največjem svetovnem trgu za hmelj — na Angleškem — poraba hmelja za 50.000 centov v zadnjem letu, produkcija pa se je . ravnotoliko : dvignila. Ker na drugi strani angleški gospodar- '| ski krogi forslrajo hmeljsko produkcijo, da po možnosti zmanjšajo letni primanjkljaj od 300.000 centov, se upravičeno bojijo naši in češki hmel!-ski producenti za dobre možnosti bodočega eksporta. Na Češkem so po naredbi izvoznoga urada prepovedali vsak izvoz hmelja v Nemčijo, kar bi se v bodočnosti moglo težko maščevati. Da se v naprej zasigurajaio dobra tržišča našim hmeljarjem, bi morala vlada pri nas odstraniti vse izvozne ovire, naši hmeljarji pa bi morali pridelavati le prvovrstno blago. Pri tem so naim pota preko 'Reke in Trsta neobhodno potrebna. Reklama je zlato. m a Razne vesti. Stmišče pri Ptuju v Sloveniji. V Stmišču pri Ptuju v Sloveniji je nekdanja avstrijska vojna uprava zgradila ogromno taborišče 15 barak, zvezano s posebnim industrijskim tirom (ca. 2 km) s progo Čakovec - Ptuj - Maribor in opremljeno s parnimi pralnicami, kopalnicami, pekarijami, klavnico, hladilnico, ;>ošto, kavarno, .šolo, lekarno, vodovodom, elektrarno, kanalizacijo, -poljsko železnico in delavnicami. Vse •to taborišče je prevzela v svojo upravo komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. Sedaj teko -pogajanja za osnovanje velike va-gonske tvornice, ki bi sc imela v slučaju uspeMh dogovorov tukaj ustanoviti. Domači kapital v to svrh.o je že /-bran. Industrijalizacija tega taborišča bi Imela sledeče prednosti: Cenena živila na rodovitnem ptujskem polju, bližina Maribora in velike falske elektrarne. Ustanovitev vagonske tova-me bi .pozdravil! z zadoščenjem in veseljem, ker je v današnjem času prometne krize v naši državi evidetne važnosti In potrebe. Austrijsko parobrodarsko društvo na Jadranu. Taljanske -novine, prama vijesti »Agenzia di Roma«, donašajti, da se osniva -»austrijsko parobrodarsko društvo« sa njemačkim, autrijskim i američkim kapitalom. Prama seintgermanskom ugovoru parobrodi ine pomorske države mogu slobodno obstojati, a parobrodi ovog društva će ploviti pod austrijskom zastavom, i to u glavnom po Jadranskom moru. Ovo je uvelike uznemirilo taljanske pomorske krugove i uopšle talijansko novinstvo, jer u tom novom parobrodarskom društvu nazlučuju veliki američki kapital, koji bi morao komkurati taljanskoj pomorskoj trgovini. Madjutim, ako je ta vijest istinita, mora da uznemiri i naše krugove, jer to znači ne samo konkurenciju na Jadranu taljanskoj ekspanziji, već 1 našem pomorstvu, kojeg mi moramo na svaki način štititi. Jadran je u glavnom domena HaMjc ! Jugoslavije, te novi kapital, bio to američki Mi austrijski, na našu je štetu. Stoga treba da naša. država potoomaže naše pomorstvo, i da -naše more čuva za naše parobredarstvo. Koliko stanejo štrajki na svetu. V Londonu je objavljena statistika general- nih štraikov na svetu v prvi polovici 1. 1920. Obenem je povedano, koliko delavnih dni je izgub Ijeitih vsled stavke. Sledeča statistika nam kaže štev Mo stavku/jočih in število iz-gubl jenih dni v posameznih državah: V Nemčiji je štrajkalo 1,866.358, a izgubljeniii dela-vmh dni 18,20! .660. V Italjji je štrajkalo 1 milijon 781.230, a izgubljenih delavnih dni 21 nulij. '650.200. V Franciji je štrajkalo 1,186.670, a izgubljenih delavnih dni 6,927.900. V Ameriki 'e Štrajkalo 958.700, a izigubljenih delavnih dni 11.287.400. V Španiji ie štrajkalo 724.700, a izgubljenih delavnih dni 11,630.100. V Avstraliji -e štrajkalo 303.400, a izgubljenih dni 7,602.000. Na Švedskem ie štrajkalo 180.070, a izgubljenih dni 4.779.170. V Belgiji je štrajkalo 176.940, a Izgubljenih dni 2,096.440. V Avstriji je štrajkalo 97.540, a izgubljenih dni 902.900. Iz malega raste veliko. Prosto po nemški trgovski povsti „Vom Stift / zum Handelsherrn“ od Fr. W. S t e r n - a. (Dalje) »Beograd,« je nadaljeval prokurist svoja za; nimiva poročila o potovanju po Srbiji in Makedoniji, »odkoder začenjamo svoja potovanja, pre-stolica nove velike države, se razvija od dne do . dne. Mnogo smo že zamudili, da nismo ustanovili svoje filrjUke v glavnem mestu, vendar bomo skušali to popraviti takoj, ko si navežemo dovolj zastopnikov na. našo firmo po Macedoitiji. Beograd 5e danes na Balkanu najvažnejše križišče železnic. Na kolodvoru velika gneča ljudi, ki potuje na vse strani proti Zagrebu. Novem Sadu, Brodu, Bosni in Dalmaciji, Sofiji, Skoplju, Ateni. Tu čuješ najrazličnejša jezike, Slovensko, hrvaško, rusko francosko, nemško, angleško, turško, arnavtsko, italijansko, madžarsko itd.. Vlak nas odpelje ob Savi v loku na Topčider, in od tu smo naenkrat v slavni Šumadiji, severnem delu Srbije, -ki se je prvi osvobodil od turiškega gospodarstva. Šumovita planina, ki jo vidimo skozi ok-■ no, se imenuje Avala, polna rudnega bogastva, kjer so že stari Rimljani rudarili. Avala je v rudarskem oziru še danes važna. Tu nahajamo živo srebro. Vsled vulkanskih erupcij, ki so nastale v dobi tercijeme formacije, ko je vladala gorio, tropska klima tudi po naših krajih, je prišla ru-menica ali cinabas.it mod kamenje, ki sestavlja Avalo. Vulkan je prodrl skoz laporasti apnenec in ■ iz vulkanskega žrela so se ulile trahitne lave — tnahit — na katerem danes bujno raste »šuma Avalina«. Z latvo so teMe iz globin zemlje gorke vode, kt so prinesle s seboj raznoliki rudni materijal a največ spojm živega srebra. Radi tega je Avala danes tako polna različnih rud in kot redkost se nahaja v Avali roda, ki so jo danes našli samo na Avali in ki nosi po njej ime a v al 11. Doslej nepoznana ruda, zelenkaste barve, ima v sebi mnogo kroma in drugih sestavin. Naj preje so jo našli v živosrebmem rovu »Jerma«. Nalašč sem vam malo več povedal o Avali. Mi bomo posebno pozneje, ko bomo še sami potovali po južnih krajih naše domovine, ki še daleč ni dovoli raziskana, zadeli na mnogo zanimivih odkritij na tem polju in bomo seveda z nai-veči-im interesom sledili rudnemu gospodarstvu posebno pa trgovini. Nahajamo se sredi Šumadije. To so najkirl- . turnejši to najrazvitejši kraji Srbije, Sumadija se razprostira med Zapadno in Veliko Moravo. Donavo, Savo, Kolubaro in Lji.go in je v' prva vrni poljedelska pokrajina. Vsi ti kraji preko Šumadije doti do Niša prednjačijo v naši državi v bogastvu živine to malo zaostajajo po svojih poljsk'h pridelkih od Vojvodine. Kaj ne, lepo je neobdelano polje za našo h-gdvino. Niš je velika, v prometnem oziru važna postaja. Tu je križišče železnic, ki teko preko Sofije v .Carigrad, preko Skoplia In Soluna v Ateno, preko Zeječara v Neaotin na Donavi to preko Beograda v Zagreb. Železniška postaja kaže še sledove vojne. Skoro vse druge železniške stavbe ob progi Beograd-Skoplje so že nanovo zidane (bile so v s e porušene), samo Niš in Skoplje čakata na modeme, velike postaje, primerne njihovemu velikemu prometu, ki jih čaka v bodočnosti. Niška kotlina je obrobljena od vseh strani z gorami. Rodovitna in lepa je. Državne in privatne tovarne začenjajo z delam. Omenimo naj na tem mestu samo velevažno tovarno za popravo vagonov in lokomotiv v Nišu, muni-djske tovarne itd. V brdovitih krajih se nahaja dovolj gradbenega materijala, izvrstnega kamenja za zgradbo hiš, moštev in .proge. Ravno ob progi se nahajajo kamenolomi in kamenje se tovori v vagone in odvaža na vse strani. Tak kamenolom se nahaja blizu postaje Džep, kjer je v dobi tercijeme, formacije .prodrl vulkan s silno maso lave, ki se je počasi ohlajala in izkristalizirala v krasen kamen takozvani »andezit«. Džepski amdezit je svetlosi-ve barve, trd, in kadar tolčeš po njem, zvoni kakor Sekto. Nametanega se nahaja dovolj svetia-čmega biotita. kremena in gline. Kakor rečeno, lep kamen to dober gradbeni materijal. Moravska in niška dolina je polna glinastih plasti, ki omogočil jejo razvoj njene industrije. Na različnih straneh vidimo opekarne, ki dajejo potrebni materijal za zgradbe. To so bogati kraji v vsakem pogledu, da ni večnega četovania in velikih bojev -- upamo bilo. Skozi skalnate in neprijazne kraje — stare meje male predbalkanskovojne Srbije — se vije vlak proti Jugu. Vsako uro opažamo spremembe v kulturi in civilizaciji novih krajev. No, to je pa V teh 9 državah je v 6 mesecih stavkajo 8,179.608 ljudi, a delavnih dni je 'iz-gubljenih preko 100,000.000 Ce računamo, da dobi delavec povprečno 50 K na dan (pa tudi več) iznaša to ::7t 100 milijonov dni nedela v dovetih državah 5 j milijard kron. Koliko denarja se je izgubilo v | drugih državah, kjer so gen oral ni štrajki na dnevnem rodu, nam dosedaj še ni znano. Če bi prišteli k tem tegobam še izdani denar za podporo stavkajočih iz njihovih rezervnih fondov za stavke in druge izgube, bi teprevldell, kako drago je moralo plačati delavstvo svoje uspehe, ki sl jih v posrečenih stavkah za Izboljša tre svojega .gmotnega položaja izbije, Padanfe cen. Iz Haaga poročajo, da cene kavi, rižu in kakavu občutno padajo, tstotako cene živil in maslu, Cena ameriškemu premogu se zniža za 40— 50%. Občuten konkurenčni boj se Obeta v Češkoslovaški, tako na primer je tvornica čevljev »Bata« nastavila ceno svojim izdelkom č K 169,— ln pa č K 149,— (jug. K 287,— do 253.—). Tvrdka A. Burian je pa začela razpečavati fini braz. polnozrnati riž po č K 780 za kg. Razne konfekcijske veletrgovine zo znižale cene za 25 do 30%. Ti znaki naj bodo resen opomin vsem onim trgovcem, Id Imajo polne zaloge starega blaga! Novo ustanovljena podjetja. D. Kralj, veletrgovina gradjevnog materijala. — Zagreb. Antun Heitzman, ageirtumi i komislonalni posao. — Zagreb. Adolf Arnold, trgovina sa strojevima za ured-jenje tvornica i tehničkih potrepština. — Sisak. D. Reiner; trgovina mješovitim robom. — Karlovac. Ljudevit Birnbaum, Industrija svetiljaka i Izradba predmeta od kovina. — Karlovac. že najsevernejši del Macedonlje. Tam smo, kjer bomo zastavili svoje sile in razširili trgovino preko Stare Srbije in Macedonlje v Lovanto: Malto. Bgipt, Turčijo, Malo Azijo ttd. Prodno se spustimo na nadaljno pot omen'm.i še sledeče, kar se nam zdi neobhodno potrebno znati za vse one, ki bodo zdolaj delali v kateremkoli oziru. Vsak dober trgovec se mora znati uživeti v dušo svojega kupca hi prodajalca. Tu zdolaj pr ?-vladuje v vseh ozirih po mukapolnlh a srečna prestanih boiih srbski živelj, srbska duša in srbski mentalitet. Marsikaj od tega mentaliteta nam je daleč. Zalrhog mnogo dobrega. Samozavest, spoštovanje samega sebe, spoštovanje In cenjenje svolega najožjega kroga !n svoje države, Junaštvo, pridnost in podjetnost se vrline, ki jih v srbski duši najdemo v veliko večji meri jcakor pri nas. Kar najbolj neugodno bi vplivalo na naše odnošaje s srbskimi zastopniki in trgovci, če bi kazati nezadovoljstvo nad novo državo, če bi vedno In vedno javkali za izgub-Ilenimi zvezami z nemškimi, dunajskimi firmami itd. kakor povsod, tako tud! tu. mora naš človek, pa na) si bo trgovec. Industrijalce, uradnik, advokat, zdravnik al! kaj drugega, se znati znajti v tem mentalitetu, ne po jeziku, pač pa v mišljen1 u se posobJtl. Samo na ta način bo cvetela naša trgovina tu zdolaj. To pa ne bo težko. Srbska inteligenca kakor srbski kmet Imata še nekaj okornega ln večkrat surovega na sebi, (Dalje prih,) Gospodarsko društvo kao zadruga u Dubravi. Dubrava. Vlllm Pollak, trgovina manufakturne robe. — Nova gradiška. Julius Kaufmann, trgovina galanterijskom, uiimberškom i porculanskom robom. — Ruma. Moša I. Anai, trgovina zemaljskim proizvodima i mješovitom robom. — Zemun. »Narodne Novine« br. 297, z dne 31. XII. 1920. J. Angerer-Delabre & Cie, poslovnica za promet drvom i inim proizvodima. — Zagreb. Albin Winterhalter, trgovina željezom i mješovitom robom. — Jastrebarsko. Jakob Deutsch, zastupstvo tvornice tkiva.— Zagreb. Duna trgovina cipela Šandor Kohn 1 drug, trgovina cipela. — Zagreb. Josip FabUanec, agenturu! i komisionalni posao. — Zagreb. Moster, tvornica lakova d. d., fabrlkacija i raspačavanje svih vrsti lakova, firnisa, boja, ulja i Inih kemičkih proizvoda. — Zagreb. Hrvatska seljačka zadruga u Zrlnjskom Topolovcu. — Zrinjski Topolovac. Samuel Krausz i drug, trgovina zemaljskim proizvodima na veliko i malo. — Požega. Ema mlin d. d. Požega. - Požega. »Narodne Novine« br. 1„ od 3. januarja 1921. Mavro Knez, nasljednici, obrt urarski, zlatarsku srebrnarski, draguijarski. — Zagreb. Ljubomir N. Pavlovič, trgovina manufakturne i galanterijske robe na veliko. — Zagreb. Herman Alkaly, bankovni i mjenački posao. ■— Zagreb. »Prva jugoslavenska tvornica šaluzlja, roleta, drvenih .1 ocjelnlh kapaka G. Skrblć, nasljednici Brača Vidakovič. — Zagreb, Ilica 40. Josip Srečko Vrlguanln, ovlašteni burzćvni senzal. — Zagreb. Josip Seidl, zastupstvo Puch werke Aktien-Gesellschaft Graz. — Zagreb. Robert Abefes, trgovina bižuterijskom, zlatnom i srebrenom robom te agentumi 1 komi-sionalni posao sa manufakturnom robom. — Zagreb. Z, Prinz, trgovina cvleća i sjemenja. — Zagreb. Hrvatska seljačka zadruga u Kapelskol Velikoj. — Velika Kapela. David Flschhof, trgovina mješovitim robom. — Vinkovci. Slavonsko dioničarsko društvo za poljsko gospodarstvenu Industriju sa sjedištem u Osijeku. — Osijek. »Narodne Novine« br. 2, od dne-4. I. 1921. / Mbntanlka, d. d. n Zagrebu, rudarsko-teh-nlčka i trgovačka poslovnica. — Zagreb. Dioničko društvo za promet kovinama Zugmayer i Gruber u Zagrebu. — Zagreb. Vlllm Schelber, trgovina svakovrsnim mar-vom za klanje te agentura svakovrsnim žitaricama. — Osijek. »Uradni list« štev. 149, z dne 27. decembra 1920. Sellak & Comp., proizvajanje voščenih Izdelkov !n pečatnega voska na tvom Iški način. — Ljubljana. Emil Dobrič, trgovina z mešanim blagom. — Ljubljana. H. Privšek, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana. Hubad - Praprotnik - Pugelj, prodajanje menic, papirja, pisalnih potrebščin, razglednic, kar-tonažniih izdelkov, časopisov, vžigalic in potrebščin za kadilce. — Ljubljana. Sitar Ciril, Izdelovanje štampillj. — Ljub-Uana, Franc .Majdič, trgovina z mešanim blagom. — Kranj. Lapajne in NeHma, izdelovanje kreme za čevlje, čistila za kovine in modrila za perilo brez strojev. — Vodrnat, Franc Grošelj, sejmarstvo z manufakturnim blagom in čevlji. — Ljubno pri Radovljici. Gradbeno podjetje G. TSnnies. — Ljubljana. Tehniško - komercijalna družba z o. z. — Ljubljana. Kiihar Alojzij, veletrgovina kolonija ln ega blaga na debelo in drobno, trgovina z drvmi, stavbnim materijalom na debelo in drobno. — Maribor, Cankarjeva utica 26. Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, prej Viljem Fiirth, r. d. z o. z. — Ceršak, okraj mariborski. Prva mariborska izdelovaluica kemičnih produktov, dr. z o. z. — Maribor, Aleksandrova cesta 45. »Bistrica«, lesna trgovska industrijska družba z omejeno zavezo v Slov. Bistrici. — Slovenska Bistrica. »Uradni Ust« štev, I5ft. od 31. decembra 1921). Brata Kolenc, parna žaga, lesna industrija, tvornica za pile fn lesne Izdelke. — Mirna. H. Ter ral, izdelovanje dog in trgovina z lesom. — Graz. (Gradec.) »Uradni list« štev. 2. od 8. jamiaria 1921. Jakil France, trgovina s sirovimi in izdelanimi kožami n čevljarskimi potrebščinami. — Ljubljana. Tvornica kovinastlh izdelkov Sajovic & Komp. — Ljubi jama. Jančigaj & Gagel, trgovina z mešanim blagom. — Ljubljana. Dr. Fran Jenko Import - Export — Ljubljana. Josip Moravec, trgovina z gumijevimi izdelki to deli raznih strojev, avtomobilov in koles. — Maribor. »Uradni Ust« štev. 3. od 11. januarja 1921. »Splošna stavbna družba e6pyapa Ao 8. Mapxa 1921. y cnopasvMy ca paBHaTWbCTBOM II. Me^ynapo^nor Btvieiiamapa y lipani H3AajeMO HEUJKO-OPAHLiyCKH EKCnOPTHM BPOJ »JVrOCAABEH-CKE BYP3E« y 50.000 npMMepaKa, koJh he ce BESrUlATHO paa^aBaxH nocetHHUHMa sejiesaniapa y lipam. IIomTO he raj saiiiap uočeni™ iproBitH ii&xor cBexa, HajyroAimja je npHJiHKa, ,ia naran eKcnoprepn h km-noprepn nahy Bese ca hsbbilhm cbc-tom, ön.TO 3a npoAajy hjih iiaicyn.. HncepaTM y noMeHyroM eKcnopr-HOM 6pojy ČMke ofl Hajeehe BawHOCTM! PIpHjaBHTe ce oflMa koa AnoHHHe eKcneAHGHje Aa. MaxeAHk, Jby6A>aHa, j KOLEKTIVNI OGLAS ANONČNE EKSPEDICIJE AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 3. TELEFON 174. • PRI VPRAŠANJIH ZADOSTUJE POLEG NAVEDENA ŠTEVILKA. 1 Kompletna spalnica za eno in za dve osebi, 1 obednica (pol»tirani furnir, skoro novo) na protiaü, evti. tudi v posameznih kosih. 2 Plemenski Janci (Bergamaska) na prodaj. 3 Lahke vožnje za trgovsko blago se prevzame za Ljubljano. 4 Kupi se: a) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, c) decimalna vaga, 200 do 250 kg, d) pisalna miza, e) telefonski aparat, f) steklenice za fina vinu in olja. 5 Vinski sodi se prodajo. 7 Osnutke modernih razglednic za bodočo ve-likonoč in binkošti, oskrbi umetnik. 8 Lokal se Išče v Ljubljani (sredini mesta), posestnik bi se evti. lahko udeležil kot družabnih dobro id oče obrti. 9 Špecerijske stelaže se kupijo. . 10 Za prodaju lanenog ulja i firnisa tratimo u Srbiji i Hrvatskoj sveze s solidnim firmama. Predaju se zastupstva. 11 Bliard za karambol in keglje s kejd in kroglami na prodaj. 12 20.000 zabojev v velikosti do 20 X 23 X 23 in 25 X 23 X 23 crn takoj na razpolago. 13 Registrirna blagajna na prodaj za 6000 K. 14 Steklena stena za prededitev pisarne, lepo izdelana se proda. 15 Vpeljana agentura z manufakturnim blagom išče za povečanje družabnika z 1 mil. K. 16 Lastnik trgovskih prostorov išče kot družabnika Izkušenega trgovca z nekaj kapitalom. 17 Zastupnike u Beogradu trati tvornica u Sloveniji. 18. Manometer se proda. Minile peile se sprejemajo v popravilo. Naslov v upravi Inserati v „Jugoslovanski! borzi“ imajo najboljši uspeh! Prodaju se: Različne etikete, lepake, glave za pisma, autografije, note, itd. izvršuje točno umet. zavod za litografijo ČEMAŽAR - IN DRUG - LJUBLJANA, Cesta na južno železnico 43 na : Friškovcu. : o (iilnlaine pile sabencin-motorom 6HP jetina željezna stružnica (Drehbank), 1 komplet. stolanka radionica. M. Tomažin:: Liubljana Pred Prulami 83. Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfama, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d. Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. KoHrpecHH xpr 6p. 3 (Tloaoaeieite I! MebynapoÄHH y lipam). Beaeaamap KOIESABHB MOTOCIKLE VSO OPREMO NUDISSKLADI1ŽA GIMHIMM LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 14 VEGOVA UL. IT. S JADRANSKA BANKU sprejema vloge na hanllne knjižice, žiro In druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzeme vse bančne posle ped najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, Matkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trsi, Wien. Poslovne zveze s vsemi večjimi kraji ■i v tu- In Inozemstvu. Jugoslovanska tovarna glavnikov in drugih celuloidnih izdelkov pri Ljubljani <§><§><$> začne z izdelovanjem glavnikov, patentovanlh dvojnih glavnikov, lasnic, patent, dvojnih lasnic in drugih celuloidnih izdelkov, koncem prve polovice leta 1921. Ročni menjalnik e zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov. Tovarna elekbičn. aparatov za jaki tok SCHEIBER & KWAYSSER d. Z O. z. Wien Xni 2 AL, Linzeretrasse 16 APARATI ZA NIZKO IN VISOKO NAPETOST. Ceniki in ponudbe brezplačno. Iščem kompanjona (-ko) v evrho ustanovitve prvovrstnega elegantnega v Ljubljani. Oni, ki imajo lokal v sredini mesta, prednost. Točne ponudbe pod „Elite“ na uprayo lista. Friziranje Ml 3.-?. 16. :: dam in :: olga smerkol -— — začasno manicura Nll^ri:il™ Čitajte naš tednik! „CHOCOLAT IMPERIAL“ Vodstvo tovarne čokolade in likerjev od trapistov, Rajhenburg ob Savi, priporoča svoje pro izvode v različnih oblikah. glavna zaloga Hi Trebar - Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telef. 539. UNDERWOOD dobije se odmah kod THE REX CO,, Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Kod većih narudžaba popust. Stavbišče ob kolodvoru (gramozni svet) pripravno za zgradbo tovarne na prodaj. Dopise pod „Lob“ na upravo lista. sprejema v popravilo (vulkanizacijo) vse vrste avtoplaščev in zračnic. — Kupuje vsako množino gumijevih odpadkov, zračnic, plaščev i.t. d. po naj višji ceni. Informacije daje tvornica „VULKAN“ v Kranju, oziroma IMPORTNA IN EKSPORTNA DRUŽBA „AT L A N T A“ V LJUBLJANI, v TVORNICA CIGALETOVA ULICA 1. DRUŽBA Z GUMIJEVIH OMEJ. Z A V. IZDELKOV V KRANJU