Ätev. 8. Ljubljana, 12. avgusta 1884. Tečaj II. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. -x--- Izhaja enaki meter enkrat in te jtoSilja mloni brezplačno; nnmlam za 1 gld. 30 kr. na leto. Interali in priloge rafimijn te po najnižji ceni. — Letnima za tide mata umno 1 gld. OIim'k: Naznanilu pn":si-dni*iva. — Koriti |ir>-iii;tkljivi]i j-ainikuv. — li ]'/„ funtov. Tacega roja nisem še imel \ svojem življenji. Z veči lahkoto in igrajo delajo so umetni roji. Ti odpreš zgornji pokrov panja, vzameš iz sredo en sat. ter ga oglodaš, ali je na njeni matica. Ako ni matice ua tem, dobil jo boš na bližnjem satu. Ko matico dobiš, postavi jo s satom v prazni panj in prideni še tri ali štiri založeno sate s čebelami. Tako je prvec narejen. Le paziti moraš, da na teb satih ne bo matičnih fajf. Te poreži, ali sate zamenjaj s takimi, ki nimajo teli t'ajf. V drugem panji, iz kterega si vzel roj, zloži satuike tako. da bo vsa zalega druga pri drugi. Na staro mesto postavi enega, kterega hočeš, ali zrojenka ali pi vca, druzega moraš pa za 14 dni v pol ure oddaljeni čoboljnak prenesti. Ako pa čebel nočeš prenašati, zamoreš narediti roj S* tako-le: Ko si dobil matico, postavi jo s satom v drugi panj iu pridoui mu so dva založena sata in nekoliko praznili. Sedaj pa vzemi iz prejšnega panja sat za satom, ter ometi k matici vso čebele. Panj z oineteniin satovjom postavi ua prejsne mesto, ko si poprej satovje z zalogo po rodu skup postavil. Panj z matico postavi na mesto, ki ti je prikladno. Stare čebele odletele bodo oil tod v projšui panj, matica z mladimi pa ostane v novem. Da pa te žeje ne poginejo, daj jim za teden dni zjutraj ali zvečer z vodo namočeno gobo ali cunjo. Veliko pa je ua tem ležeče, da ve čebelar, kake roje mu je delati. Kdor dela roje meseca maja, t. j. zgodaj. narodi naj močno prvce, da v letu še enkrat rojijo. Zrojenk, če tudi ni tako močen, ter da še drujca ali tretjaka, si vendar opomore do ajdove paše. Pri poznih rojih pa naj bodo prvei bolj slabi, ker do paše so bodo lahko okrepčali: zrojenki naj so pa močni, ker ti še le potem, ko odrojijo in se vplemene, čvrsteji postanejo. Ivo je naredil čebelar roje, naj skrbi, da pridela mnogo čebeljnatega satovja. Ko čebela odroji, ne čuti potrebe trotov, zato tudi ne dela v tem časi trotovea. Čuditi pa se moramo, kako hitro delajo drujci novo satovje, posebno če se jim du nekoliko medli. Se hitreje pa ga delajo, ako pri dobri paši odmakneš izdelane sat-nike in postaviš mej izdelane sate en prazen satnik ali več. V dveh dneh izdelajo s satovjem po tri do štiri satnike. Dobro je pa to prestavljanje praznega satnika mej dva izdelana satu zato. ker so čebele primorane satovje na satnik ravno prilepiti. Mnogo preglavic dela čebelarju s starim panjem tako imenovani trotovi panj. kterili je letošno deževno poletje obilno rodilo. Ce ga nabije ua dobri panj, umori mu le prerado trotovka obliojeno matico, ker jo mnogo okretnojša od vplemenjene, ki ima v sebi polno jajčic, in je vsleil tega bolj počasna. Trotovi panj s premakljivimi satniki pa se liese za ulnjak, tu se ometejo vse čebele na tla. Od tod se vzdignejo in zlete k sosednjim panjem. Založeno satovje se postavi takim, ki imajo menj čebel. Oe je trotova zalega žo zadelana, vzemi nož, in brez usmiljena tem „nebodijinitreba" glave poreži in to satovje z brezglavimi troti kakemu slabiču pri-deni. Čebele bodo iz njih posrkale dobri sok, ter z njim krmile svojo čebelno zalego, trote pa iz satovja potrgale in iz panja znosile. Kaj pa mi pomaga, poreče marsikdo, če tako panj pokončam? En panj imam le menj, in trotovka, ki gre v ptuji panj lahko drugo vplemenjeno matico umori. Kes je, da ima čebelar en panj menj, ali toliko, kolikor jih je pokončal na ta način. Pa satovje in v njem namešani med vendar vstane, in tudi čebele gredo k sosednjim panjem, toraj mu tudi te vstanejo. Ako bi človek razločil trotovko od drugih čebel, lahko bi jo sam umoril. Pa ona se od njih nič ne loči, lo čebele jo poznajo po duhu. Čebelam, ki so priletele izza ulnjaka k ptujim panjem, pustijo te iti v panj, posebno če so se poprej nasrkale medu. Ko pa pride trotovka, zgrabijo jo čuvaji koj pri žrelu in umorijo, kakor vsako drugo matico, ki zgreši svoj panj in sili v p tujega. Navadno pa ta trotovka, ker ni bila še nikoli iz panja, ali le malo kdaj, ne ve kam leteti, ter vstane za ulnjakom, dokler ne pogine. Sredi julija meseca začeti mora umen čebelar svoje čebele izravnavati, t. j. močne naj nekoliko oslabi, slabe pa z zalego, ki jo je močnim odvzel, okrepča. Če ima slabi panj le malo čebel, ne smeš mu za enkrat več pridejati, kot en sam z godno zalego založeni sat, kteremu si žive čebele poprej v stari panj ometel, da se zalega, ktero bi čebele ue mogle greti, ne osinradi. Čez teden dui prideni zopet en sat ali dva. Tako zboljšaš do ajdove paše vse slabiče. Poglavitna čobelarjeva skrb ju ti'i, da ima v ajdovem času le močne panje, ker le od teh ima pričakovati obilnega pridelka. Skušnja nas uči, tla nanosi močen panj v ajdovi paši več medu, kot trije ali štirji piškovci. Kdor nima doma ajde, ter pošilja svoje čebele v daljne kraje na pašo, delati mora toliko bolj na to, da ima samo močne panje, ker ti ga ravno toliko stanejo pri prevaževanji, kot slabi, pa mu obetajo vsaj več dobička. Kdor pa mnogo le slabih panjev pošilja na pašo, odpirati mora široko svojo mošnjo, in ko pridejo čebelo i/, paše. ima prav.no mošnjo in prazne panje. (Je se je ajdova paša dobro obnesla iu obrodila obilno medu, pustiš brez skrbi svoje čebele čez zimo v prihodnjo spomlad. A drug račun je, ako ima čebelar po jesenski paši mnogo slabili lačnih panjev brez medu, pa bi jih vendar rad pre-zimil. Na Gorenjskem, kjer se le spomladi čebele najložje in v dobro prodado, je srečno prczimovauje edini čebelarjev dobiček. Tu ni drugače pomagati, da koj po paši t. j. okoli Hale gospojnice krmiš svoje čebele. Najboljše je, da daš močnim panjem zvečer po kilo medu, kterega opravijo čez noč v satovje. Drugo jutro vzemi to polno satovje, in ga daj slabim. Močnemu pa nadomesti odvzeto polno satovje s praznim, ter ga zvečer zopet krmi. To ponavljaj toliko časa, da so vsi panji Zii zimo preskrbljeni. Oe bi slabim med položil, ne mogli bi ga v satovje spraviti, potem se. pa klanja ne ubraniš. Tudi bi s tem svoje moči slabili. Prav močni in zelo polknjati panji, kakor uči skušnja, najbolje prezimujejo. Od tod je tudi prišlo, (la vsak čebelar, ki je le količkaj pisal, na vse usta upije, da se ne sme v jeseni nobena čebela umoriti, temoč vse tistim panjem pridejati, ki jih misli čez zimo pustiti. Čeravno nisem bral le v enej dobri čebelarski knjigi, ki bi priporočala čebele v jeseni umoriti, vendar ne morem pritrditi temu, da bi se vse čebele za zimo pustile. Ako imam v jeseni 40 panjev, in jih mislim pustiti 20 čez zimo, imel bom v vsakem panji toliko čebel, da bi ne šle vse v panj, ako bi nobene ne umoril. Te bi mi v 14 dneh gotovo ves med povžile in kaj bi imel od tega? Dokazano je, da čebela poleti ne živi delj časa, kot 6—8 tednov. J. Dzierzon, Baron pl. Berlepsch in dr. pridejali so domačim čebelam laško matico, ki je rumenkasta, kakor osa. in tudi čebele od nje so take. čez 8 tednov, ko so se čebele laške matice izlegle, ni bilo v panji ne ene domače černikaste. To pa velja le za poletni čas. Po zimi, ko čebele bolj mirno dihajo, in v panji sedijo, se jiui bolj počasi približuje življenja konec. Vendar tiste čebele, ki so bile v jeseni stare, poginejo ali pred zimo. ali koj zgodaj spomladi, čemu bi te že od na-tore k smrti obsojene čebele zastonj redil? Najbolje je po mojem mnenji, ako koj po ajdovi paši odločiš, ktere panje misliš podrezati, ktere pa prezimiti. Prideni ple-menjaku, ki bo životaril čez zimo, po 3. 4 ali še več založenih satov brez živih čebel. Tako si zadosti preskrbel panj z mladim in zdravim polkom, ki bo nadomestil tudi one stare čebele, ki se iz tega panja pred zimo pogubijo. Kdor pa nič ne pridene čebel prczimovalnemu panju, posebno če je že na sebi slaboten, bo imel malo veselja z njim spomladi, če mu že poprej ne umrje. Že po zimi povži-jejo mnogo hrane, da si uzdržijo potrebno gorkoto, spomladi pa moraš te piškovce vedno in vedno pitati, pa ne dobiš nič druzega od njih, kot malo tigo. ki ga roj imenuješ, če prav ne zasluži tega lepega imena. Močen panj, ki ima vsled obilnih čebel zadosti gorkoto, po zimi prav mirno sedi. iu zato tudi več medu ne povžije. kot ga potrebuje za življenje; on ga še menj porabi kakor slab panj. Te prednosti, ki sem jih le bolj kratko narisal, doseže čebelar edino le z novim panjem. Zatö vam priporočam, da si g.i ne le ogledate, ter mislite: lepo je narejen la panj in za čebelo in čebelarja prikladen, — omislile si ga liuli sami iu čebela-rite z njim. Prepričan sem. če tudi vas stane nekoliko več oil domačega, ako le enkrat začnete in se prepričate sami o njegovi dobroti, da boste le s tem /.a naprej čebela rili. čudeč se. kako ste do sedaj s starim mogli čebelariti. Ni pa treba na enkrat vse stare zavreči. Za sedaj začni s tremi ali štirimi, prihodnje leto pridruži jim še toliko novih, in to ponavljaj tako dolgo, da boš imel samo nove. Bog daj. da bi ne bila ta razstava vam le v zgubo denarja iu potrato časa. temoč da se ua nji mnogo dobrega naučite, iu kar ste se naučili. \ spominu ohranile ter si s tem znanjem tudi obilno denarja prigospodarite. Vsaj je io poglavitni namen razstave. Zato priča kujemo. da seje ne vdoležito le vi. ki ste udje čebelarskega iu -adjerejskega društva. nego da tudi mnogo drugih ljudi s seboj ua razstavo pripeljete. Da se vidimo na razstavi! Je li podiranje zdravih in dobrih čebel pametno in koristno ? Večina čebelarjev, rekel bi, skoraj vsi. imajo to navado, da v jeseni, ko mine branje na ajdi. nekaj svojih panjev poderejo. misleči ua ta način s lažje in bolj gotovo pridobiti medu iu voska. Pritrditi se jim sicer sme, ker tako se kažejo previdne za prihodnjost. za zimo in neugodno pomlad. Vendar se jim pa sme reči. da so nespametni, nehvaležni in neusmiljeni do nedolžnih čebelic. Koliko so se popred pridne živalice trudile, da so po njih moči in po ugodnosti paše nabirale medli in voska. Sedaj pa pride nehvaležna roka človeška iu jih v plačilo za njih trud z žvepleno soparo poduši in pomori. Tukaj je treba pomisliti, bi se li to nespametno počenjanje ne dalo odpraviti, ne da bi čebelar pri tem imel posebne ali nobene škode? Da! da so odpraviti. Kako li neki? Urez posebnih težav in le z nekaj stroški, ki se pa kinalo pokrijejo in poravnajo! Treba je naj popred stare panjove odstraniti iu jih nadomestiti z novimi, to je z takimi, ki imajo premakljive satnike. Glejte, pr takih panjih se še veliko lažje pridobi med, kot pri starih. Panj se odpre, in satniki, ki so z modom že napolnjeni se vzamejo i/, panju in prazni se vstavijo na njih mesto. Na ta način ostanejo pridne delavke žive. Polni in dovršeni satniki pa se v iz-metalnici izpraznijo, to je med se iz njih izmeče. Zdaj se izpraznjeni satniki zopet lahko porabijo ali nazaj denejo v panj. Pridne čebele ga zopet z medom napolnijo. Satnik se zopet izprazni in zopet lahko porabi. To se zamore večkrat zgoditi, posebno ob dobri paši. Na ta .način pridobi si čebelar več medu posebno ob dobri paši. kot pa s podiranjem; in kar je še bolje, on si prihrani več živalic za prihodnje leto. (O izmetalnieah govoril hodom v posebnem članku.) Podiralci panjev dobe sicer v jeseni inedit za zimo, to je, tisti med dobe, ki bi ga čebele podrtih panjev, če bi žive pustili, črez zimo pojedle. Toda te (umorjene) živalice bi nam prihodnje leto oni med, katerega bi jim morebiti morali klasti, obilo povrnile. Zakaj li čebele moriti, ko nam one le žive koristijo in ne mrtve? Homo Ii tako nespametni, da bomo dobre krave, ovoe, kokoši itd. pomorili, če hočemo oil njih dobiti mleko, volno in jajca? Ali pa če ima kdo dobrega konju, ga bo li zato, če mu krma poide in če to lahko kupi, zaklal in pobil? .Mislim, du m>.! Šol bo iu kupil ho krme, ter žival pustil živeti, rlokler nje starost dopušča, čeravno ga včasih težko stane, žival prercditi. Take koristne domače živali so tudi našo čebele, kterc nam, če jih pustimo živeti iu jih v času potrebo podpiramo, rodno zagotovljajo nov dobiček. Da celo, naše čebelo niso nikoli prestare: one se vsako leto samo ob sebi pomlade, in tudi malica se vsako 1 — 2 leto pomladi li po naravni vravnavi li po čebelarji samem. Tudi njih delo, satovjo so vsako lelo lahko ponovi ob priložnem času. Xa ta način si čebelar tudi vosek pridobi. On namreč staro satovje, ki ni več. za rabo, odstrani, in pusti čebele, da novo narode. Pri drugih živalih sicer tudi po njih smrti dobimo dobičke, kot na primer njih meso, kožo, dlako, kosti, drobovje itd; čebele pa mrtve ne dajo nikakoršnega liaska. Še enkrat rečem tedaj: Cemu nepotrebno. neusmiljeno iu nehvaležno podiranje? Vein, da mi bo tukaj marsikdo ugovarjal in rekel: Vsaj drugače ni mogoče, kajli v marsikaterem kraji iu marsikatero leto se čebel črez poletje preveč nabere, treba je tedaj toliko panjev, kolikor se jih kteremu preveč zdi v prezimovanje, v jeseni podreti, da se zamore izhajati. Opravičeno je to govorjenje v tacih krajih, kjer se roji hitro iu obilno množe, pa pomladne paše primanjkuje. Tako je na Hanoveranskem, kjer čebele pomladi na Linenburškem vršji ne dobe nikakoršne paše, temveč berejo le po leti in v jeseni, ko ajda cvete. V takih krajih, seveda, m« kaže druzega, kot v jeseni število panjev skrčiti, da ni treba potem preveč denarja izdajati za med v pitanje. Da si pa čebelar ne nabere preveč panjev, naj pa takole naredi: Ce ima kdo veliko čebel, ima gotovo ob lepem vremenu tudi več rojev na dan. Teh naj pusti gotovo število, ktero si sam lahko določi, postavim 3 ali 4 ali pa še več skupaj sesti, iu tako si naredi velikanske roje, kateri mu bodo ob dobri paši več koristili, kot pa bi pustil roje posamezne, kateri bi bili morebiti vsi slabi. Panji za take roje morajo hiti primeroma večji in na tak način jih tudi toliko ni treba. Pridobi si že pri tem veliko, da ni treba toliko panjev napravljati. To mi bo gotovo vsak pritrdil, da so močni panji vedno boljši, nego slabi. Zakaj bi si tedaj z združenjem ne delali močnih in velikanskih rojev. Več čebelarjev govori zoper povekšanje rojev z združitvijo, ker menijo, da posamezni roji bodo več dobička dajali. V krajih z dobro pašo bi že morebiti bilo, ker tam se čebele res kmalo in lahko opomorejo. V krajih se slabo pašo pa ostane slab roj vedno slab, če se mu s podelitvijo zalege ne pripomore do večjega števila čebel. — Tu je treba pa zopet pomisliti, koliko truda in kolika potrate časa je, če čebelarju več rojev ob jednem roji. Vseh vloviti ne more, če nima pomagačev. Ušli roji pa zelo radi skupaj sedajo. Ce postavim 3 roji skupaj sedijo, koliko dela je. prodno se razdele in razločijo. V takih slučajih pa preti tudi nevarnost, ker čebele, ki skupno sedijo od več rojev, rade matice došlih rojev pomore. No. kaj pa zdaj koristi roj brez matice? I.i ni bolje, da se skupaj v jeden panj vsede. ter se tako močen roj dobi. Močno Iii si moral čebelar pri ogrebanji rojev glavo beliti, če bi se mu to primerilo, kakor dela čebelar Hannemann v Braziliji, ki je pustil joden (lan 7S rojev skupaj se vsesti, ter je iz vseh teli 78 naredil 3 velikanske roje, od katerih ji' dobil okoli (UK» foj medu. lies, da bi ob dobri letini teh 78 rojev več medu prineslo, pa pomisliti je treba, koliko bi časa preteklo, predno bi se oni roji mogli razločiti, (.'as je pa zlato, pravi pregovor. Sploh je vsak čebelar, ki ima Dzierzonove panje, le mnenja, da je treba močne panje prczimiti, ker potem se s spreminjavo polnih satov s praznitni veliko medu pridobi. Ako pa hoče slabemu panju z ljudstvom pomoči, da mu satnik z zalego, ter si tako slab panj spremeni v prav močnega. Da mu je pa mogoče, pri močnih panjih veliko medu si pridobiti, mora varovati, da mu matica po praznem satovji zalege ne naredi. In to se zgodi, da si* matici v panji odloči z mrežo ograjen prostor, da tako zaprta ne more iz zapora in ne zalege delali. Panj je prisiljen le med si nabirati, kar ob dobri letini obilo dobička donaša. Tako pripretje matice pa je čebelarju, ki ima Se stare paujovc, skoraj nemogoče. Na ta način si človek pridobi gotovo več medu, kot pa če bi panje, do jeseni imel iu jih takrat podrl. Delajte rajše združene ali velikanske roje, namesto da bi pridne čebele morili. S tem imeli boste več koristi iu manj tlela in v jeseni ni nobenemu treba izbirati, katero panje bo čez zimo ohranil, temveč bo vse lepo spravil na zaveten kraj in jih dobro ogrnil, da ne bodo v hudem mrazu pre-zebovali. Spomladi pa bo zopet veselo gledal, kako so čebelice hvaležne, da niso bile pomorjene. Pridno berejo, ter človeku trud, ki ga je imel z njimi po zimi, obilo poplačajo. *) Fr. JegljU. Priloga današnjemu listu. Kakor v nekaterih prejšnjih številkah. podamo tudi danes našim g. drušlve-nikom podobe in kratek popis izvrstnih jabclk, in sicer sledečih: I. Londonski pep i n ek. To zimsko jabelko je debelo, široko okroglo, proti muhi nekoliko ošpičeno ter ima navadno pet bolj plošnatih reber. Koža je tanka in malo mastnata. Na drevesu je to jabelko svetlo-zelene. kasneje pa citronovo-rumene barve. Na solnčni strani je koža nekoliko rudeča in lisasta, vendar pa večkrat zelo različna [»o legi in po vremenu. Meso je rahlo in prijetnega, sladko-kislečega okusa. Zori meseca decembra in se ohrani do meseca marca. Za zimo, kakor za gospodarstvo, je to jabelko velike vrednosti ter zasluži da bi se veliko bolj razširilo. Drevo raste močno ter obilno rodi. II. Deger-jev kosmač (r en et a). Ta zimski kosmač spada mej enobarvane kostnače. Podobe je ploščnate ter ima kratek pecelj. Koža je precej tanjka, se ne sveti ter je popolnoma rumene barve brez rudečice. Po koži nahajajo se male pečice, obdane z rudečimi krožci *) Kdor že zaradi pridobljenja pitanca, kakor medu za domače potrebe ali tudi za prodajo, panje „podirati" mora, naj ne inori čebelic z žveplom, ampak naj izreže panju vse satove ter naj pusti čebele leteti kamor se jim poljubi. Navadno se take čebele brez doina in matice pridružijo drugim panjem ter tako pomnožijo druge družine, kar panjem dokaj koristi po zimi zaradi toplote; na pomlad pak — saj vsaki čebelar ve in pravi — je vsaka čebela krajcar vredna. Nekteri čebelarji mislijo, da panj. ki ima črez zimo dosti čebel več povžije. a to nij istimi, ker več je čebel v panji toliko več imajo toplote in tedaj manj živeža potrebujejo, nego panj z malo čebel, kateremu mraz silno nagaja, in vsled tega čebele iiiungo več uicdti potrebujejo, da se ogrejejo. Taki revni panji so pa tndi veliko raji griževi ravno zaradi tega. ker preveč povži-jejo; močan panj pa skoraj nikdar nij grižnv. „Vrednittoo". posebno na solnimi strani. JVIeso jo, belo-rumenkasto in vinsko-sladkornega jako finega okusil. Ta kosmat dozori meseca novembra ter se dobro vzdrži dva do tri mesece, ter daje. dobro namizno sadje. Drevo je jako dobro, v vsaki zemlji rodi. 111. K n d e č e ž e 1 e z u o j a b e 1 k o. To zimsko jabolko spada mej „pisance". Nemci ga navadno imenujejo „rother Eiserapfel" in ga v vrstijo mej iste. sorte, katere še le po božiču dozorijo ter so dobro ohranijo do prihodnjega poletnega sadja. Podobe je podolgaste, peeelj sredne dolgosti. Koža je. lina. gladka, svitla-rumena in rudečo progasta. Proge so podolgaste ter se tako zvožejo, da so rumena barva le tu in tam razločuje. Ker se to jabolko tako dolgo zdrži, imenuje ga slavni sadjar „Oberdiek" pravi zaklad sadjarstva. Iz tega jabelka se napravi tudi dobro jabeljčno vino, je dobro sadje za gospodarstvo, spomladi pa izvrstno namizno sadje. Drevo raste močno ter ima visok in okrogel vrh. IV. Princevo jabelko spada mej klopotee. Podobe je podolgaste, pecelj ima kratek in jako tenak. Koža je fina, gladka in svitla in belo-ruiuene barve, katera je prevlečena s karmin-ru-dečimi podolgastimi progami, mej katerimi se nahaja mnogo pičic. To jabelko močno diši. Meso je belo-rumeno, tino, sočnato in okoli muhe nekoliko rudečkasto. okus ima vinsko-sladkorui. Dozori začetkom meseca oktobra ter zdrži do konca meseca decembra. Zemljo potrebuje dobro in potem bogato rodi. Drevo raste močno. V. Rave-jev sivi kosmač spada mej sive kosmače ter ima vso podobo teh jabelk. Koža je rumenkasta s sivimi progami ter je precej trda. Meso je okusno. Dozori meseca novembra ter se zdrži do februarja. To jabolko jo eno najboljših mej sivimi kostnači. VI. Zlatin spada mej „ramburove kosmače"; Nemci imenujejo ga „GoldzeugapfeK To jabelko je lepo debelo, okroglaste podobo. Koža je gladka, na drevesu zeleno-rumenkasta. okoli peceljna z ognjenimi lisami: kasneje postane rumena ter ima le tu in tam še kako zeleno progo. Meso je rumenkasto, rahlo in citrouovinskega okusa. Dozori meseca novembra ter traja do marca, potom postane močnat. Rodi pa le v dobri, vlažni in globoki zemlji, v slabi ne. Drevo raste močno. VII. Hamburski veliki spada mej rožnike. Podoba tega jabelka je ena najkrasnejših. Tudi meso je okusno. VIII. Škarlatna parmena je eno najžlahtnojših plemen jesenskih jabolk. Sad jo srednje debelosti, kegljaste podobe, proti peeeljnu nekoliko vampast, Koža je gladka, tenka in nekoliko dišeča, svetlo rumenkasta po vsem površji, prevlečena z rudečimi progami. Meso je mehko, tino in rumenkasto, aromaticnega sladkega okusa. Zori meseca septembra in oktobra. Drevo rodi v leliki in močni zemlji, se hitro razvija, zgodaj rodi. Sad je za mizo in gospodarstvo. Kaj je namen obrezovanja sadnega drevja? Namen drevesnega obrezovanja je sledeč: 1. Da se sadnemu drevesu da enakomerna oblika iu podoba, katera se obdržati skuša. Na ta način se sok kolikor mogoče enako \ vse dele drevesa razdeli, (ilavna stvar je. sadnemu drevju dati jeduakotnerno podobo, katero ujegova izgoja dopušča. Dostikrat je tudi prostor, v katerem se sadno drevo zasadi tako stisneu, da se mora drevje obrezali, da ne zavzame prevelikega prostora ter dovoljno rodi. '2. Da se ono drevje, katero naravno le malo rodi. roditi prisili. Nahajajo so drevesa, katera, ako se sami sebi prepuste, malokedaj iu le malo rode. i>. Da se po obrozavanji zadoldjena rodovitnost v enakosti obdrži. S tem je dobiček gotov in vsako leto večinoma jednak. ako se vsako leto drevesu le toliko lesnih in sadnih popkov pusti, kolikor jih ono brez utritjeuja rodovitnosti uzdržati in hraniti zamore. 4. Da se zadobi vedno večje, boljše in lepše sadje iu da prej dozori. Drevesu v razmeri njegove moči iu rodovitnosti puščeni sadni popki razvijajo se popolnejši, ker so bolj podvrženi vplivu zraka in svit lobe, vsled pravega obrezovanja. Ako toplota bolj na drevo pritiska, tudi sadje prej dozoreti zamore. T). Da se življenje drevesa podaljša. I'o pravi natančni režnji razdeli se drevesni sok enakomerno iu vsled tega zamore ono s svojimi sredstvi bolje gospodariti, njegova rodovitnost se ne utrudi, toraj zamore dalje živeti. D. M. -x- Kdaj je čas sadno drevje obrezovati ? Obrezovanje dreves na mrtvem lesu ravna se po podnebnih razmerah. Ono se zamore pričeti, kadar je drevesni sok prejenjal dohajati iz zemljo v drevo; nadaljevati in dokončati mora se pa prodno vegetacija iz nova oživi: t. j. od meseca novembra do konca meseca marca. Za mrzlejše kraje je naj ugodnejši čas za ob-rezavanje mesec februarij in marcij, ko so hudi mrazovi uže minili ter se tii več bati. da bi jim mraz škodoval. V tem času so rezanim drevesom rane manj časa vplivu zraka podvržene ter se hitrejši zacelijo. V južnih krajih, kjer zima polagam* nastopi, zamore se meseca novembra z obrezovanjem pričeti. Najbolje je, ako mogoče, da se drevesa kratko pred vegetacijo obrežejo. kar se lahko brez zgube drevesnega soka nčini. Drugače je obrezovanje prekasno in zguba soka gotova. Gotovo je tudi za mrzlejše kraji- druga polovica februvarja in marca najugodnejši čas za obrezovanje, ako ne vlada ravno v tem času prehud mraz. Prekasno obrezavanje je le pri močnih drevesih, kateri zaradi premočnega in preobilnega soka težko nastavijo cvetno popje, na pravem mestu. Ako se ima mnogo dreves obrezati in se misli, da se režnja ne more, ob pravem času izgotoviti. tako se mora že pred odločenim časom isto pričeti in posamezna drevesa obreza\ati po vrsti njih dozorenja, Najpervo naj se obrezujejo marelice, breskve, potem črešnjo. za tem hruške iu sicer se začne z letnimi plemeni potem z jesenskimi, a dokonča se z jabolki. IJ. AMir. O napravi sadnih drevesnic. Ker sit jo lansko leto toliko sadja prodalo in sicer prav dobro prodalo, želel bo marsikdo napraviti si manjšo ali večjo sadno drevesnico, i/, katere bi dobil najhitreje lepa. močna in zdrava sadonosna drevesa. Ker se pri napravi drevesnic še marsikaka napaka najde, priporočimo gledati dobro na sledeča vodila: Pred vsem je treba gledati, da ima kos zemlje izvoljen za sadno drevesnico prosto lego, če le mogoče na ravnem, da vetrovi pridejo lahko do drevesnice in se drevesca že v mladosti navadijo stanja na prostem, nadalje mora biti zemlja dobra in močna, najboljši za to so njive ali travniki na ravnem, kjer je najmanj 00 do 80 centimetrov globoko rodovitne zemlje, spodna podlaga pak je rahla in se pusti mokroti odcejati. Ce je najden tak ugoden kos zemlje, je pervo in najvažnejše delo liasajanje mladik, pri k tereni naj se skopljejo grabni najmanj G4 centimetrov globoki. Stem kopanjem pripravimo zgornjo boljšo zemljo globokeje, da korenine mladih drevesc, morejo jemati si živeža iz nje, zemljo porabljamo za več let tako globoko kolikor je ravno potreba, da je gorkeja in mokroto lažje na se vleče. Tako globoko porabljanje naredi zemljo bolj zračno in jo obvaruje pred preveliko sušo. Ce se zemlja globoko prckopljc ali porablja, rastejo rastlinke še enkrat tako naglo in delajo posebno močne korenino, kar bi se v plitvo prekopani zemlji ne zgodilo. Pri nasaji gledati je nadalje, da se večji kamni naberejo iu se dajo na kraj narejenih grabnov in da se vsak plevel, ki ima večletne korenine, kakor osat, z največjo skerbnostjo odpravi. Ko so se nasadile mladike, je pervo delo ograditi drevesnico. Ograja more biti ali rastoče germovjo (za močno zemljo dober je glogovec, za slabeje gabrovee) ali pa suho ternovje ali pa preklje in rante ali late. Ograja ima namen varovati mlada drevesca pred zajci, zato mora biti najmanj 1'/« metra visoka, luknje na straneh pak ne smejo večje biti kakor ö do 0 centimetrov. Za tem delom pride poravnanje zemlje. Ko je zemlja ravna, smejo se divja drevesca presaditi. Divjaki se nasadijo po verstah. pa no pregosto, boljše je da so verste oddaljene ena od druge najmanj 60 do 6i> centimetrov, iu drevesca po verstah naj se nasajajo 30 do 35 centimetrov narazen. Da se daljava lažje zadene, naj se vzame vervica (žnura). na kteri je zaželjena mera s vozli zaznamovana. Pred presajo se mora divja mladika, ktera naj bo debela že enako svinčniku ali gosjemu peresu pri sadnih sortah, ktere imajo peške (jabolka, hruške i. t. d.) pri koreninah in na steblu porezali, s tem se doseže, da korenine močnejše postanejo iu tudi steblo po tem hitreje in močneje raste. Pri sadnih sortah s koščicami ali lnpinami (črešplje, slive, breskve, orehi i. t. d.) se navadno rastlinke porežcjo samo pri koreninah: steblo so poreže samo tedaj, če verh ni prav zraščen. Pri nasaji naj bota dva človeka. Pervi dela z lopato jame, drugi pa vsaja v to jame po koreninah porezane divje mladike ravno tako globoko. da pride cela poprejšna korenina v zemljo, ktero naj z nogo malo zatlači. Ce se pri sajenji porabi malo kompostne zemlje, to rastlinkam pomaga veliko k naglemu in močnemu razvoju. Ko so je nasadila cela ravnina, naj so zemlja, ktera se je med sajenjem potlačila. zopet porablja. To rahljanje naj so ponavlja večkrat na loto. posebno če je dež zemljo sterdil in posebno gloda naj so, da so mladike proste škodljivih merčesov (uši. goseuc i. t. d.), da morejo rasti brez ovira. Co so pri napravi drevesnice gleda na vse tu omenjeno, gotovo bo vsakdo potom z njo zadovoljen. si. a. Naši dopisi. Iz Bittre pri Borovnici. Naznanjam Vam, da so so čebele pri nas zopet dobro popravilo: kajti prejšnji dež jih je kar moril. lil. maja imel som prvi roj, ta roj dal mi jo prod tednom „vnuka" in danes to jo 28. julija „družea". Sadja v naši okolici no bo mnogo, veselim so lo nad mojim čcšpljaui, katere so tako polne, da som jih moral podpreti. Na zdravje! Joiip VmMt. -M- Gospodarske raznoterosti. Na Štajerskem osnovala se jo zadruga za prodajo sadja. Taka zadruga bi bila tudi pri nas na pravom mestu. O tej stvari pregovorimo v prihodnji številki natančneje. Občina jeseniška (na Gorenjskem) darovala je za premije čebelarske razstave 10 ffltl. Obiskovalce razstave opozoril,jemo, na pušico, katera ima namen nabirati prostovoljne doneske za „Janšev* spomenik. -k- STavrt za loterijo na razstavi na nedeljo 24. avgusta 1884 v Lescah. Izdanih bode 2000 žrebov po 10 kr. znese . 200 gld. za stroške v tej zadevi se bode odračunilo . i">0 „ ostane . . 150 gld. za nakupovanje dobitkov. Dobitki bodo obstali iz v razstavi nakupljenih: 1. čebeljnih panjev (polnih in praznih); 2. za čebelarstvo koristnega orodja; il. medu v steklenicah, finega medenega vina. sploh vsega kar bode za nakup dobrega in vrednega v razstavi. Dobitek ho naj manj 100, njih število se pa zamore, ako potreba, zvišati. -1«.- VI. Imenik p. n. gg. udov društva, kateri so vplačali letnim za l. 1884. Šimen Lonček, učitelj v Cerkljah; Ignacij Vehar, posestnik v Poljanah; k'arol grof Lanthieri v Vipavi: Ivan Nemamč, kaplan v Cerkljah; M. Kopa, posestnik v Ježcah ; A. J. Prikrvl, čebelar v Avsterlici na Moravskem ; Tomaž Zupan, posestnik na Sehl; Tomaž Susteršič. posestnik v Kropi; Karol Hofor, župnik na Čateži: Janez Kavčič, posest, v Razdertim; Okrajna učit. knjižnica v Kerškem; Kani Modic sob. gospod, pri knežinji Windischgriitz na Dunaju; Franjo Jeglič, učitelj na Dovjem; Fr. Mavec, krčmar v Borovnici. Sledeči pri poddružnici v fSt. Rupertu na Dolenjskem: Visokorodna gospa grotinja Valesca Barbo iz Rakovnika ('.i gld.) ;v preblagorodna gospa Albina pl. Lang na Veseli gori; gosp. Jože Rugel, miinar v St. Rupertu. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane/. Modic, društveni predsednik. Lastnina „L'obiilarnkeKa in aa'ljcrcjskcga