GLASNIK
LJUBLJANA, 20. APKILA 1965
URADNI VESI NIK OBClNi CERKNICA, GROSUPLJE, LITIJA. LJUBLJANA — BEŽIGRAD, CENTER. MOSTE-PO-LJE, SISKA, VlC-RUPNIK, LOGATEC, VRHNIKA IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LETO XIJ„ ŠTEV. 21
MESTNI SVET
Mestni svet objavlja predloga osnutkov dveh odlokov, o katerih bo Razpravljal in sklepal na svoji 2. seji dne 28. aprila t. 1. j Z objavo obeh osnutkov želi Mestni svet Ljubljana seznaniti občane z vsebino odlokov, hkrati pa jim daje možnost, da pošljejo -svoje Pripombe za eventualne sprelnembc in dopolnitve do vključno ponedeljka, 26. aprila t. 1. na Mestni svet Ljubljana, Mestni trg I.
OSNUTEK	blaga na kamionih. Za tak način
ODLOKA O TRŽNEM REDU prodaje blaga mora uprava trgov NA ŽIVILSKIH TRGIH	predhodno dobiti soglasje pristojne-
NA DROBNO V LJUBLJANI ga organa občinske skupščine.
X. SPLOŠNE DOLOČBE
XI. PRODAJNA MESTA
1.	člen
Ta odlok velja za trgovanje na glavnem in ostalih živilskih trgih V Ljubljani.
Glavni živilski trg na drobno v Ljubljani obsega prostor • <:d Trohi oslovja do Zmajskega mostu in Zajema: Adamič-Lundrovo nabrežje s Plečnikovi arkadami, Vodnikov trg in Delničarjevo ulico s tržnico.
2.	člen
Živilske trge na drobno ureja, vzdržuje in nadzira komunalna organizacija Uprava trgov Ljubljana, Pogačarjev trg 1.
Naloge in dolžnosti uprave trgov 80 zlasti naslednje:
—	organizira in vodi poslovanje na trgih, razporeja in oddaja tržne Površine prodajalcem;
—	pobira pristojbine in najemamo za tržne in poslovne površine;
—	organizira skladiščenje blaga;
—	upravlja in vzdržuje javne ter Posoja bnlančnc tehtnice prodajalcem;
—	ureja, redno vzdržuje in razširja komunalne in delovne napra-Ve, ki jih ima v upravljanju;
—	poleg drugih pristojnih organov skrbi za javni red in pravilne odnose na trgu;
—	skrbi za uporabnost, čistočo, čiščenje in odstranjevanje snega na tržnih površinah;
—	obvešča pristojne organe o gibanju cen, zlasti o nenadnih večjih Porastih cen;
—	skrbi za razvoj svoje dejavnosti v okviru potreb po tovrstnih Storitvah v Ljubljani;
.	— opravlja lahko še druge na-
loge v okviru svoje dejavnosti.
3.	člen
Uprava trgov je dolžna v okviru ®^ojih razpoložljivih kapacitet preskrbeti ustrezna skladišča, po možnosti v okviru glavnega živilskega o*8a za živila, pripeljana na trg iz oddaljenih krajev, ki niso prodana ' onem dnevu.
4.	člen
i Po potrebi in za posebne primere nhko uprava trgov organizira trge ij* drobno in prodajna mesta tudi riigod. Prostor za organizacijo teh egov in prodajna mesta določi na rj^dlog uprave trgov upravni organ, o-slojen za komunalne zadeve ob-nske skupščine za svoje območje.
5.	člen
veliki založenosti
“Prava
trgov
trga lahko organizira prodajo
G. člen
Prodajna mesta na trgih so stalna in začasna. Vsak prodajalec ima praviloma pravico samo do enega prodajnega prostora. Uprava trgov lahko izjemno dovoli uporabo dveh ali več stalnih ali začasnih prodajnih prostorov, če to dopuščajo tržne razmere.
Prodajalec, ki želi stalno uporabljati določeno prodajno mesto, kakor so zaprta tržna lopa, tržna mesnica in podobno, mora z upravo trgov sklenili najemno pogodbo. Ce je z najemno pogodbo tako določeno, si morajo stalni prodajalci postaviti na ..odrejenih mestih prodajne klopi, kioske, paviljone in podobne naprave. Obliko in velikost teh naprav določi na predlog stalnega prodajalca uprava t-gov po predhodnem soglasju pristojnega organa za urbanizem in gradbene zadeve.
Stalnih delovnih mest, ki jih imajo prodajalci v zakupu, ne smejo brez dovoljenja uprave trgov odstopiti drugim osebam niti v celoti, niti delno. Ta predaina mesta sa morajo uporabljati izključno za prodajo, ne pa za druge namene.
Blago se lahko prodaja tudi na nestalnih prodajnih mestih, kakor so klopi, specialna vozila, urejena za prodajo blaga.
Lubenice, dinje in paprike se morajo prodajati na posebej odrejenem mestu tako, da se, če to blago ni prodano, ne odvaža po delovnem času s trga.
Prepovedano je predajati blago na tleh. Izjemoma dovoljuje uprava trgov prodajo blaga, kot so lubenice, dinje, paprike in paradižniki tudi na tleh v odgovarjajoči embalaži in pod predpisanimi sanitarnimi pogoji.
Na trg preneseno in za predajo namenjeno blago mora bati vidno razloženo.
7.	člen
Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni čas.
III.	TRZNI C AS
Obvezni tržni čas traja ob delavnikih v letni sezoni, to je od začetka aprila do konca oktobra od
5.	do 17. ure, v zimski sezoni pa od 7. do 15. ure. Ob nedeljah traja tržni čas od 7. do 11. ure. V utemeljenih primerih, ko gre za veliko založenost trga ali za precejšnje število kupcev, mora uprava trgov pri-
merno podaljšati tržni čaš, da bo zadoščeno interesom kupcev oz. prodajalcev.
Za delovne organizacije, ki prodajajo na stalnih tržnih mestih, velja poslovni čas, ki je določen s posebnimi predpisi.
Uprava trgov je dolžna zagotoviti prodajalcem oziroma kupcem, da bodo v določenem tržnem času nemoteno prodajali, oziroma kupovali.
IV.	PRODAJA BLAGA
9.	člen
Blago je dovoljeno prodajati in kupovati samo na tržnem prostoru. Sveže meso je dovoljeno prodajati le v mesnicah. V izjemnem primeru lahko določijo veterinarski in sanitarni organi drug ustrezen prostor za prodajo svežega mesa.
Živa perutnina, golobi, kunci in druge male domače živali se prodajajo na odrejenih tržnih prostorih, ki so ločeni od tržnih prostorov, namenjenih za prodajo takih živil, ki se pred uporabo ne obdelajo termično.
V tržnici sc lahko prodaja tudi zaklana perutnina, prašički (odojki), prekajeno meso in .slanina po predpisanih snnitarno-veterinarskih pogojih.
Uprava trgov je dolžna ukreniti vse potrebno, da je taka organizacija prodaje izvedljiva in da je vsem prodajalcem zagotovljeno na odrejeni tržni površini zadostno število prodajnih mest, izhajajoč iz načela, da naj bedo tržne površine racionalno in smotrno izkoriščene.
10.	člen
Na trgu je dovoljeno predajati samo na drobno, in sicer vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov in vrtnin, sadje, cvetice, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, domače male živali, divjačino, rite in druge užitr.e vodne živali, jajca; 'izdelke domače obrti, drobno galanterijo in podobno robo.
Predaja smrečic, drv in trsk se lahko dovoli samo Izjemoma, in sicer na posebnih tržnih površinah.
Na trgu je prepovedano kakorkoli izpostavljati, in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene.
11.	člen
Na trgu smejo prodajati:
a)	kmotijske zadruge in kmetijsko proizvajalne gospodarske organizacije, trgovske gospodarske organizacije in individualni proizvajalci;
b)	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali, ali vzgojili;
c)	lovske in ribiške zadruge oziroma društva in družine — divjačino in ribe, ki so jih same nalovile;
č) izdelovalci predmetov obrti, svoje lastne izdelke.
Gospodarska organizacija sme prodajati svoje blago le po osebah, ki jih za to pooblasti.
12.	člen
Gospodarska organizacija, ki prodaja na stalnem prodajnem mestu, mora na viden način označiti svoj naziv. Obliko in velikost
napisne table določi po sporazumu s prizadeto gospodarsko organizacijo uprava trgov.
13.	člen
Na trgu smejo kupovati kmetijske pridelke in druge proizvode, ki so navedeni v 10. členu tega odloka:
a)	individualni potrošniki;
b)	izjemoma od 9. ure dalje tudi veliki potrošniki, socialne in zdravstvene ustanove, izpostavljene enote JLA, gosti osica podjetja in gostišča, obrati družbene prehrane, počitniški demo vi ter podobne ustanove.
14.	člen
Vsako prekupčevanje na trgu je prepovedano.
15.	člen
Prodajalec je na zahtevo potrošnika dolžan prodati blago, ki go ima v prodaji.
16.	člen
Prodajalci morajo vidno označiti vsako blago s prodajno ceno.
Na zahtevo potrošnika morajo prodajalci izdati tudi račun za prodano blago.
17.	člen
Na trgu se sme prodajati po merskih enotah, ki so predpisane ali običajne za posamezno vrsto blaga.
18.	člen
Za merjenje na trgu se smejo • uporabljati samo merila, ki glede izdelave in uporabnosti ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem.
19.	člen
Uprava trgov je dolžna poskrbeti za potrebno število javnih kontrolnih menil in naprav (tehtnic, uteži, votlih in dolžinskih mer), ki jih smejo prodajalci uporabljati brezplačno.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan stehtati ali zmeriti blago z veljavnimi merili.
V.	HIGIENSKI POGOJI PRODAJE
20.	člen
Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za snago in r*v.rati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Vse odpadke morajo prodajalci in kupci obvezno odlagati na v ta namen določena mesta. Uprava trgov pa mora poskrbeti, da je na trgu primemo število smetnjakov.
Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostorih pred vhodi v te lokale morajo skrbeti najemniki teh lokalov sami.
Psov ni dovoljeno voditi po trgu.
Dolžnost uprave trgov je, da zagotovi, da je snaga na trgu na primerni stopnji. V ta namen mora skrbeti, da so z vseh tržnih površin vsak dan odstranjeni vsi odpadki, da so tržne površine, razen v zimskih mesecih, vsak tržni dan oprane, da so prodajne klopi in druge tržne naprave vedno čiste, da je s tržnih površin sproti odstranjen ves sneg in da v primeru poledice tržne prostore posipa z ustreznim materialom.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam na trg vstop ni dovoljen.
21.	člen
Osebje, ki prodaja živila, mora biti snažno oblečeno in mora paziti na osebno znago.
Stalni prodajalci živil, ki prodajajo meso, mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke ter kruh, morajo nositi pokrivala, bele halje oziroma bele predpasnike in bele dokomolč-nike; biti morajo snažni in redno zdravniško pregledani.
Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem in okuženjem. Biti morajo higiensko neoporečna.
Gobe, ki se prodajajo na trgu, mora redno kontrolirati pristojna inšpekcija.
Otipavanje in pokušanje živil ni dovoljeno.
22.	člen
Mleko in mlečni izdelki se smejo prodajati na način, ki onemogoča prijemanje, dotikanje in pokušanje teh izdelkov. Biti morajo zavarovana pred okužbo, prahom in drugimi vremenskimi kvarnimi vplivi.
Prodaja teh živil mora biti na posebnem mestu pokrite tržnice, prilagojene za prodajo tovrstnih živil.
Embaliranje in zavijanje živil se sme opravljati samo s higiensko neoporečno embalažo in drugim ovojnim materialom (polivinil vrečke, celofan vrečke in bel ovojni papir).
23.	člen
Sveža zelenjava vseh vrst se sme prodajati v takem stanju, da je primerna za potrošnjo; biti mora primemo zrela, zdrava, sveža, nepoškodovana in očiščena ter mora ustrezati predpisani kakovosti in higienskim zahtevam.
24.	člen
Prepovedano je prodajati zelenjavo:
1.	ki vsebuje škodljive rastline in njinove dele;
2.	ki je toliko ovela, da ni primerna za uporabo v prehrani;
.". ki so jo v večjem obsegu napadli škodljivci ali rastlinske bo-
lezp.;
4.	ki ima neprijeten vonj, ki ga ni moč odstraniti;
5.	ki je zaradi zmrznjenja tako spremenjena, da ni več uporabna za prehrano;
6.	ki je prekomerno mokra.
25.	člen
Vse vrste svežega sadja se sme prodajati le v takem stanju, da je primerno za neposredno potrošnjo in za oredelavo.
Prepovedano je dajati v promet s-'eze sadje za neposredno potrošnjo au za oredelavo, ki je:
1.	plesnivo, nagnito, zmrznjeno ali cd škodljivcev in zajedavcev napadeno:
2.	obdelano z varstvenimi sredstvi proti rastlinskim boleznim ali škodljivcem, če ta sredstva niso bila prej na ustrezen način popolnoma odstranjena.
26.	člen
Domače male živali iz 2. odstavka 9. člena se smejo prodajati na trgu le v kletkah ali košarah.
Klanje teh živali na trgu je prepovedano.
Prepovedano je z na trg prinesenimi živalmi ravnati tako, da se mučijo ali poškodujejo, živali ne smejo trpeti žeje in lakote.
27.	člen
Uprava trgov je dolžna prida-jalcem, ki se ne bi ravnali po določilih tega odloka, prepovedati nadaljnjo prodajo na trgu. O tem mora
takoj obvestiti pristojno občinsko inšpekcijo ali drug pristojen organ.
28.	člen
V tržnem času je prepovedano voziti z vozili kakršnekoli vrste po trgu. Dovoljena je vožnja z otroškimi vozički in vožnja hromih oseb. Izjeme dovoljuje v izrednih primerih uprava trgov.
29.	člen
Inšpekcijo nad prodajo blaga na vseh tržnih površinah izvajajo po posebnih predpisih in po določbah tega odloka pristojne inšpekcijske službe skupščine občine: sanitarna, tržna, veterinarska in komunalna inšpekcija.
VI.	PRISTOJBINE
30.	člen
Z uporabo prodajnih površin na trgu plačujejo prodajalci upravi trgov predpisane pristojbine. Maksimalno višino pristojbin in način plačevanja ter merila predpiše z odlokom na predlog uprave trgov Mestni svet Ljubljana v skladu z odlokom o družbeni kontroli cen izdelkov in storitev komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta Ljubljane (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 34,64 in 2/65).
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetijske pridelke in druge proizvode na drobno in kršijo pri tem določbe 10., 11., 12., 13., 14., 15., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25. in 26. člena tega odloka, se kaznuje po predpisih temeljnega zakona o prekrških z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
32.	člen
Z denarno kaznijo v znesku 1000 dinarjev se kaznuje za prekrške:
1.	kdor na trgu prikriva blago za prodajo in prodajo blaga na tleh (5. in 6. odstavek 6. člena);
2.	kdor prodaja izven veljavnega tržnega časa (8. člen);
3.	kdor prodaja blago zunaj tržnega prostora (9. člen);
4.	kdor uporablja nepotrjene merilne naprave (18. člen);
5.	prodajalec, ki na zahtevo kupca ne meri blaga z veljavnimi merili (2. odstavek 19. člena);
6.	prodajalec, ki vidno ne označi vsakega blaga s prodajno ceno (16. člen);
7.	kdor vodi pse po trgu (4. odstavek 20. člena).
33.	člen
Uslužbenci milice, tržni, komunalni, sanitarni in veterinarski inšpektorji in za to pooblaščeni uslužbenci uprave trgov smejo izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, navedenih v
32.	členu tega odloka.
O vplačani kazni se izda potrdilo. Ce se kazen ne more izterjati takoj na mestu ali če tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se dostavi ovadba organu, ki je pristojen za postopek o prekršku.
34.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje Uprava trgov Ljubljana, po predpisih temeljnega zakona o prekrških za tele prekrške:
1.	če ne ukrene vse potrebno, da prodajalci ali kupci med tržnim časom ne bi mogli neovirano uporabljati živilskega trga (8. člen);
2.	če ne oskrbi živilskega trga s potrebnim številom javnih kontrolnih meril in naprav (1. odstavek
19.	člena);
3.	če ne ukrene vse potrebno za dobre higienske pogoje na živilskem trgu (20. člen);
4.	če v zadostni meri ne vzdržujejo reda in nadzorstva na živilskem trgu, v cilju izvajanja tega odloka;
5.	če pobira pristojbine, ki niso predpisane s tarifo, ali če pobira višje pristojbine, kakor so predpisane.
Uslužbenec uprave trgov, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena, se kaznuje po predpisih temeljnega zakona o prekrških s kaznijo do 10.000 dinarjev.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Ta tržni red mora imeti uprava trgov stalno izobešen na več vidnih mestih na trgu, da se lahko uporabniki trga z njegovimi določbami seznanijo.
36.	člen
Ko stopi ta odlok v veljavo, preneha veljati odlok o tržnem redu, ki ga je izdal Mestni svet na seji 31. marca 1959 in je bil objavljen v Glasniku Št. 26/59, popravek pa v Glasniku št. 54/59.
37.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Glasniku.
OSNUTEK
ODLOKA O UREDITVI JAVNEGA MESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje pravice in dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja prevoz potnikov, ki se vozijo v javnem mestnem potniškem prometu. v
2.	člen
Mestni promet je komunalna gospodarska dejavnost, ki je organizirana zaradi zadovoljevanja potreb po prevozu potnikov na območju mesta Ljubljane.
Dejavnost mestnega potniškega prometa opravlja podjetje Ljublja-na-transport.
Mestni potniški promet praviloma opravlja delovna organizacija iz
2.	odstavka 2. člena tega odloka z avtobusi in trolejbusi, ki so posebej prirejeni za mestni potniški promet.
Izjeme iz gornjega odstavka dovoljuje Mestni svet.
Pri opravljanju storitev v mestnem potniškem prometu mora delovna organizacija iz 2. odstavka
2.	Člena tega odloka upoštevati skupne potrebe občanov mesta Ljubljane in zagotoviti uspešno, kulturno in varno vožnjo.
3.	člen
Tarife za storitve v javnem mestnem prometu predpiše z odlokom na predlog delovne organizacije iz 2. odstavka 2. člena tega odloka Mestni svet, v skladu z odlokom o družbeni kontroli cen izdelkov in storitev komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta Ljubljane (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 34/64 in 2/65).
II.	UREDITEV MESTNEGA PROMETA
4.	člen
Sistem prog mestnega potniškega prometa predlaga delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka, potrdi pa Mestni svet.
Proge mestnega potniškeua prometa morajo biti izpeljane tako, da
omogočajo povezavo čirnveč mest- 'j nih predelov.
Nove proge ali ukinitev in spremembo obstoječih, predlaga delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka, odobri pa Mestni svet.
5.	člen
Ulice in ceste, po katerih potekajo proge mestnega potniškega prometa, morajo biti ustrezno utrjene in redno vzdrževane s strani pristojnih organov, ki so odgovorni za redno vzdrževanje mestnih ulic in cest, dovolj široke in ustrezno speljane, da lahko vozila mestnega potniškega prometa nemoteno obratujejo.
V primeru slabega stanja cest in ulic lahko delovna organizacija iz
2.	odstavka 2. člena predlaga Mestnemu svetu začasno ukinitev posa- • mezne proge, O tovrstni začasni ukinitvi proge odloči Mestni svet.
6.	člen
Ce se mora proga mestnega potniškega prometa začasno spremeniti zaradi rekonstrukcije cest ali drugih prometnih ovir in da se zaradi te spremembe znatno zmanjša dohodek podjetja, je delovna organizacija iz
2.	odstavka 2. člena tega odloka upravičena zahtevati odškodnino od nastale razlike. Odškodnino mora plačati investitor oziroma povzročitelj prometne ovire. Odškodnina se mora ugotoviti v investicijsko-teh-nični dokumentaciji.
O višini odškodnine, v kolikor se ne sporazumeta obe stranki, odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve za svoje območje.
7.	člen
Postajališča in obračališča na progah mestnega potniškega prometa določa na predlog delovne organizacije iz 2. odstavka 2. člena tega odloka pristojni upravni organ občinske skupščine za svoje območje.
Postajališča in obračališča mestnega potniškega prometa morajo biti primerno urejena in označena. Cestišče na postajališčih in obračališčih mora biti utrjeno in sposobno prenesti obremenitve mestnega potniškega prometa.
Prostor, na katerem čakajo potniki, mora biti urejen tako, da se na njem ne nabira voda ali dela blato. Na tem prostoru ni dovoljeno nameščati stojal za kolesa, posod za smeti in drugih predmetov, ki bi ovirali nemoteno vstopanje in izstopanje potnikov.
Postajališča in obračališča morajo biti ponoči ustrezno osvetljena.
8.	člen
Vsako postajališče in obračališče mora biti označeno z ustreznim napisom. Napisi morajo biti enotni na vseh postajališčih in obračališčih. Ustrezne oznake na postajališčih ia obračališčih je dolžna zagotoviti delovna organizacija iz 2. odstavka
2.	člena tega odloka.
III.	ODVIJANJE PROMETA
9.	člen
Mestni potniški promet se odvija po utrjenem voznem redu, ki mora biti prilagojen letnim dobam, P°' trebam v teku dneva in prometnih* konicam. Vozni red in frekvenca vozil na posameznih progah določi delovna organizacija iz 2. odstavka 2. Člena tega odloka.
Vsako preusmeritev, ukinitev ah spremembo proge mestnega potni' škega prometa mora delovna orga' nizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka objaviti pravočasno v dnev' nem tisku, na stroške povzročitelja’
10.	člen
V	rednem obratovanju morajo vozila mestnega potniškega prometa ustavljati na vseh postajališčih določene proge, zaradi vstopanja in izstopanja potnikov. Izven postajališč vozila ne smejo ustavljati zaradi vstopanja in izstopanja potnikov.
11.	člen
Vozila, ki. obratujejo v mestnem potniškem prometu, morajo biti opremljena s pnevmatskimi vrati-in primerno širokimi vhodi in izhodi. Vsa vozila v mestnem potniškem prometu morajo biti tehnično brezhibna, čista in opremljena z označbami proge, na kateri vozijo.
12.	člen
Vozniki, ki vozijo z vozili v mestnem potniškem prometu, morajo voziti tako, da ni ogrožena varnost potnikov v vozilu in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Pri svojem delu se morajo ravnati po cest-no-prometnih predpisih.
Posebno mora vozno osebje paziti, da spelje vozilo s postajališča z zaprtimi vrati, da ne odpira vrat med vožnjo in da ne odpre vrat, i dokler se vozilo na postajališču ne ustavi.
13.	člen
V	normalnih pogojih je delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka dolžna zagotoviti reden prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu.
V	primerih višje sile (izpad električne energije, vremenske neprili-ke, prometne konice ipd.) pa je delovna organizacija iz 2. člena tega odloka dolžna ukreniti vse potrebno, da se v okviru danih možnosti čim-prej normalizira obratovanje.
IV.	RED V VOZILIH
Vozno osebje mora biti v odnosih do potnikov vljudno in ustrežljivo. Potnikom mora dajati vsa potrebna pojasnila.
Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati.
Vozno osebje mora biti uniformirano.
15.	člen
Sedeži v vozilih mestnega potniškega prometa so v prvi vrsti namenjeni invalidom, nosečim ženam, staršem z otroki, starejšim in slabotnejšim osebam.
Vozno osebje je navedenim osebam dolžno zagotoviti sedeže in ima pri tem polno pravico posredovati za odstop sedeža.
16.	člen
Vozno osebje je dolžno zagotoviti Splošen red v vozilih in kulturno vožnjo. Vozila v mestnem potniškem prometu smejo sprejemati le toliko potnikov, kot je to predpisano za Posamezno vozilo.
Potniki so dolžni ravnati se po določilih tega odloka in navodilih voznega osebja ter v vozilih vzdrževati potreben red.
Ce se potniki v vozilih ne držijo Predpisanega reda ali zavirajo vstop v vozila, lahko vozno osebje, če samo ni v stanju vzpostaviti reda, Pokliče na pomoč uslužbenca milice, ki mora vzpostaviti red in omogočiti redno odvijanje prometa.
17.	člen
Delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka mora redno skrbeti za snago v vozilih.
Na vseh vozilih mora delovna or-Ranizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka namestiti na ustreznem hiestu opozorilne napise, ki označujejo mesta, kje se lahko odlagajo Vozovnice. Na vseh novih vozilih pa
mora pooblaščena delovna organizacija namestiti na ustrezna mesta koške za odlaganje vozovnic.
18.	člen
Režim vstopanja in izstopanja potnikov določi delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka.
Najlažji način vstopanja mora delovna organizacija, ki opravlja dejavnost mestnega potniškega prometa, zagotoviti naslednjim potnikom:
1.	slepim in njihovim spremljevalcem;
2.	invalidom z nad 80 % invalidnostjo;
3.	uniformiranim uslužbencem milice;
4.	uniformiranim delavcem pooblaščene organizacije.
Osebe pod 1. in 2. točko so dolžne ob vstopu pokazati veljavno vozovnico.
19.	člen
Potniki smejo vstopati v vozila le skozi za to določena vrata. V vozilih se morajo pomikati proti izhodnim vratom tako, da se vozila enakomerno obremenjujejo in da omogočajo čimhitrejše vstopanje in izstopanje.
20.	člen
Ce je vozilo polno in vozno osebje ne dovoli nadaljnjega vstopanja, so se potniki dolžni po tem ravnati in ne smejo na silo vstopati.
21.	člen
Vrat vozil potniki ne smejo odpirati s silo, snemati trol, kakor tudi ne smejo uporabljati kakršnihkoli drugih naprav na, oziroma v vozilih. Vsako škodo, storjeno na vozilih in na drugih napravah, je povzročitelj dolžan povrniti.
Prepovedana je vožnja na zunanjih delih vozil oziroma obešanje na vozila, kakor tudi skakanje na vozila ali z njega med Vbžnjo.
22.	člen
V	vozilih se morajo potniki med vožnjo vedno ravnati tako, da ne ogrožajo vožnje niti ne ogrožajo sebe ali drugega. Med vožnjo se morajo potniki držati za ustrezna držala ob stenah, na stropu in sedežih, v kolikor nimajo možnosti sedeti.
23.	člen
V	vozilih potniki ne smejo kaditi, razgrajati ali jih onesnažiti. Za vsako škodo, povzročeno s takim ravnanjem, odgovarjajo potniki.
24.	člen
Potniki se ne smejo po nepotrebnem pogovarjati z voznim osebjem, posebno ne z vozniki in odvračati njihove pozornosti od vožnje.
25.	člen
Za prevoz v mestnem potniškem prometu si mora vsak potnik nabaviti vozovnico. Potniki, ki nimajo predplačilnih vozovnic, morajo pred vstopom v vozilo pripraviti potreben drobiž za vozovnico.
Vozno osebje ni dolžno menjati bankovcev nad 500 dinarjev. Ce potnik nima drugega denarja kot samo bankovec nad 500 dinarjev, vozno osebje lahko bankovec zadrži in ga odda takoj po končani službi v blagajni podjetja z zaznambo, koliko je treba odtegniti za vozovnico. Sprevodnik je dolžan potniku izdati vozovnico in potrdilo o zadržanju bankovca, s katerim nato potnik dvigne na blagajni podjetja preostali denar.
26.	člen
Potniki morajo plačati vozovnico brez poziva sprevoznika in jo morajo hraniti do konca vožnje.
Potnik s predplačilno vozovnico ali z izkaznico za prosto vožnjo mora to pokazati sprevodniku brez predhodnega poziva.
Potnik, ki ima po veljavnih predpisih pravico do popusta, mora obvezno pokazati vozovnico ali odgovarjajočo izkaznico.
27.	člen
V vozilu mestnega potniškega prometa je prepovedan vstop:
1.	vinjenim osebam;
2.	osebam, na katerih so očitno vidni znaki kožnih ali drugih nalezljivih bolezni;
3.	slaboumnim osebam brez spremstva odraslih oseb;
4.	otrokom" do 6. leta starosti, če niso v spremstvu odraslih oseb;
5.	osebam, katerih obleka ali prtljaga je tako zamazana, da lahko povzroči škodo drugim potnikom ali zamaže vozilo.
28.	člen
Prevoz drobne osebne prtljage (ročne torbice, aktovke in podobno) je brezplačen.
Za prevoz ostale prtljage je potnik dolžan plačati redno voznino. Voznina se plača za vsak kos prtljage.
Za prtljago nenormalnih izmer se voznina zaračuna po zasedenih potniških mestih. Prevoz te prtljage v času konic ni dovoljen.
Prepovedan je prevoz lahko-vnetljivih in smrdljivih tekočin, eksplozivnih predmetov in ostrih nezavarovanih predmetov, ki bi lahko ogrožali varnost potnikov. Prav tako je prepovedan prevoz hitro lomljivih stvari ter vseh drugih stvari, katerih prevoz je v javnem potniškem prometu prepovedan.
29.	člen
Voziiino za prevoz prtljage plačajo tudi potniki s predplačilnimi1 in prostimi Vozovnicami oz. izkaznicami.
30.	člen
Prevoz psov v vozilih mestnega prometa je dovoljen le v času izven prometnih konic in pod naslednjimi pogoji;
1.	da je pes čist in zdrav;
2.	da je na vrvici in ima nagobčnik;
3.	v vozilu se lahko prevažata največ dva psa, ki pa morata biti ločena eden od drugega;
4.	da ima znamkico o cepljenju proti pasji steklini;
5.	za prevoz psov se plača normalna prevozna cena;
6.	prevoz psov — vodičev slepih, je dovoljen ob vsakem času;
7.	prevoz ostalih živali je prepovedan.
31.	člen
Ce potnik v vozilu mestnega potniškega prometa najde kakršenkoli predmet ali denar, ga je dolžan izročiti sprevodniku. Sprevodnik izroči predmet lastniku, če je to možno, sicer pa ga mora najkasneje v 24 urah oddati v urad za najdene predmete delovne organizacije iz 2. odstavka 2. člena tega odloka.
32.	člen
Za izgubljene, ukradene, neizkoriščene ali poškodovane vozovnice ali izkaznice se ne daje nobenih povračil.
V	primeru izgube predplačilne vozovnice je lastnik dolžan o tem pismeno ali ustno obvestiti delovno organizacijo iz 2. odstavka 2. Člena tega odloka, da se preprečijo zlorabe.
33.	člen
V	primeru nezgode oz. kakršnekoli škode mora potnik, če mu je to
mogoče, sporočiti sprevodniku oz. vozniku nastanek nezgode in poškodbe.
Poškodovani potnik, če hoče uveljaviti svoj odškodninski zahtevek, mora čimprej pismeno ali ustno javiti delovni organizaciji iz 2. odstavka 2. člena tega odloka nezgodo in poškodbo. V svoji prijavi mora navesti: datum, uro, kraj, registrsko oziroma interno številko vozila in kratek opis nezgode.
Če nima podatkov o višini škode, sporoči to delovni organizaciji iz 2. odstavka 2. člena tega odloka pozneje. Potnik naj hrani od nezgode poškodovan predmet do konca odškodninskega postopka.
34.	člen
Za prevoz v času med 0.00 in 04.00 uro ob delavnikih in od 00.90 in 05.00 uro ob nedeljah in državnih praznikih plačajo potniki v mestnem potniškem prometu poseben nočni dodatek. Ta dodatek je v višini redne prevozne cene.
Za prevoze iz prejšnjega odstavka se štejejo vožnje, ki so se začele na začetnih postajah prog v tem času.
Ta dodatek plačajo tudi potniki s predplačilnimi vozovnicami. Prav tako se ta dodatek plača za prevoz prtljage in psov.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
35.	člen
Na zahtevo voznega osebja, je potnik dolžan takoj zapustiti vozilo mestnega potniškega prometa v na-naslednjih primerih:
1.	osebe, naštete v 27. členu tega odloka;
2.	če kljub opozorilu ne upošteva določil tega odloka in navodil prometnega osebja;
3.	če noče plačati predpisane voznine ali pokazati veljavne vozovnice;
4.	če s svojim obnašanjem ogrož javni red in varnost prometa;
36.	člen
Sprevodnik in kontrolni organi delovne organizacije iz 2. odstavka 2. člena tega odloka lahko brez zaslišanja in odločbe izterjajo denarno kazen v višini 1000 dinarjev od oseb, ki jih zalotijo pri naslednjih prekrških:
1.	za vožnjo brez veljavne vozovnice;
2.	za dajanje napačnih podatkov o starosti otrok;
3.	za nepravilen vstop in izstop;
4.	za vožnjo z avista vozovnico na relaciji, za katero ta vozovnica ne velja;
5.	za neupravičeno uporabo mesečne ali letne vozovnice, ki se glasi na ime drugega ali na organizacijo, kjer ni potnik zaposlen.
37.	člen
Z denarno kaznijo 2000 do 5000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določili 20., 21. in 23. člena tega odloka.
Upravno kazenski postopek vodi pristojni sodnik za prekrške skupščine občine na podlagi pismene prijave delovne organizacije iz 2. odstavka 2. člena tega odloka, milice ali pristojne inšpekcije.
38.	člen
Z denarno kaznijo 30.000 v. 100.000 dinarjev se kaznuje delovna organizacija iz 2. odstavka 2. člena tega odloka, ki ravna v nasprotju z določili 8., 9., 10., 12., 14., 16., 1. odstavka 17. in 3. odstavka 28. člena tega odloka.

Upravno kazenski postopek vodi :pristojni sodnik za prekrške skupščine občine na 'podlagi pismene prijave pristojne inšpekcije.
VI.	KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Določila tega odloka, ki še nanašajo na pravice in dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja dejavnost mestnega potniškega prometa ter potnikov v mestnem potniškem prometu, mora delovna organizacija izobesiti na vidnem mestu na vseh vozilih mestnega potniškega prometa.
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
179
Na podlagi določila 5. člena, 4. odstavka temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur 1. SFRJ, št. 14 od 3. marca 1663) in 122. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1965 sprejela
ODLOK
• občinskih upravnih taksah
1.	člen
Za delo organov v občini Ljubljana-Bežigrad sc pobirajo občinske" upravne takse.
2.	člen
Za občinske upravne takse veljajo določila temeljnega zakona o upravnih taksah in tarifa, ki je predpisana za zvezne državne organe.
3.	člen
Ta odlok velja naslednji dan po objavi v »Glafeniku«.
Številka: 423-22/65-1
Datum: 16. aprila 1965
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Pogačnik, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
180
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o prenehanju veljavnosti splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list SFRJ, št. 31/64) ter 26. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje . je Skupščina občine Ljubljana-Mosle-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti na seji dne 19. marca 1965 sprejela
ODLOK
o potrditvi sklepov o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij.
1. člen
Potrdijo se sklepi zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij:
1. sklep o ustanovitvi krajevne
skupnosti »Moste-, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7;
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7;
2.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Zelena jama«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot štev. 8, 9, 10, 11, 12, 13;
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote 8, 9, 10, 11, 12, 13;
3.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti. »Jarše«, ki so j6 ustanovili volivci volilnih enot štev. 14, 15
Območje krajevne skupnosti obsega volilni enoti 14, 15;
4.	Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Kodeljevo«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot štev. 37, 38, 39, 40
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote 37, 38, 39, 40;
5.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Vevče«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 29, 30
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote 29, 30;
6.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Zalog«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot 19, 20
Območje krajevne skupnosti obsega volilni enoti 19, 20
7.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Zadobrova«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 17, 18
Območje krajevne skupnosti obsega volilni enoti 18, 17
8.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Zadvor«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot štev. 25, 26, 27
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote 25, 26, 27;
9.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Besnica«, ki so jo ustanovili volivci volilne enote št. 23
Območje krajevne skupnosti obsega volilno enoto 23;
10.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Lipoglav«, ki so jo ustanovili volivci volilne enote št. 24
Območje krajevne skupnosti obsega volilno enoto 24;
11.	sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti »Dolsko«, ki so jo ustanovili volivci volilne enote št. 21
Območje krajevne skupnosti obsega volilno enoto 21.
2.	člen
Krajevne skupnosti začnejo poslovati s 1. aprilom 1965.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 025-4/65-1
Datum: 10. aprila 1965
°redsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje
Vlado Črne, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
VlC-RUDNIK
181
Na podlagi 35. in 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik in 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbr.-a in zbora delovnih skupnosti dne 31. marce 1965 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik ustanovi sklad za pospeševanje živinoreje občine Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
3.	člen
Sklad ima sedež pri skupščini občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
4.	člen
Sklad ima statut.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
5.	člen
Sredstva sklada sc uporabljajo za financiranje ukrepov za pospeševanje živinoreje in za kritje stroškov osemenjevanja živine.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor po načelih družbenega upravljanja.
7.	člen
Upravni odbor sklada ima 5 članov, ki jih imenuje občinska skupščina izmed odbornikov, članov kmetijskih organizacij, živinorejcev ter občanov.
Mandatna doba upravnega odbora sklada traja 2 leti.
8.	člen
Upravni odbor sklada poroča občinski skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
II. SREDSTVA SKLADA
9.	člen
Sklad ima tele vire sredstev:
1.	dotacije družbeno političnih skupnosti in delovnih organizacij;
2.	pavšalna skočnina;
3.	razni drugi dohodki.
10.	člen
Sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina. Občin:	skupščina potrdi tudi zaključ-
ni i. -un sklada.
Sredstva sklada se določajo po vrstah, razporejajo pa po namenih, v okviru namena lahko tudi po uporabnikih.
Sklad ima lahko tekočo rezervo, ki ne sme presegati 1 °/» letnih sredstev sklada.
11.	člen
Finačni načrt sklada mora biti usklajen z delovnim programom, družbenim planom in smernicami občinske skupščine.
Sredstva, ki jih sklad dobi od občinske skupščine ali koga drugega za določeni namen, se morajo uporabiti samo v namen, za katerega so bila sredstva dana.
12.	člen
Sklad lahko prevzame obveznosti samo do višine sredstev, ki jih pričakuje v ustreznem letu po finančnem načrtu.
Dolgoročne obveznosti (več kot eno leto) lahko sklad prevzame samo, če jc občinska skupščina dala predhodno soglasje.
13.	člen
Sklad daje sredstva brez povra- i čila, le izjemoma proti povračilu takrat, kadar to dopušča značaj posamezne investicije.
III.	POSLOVANJE SKLADA
14.	člen
Delo sklada je. javno.
■ (.»<1
15.	člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji in drugih veljavnih predpisih, po družbenem* k planu in smernicah organov občiitr I ske skupščine.	1 *
16.	člen
Ko sklad sprejme finančni načrt,-'' f ga mora takoj, najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta. na katero se nanaša, oziroma najpozneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
Ce finančninačrt ni sprejet pred -začetkom leta, ker pred začetkom leta ni bil sprejet proračun občine, se začasno, vendar najdlje 3 mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za pre- , teklo leto.	Z, r\
17.	člen
.
Administrativne, finančne in druge posle za sklad opravlja oddelek za finance občinske skupščine.
Upravni odbor sklada lahko por veri naloge iz prvega odstavka tega člena tudi drugi delovni organizaciji. O tem se sklene posebna pogodba.
18.	člen
Sklad ima tajnika.
Tajnika sklada imenuje tajnik občinske skupščine izmed uslužbencev delovne organizacije, ki opravlja zadeve za sklad iz 17. člena tega odloka.
IV.	PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje v občini Ljubljana-Vič-Rudnik (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 30-232/61).
20.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Številka: 021-12/65 Datum: 31. marca 1965
Predsednik
skupščino občine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Jakofč.ič, 1. r.
------------------------------------- I
V 8 K B I N A
—	Osnutek odloka o tržnem redu na živilskih trgih na drobno v Ljubljani ,
—	Osnutek odloka o ureditvi javnega mestnega potniškega prometa v Ljubljani
179	Odlok o občinskih upravnih taksah občine Ljubljana-Bežigrad
180	Odlok o potrditvi sklepov o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij občine LJubljn-na-Mo,ste- Polje
181	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeSe- * v\injo Živinoreje občine Ljubljana Vič-Hudnik