vestnik
LASI L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 37
MURSKA SOBOTA, 17. SEPT. 1959
Cena din 10.—
PROSLAVA 40-LETNICE ZKJ V LJUTOMERU
VELIKA POLITIČNA MANIFESTACIJA
Minulo nedeljo so v Ljutomeru, ob spominu na ljutomerske dogodke pred 24. leti. proslavili 40-letnico ZKJ. Ta proslava je bila hkrati posvečena tudi 15. obletnici delovanja gasilskih organizacij in 10-letnici obstoja gasil. zvez. Uvodne svečanosti so se začele že v petek popoldne z otvoritvijo razstave umetniških del Moše Pijade. V soboto zvečer je v okviru tega praznovanja gostovalo varaždinsko gledališče s Čopičevo igro Doživljaji Nikoletine Bursača«.
Ljutomer se je že v soboto v zelenje in zastave, vsi večji v hodi v mesto pa so bili
okrašemi s elavoloki. V nedeljo zjutraj je godba na pihala igrala po mesta budnico, nato pa na zborovalcem prostoru pred slavnostno tribuno priredila promenadni koncert. Ljudje so začeli prihajati že v zgodnjih dopoldanskih urah. Delovni kolektivi in gasilci so prehajali skupinsko. Množica je do začekta zborovanja napolnila zborovale prostor na Glavnem trgu. Po nastopu pevskih zborov, ki so ob spremljavi godbe na pihnita zapet; nekaj borbenih pesmi, je predsednik pripravljalnega odbora Tone Truden pozdravil zbrano množico ter številine goste, med katerimi so bili tudi član CK ZKS in organizator shoda viničarjev leta 1935 dr. Jože Potrč, zvezni poslanec Ivan Kreft, zvezni poslanec za murskosoboški okraj Financ Lubej, sekretar OK ZKS Jam Ros, sekretarka, okrajnega
odbora SZDL Sida Podlesek, podpredsednika OLO Joško Slavič in Franic Šebjanič, Rado
Pušenjak, dir. Sonja Kukovec in drugi vidni predstavniki 1judskte oblasti, političnih in množičnih organizacij. Po krajšem govoru to,v. Trudna, v katerem je orisal pomen praznovanja, je govoril član CKZKS dr. Jože Potrč.
V svojem govoru je uvodoma poudaril, da je prav, da so Ljutomerčani izbrali septembrske dogodke leta 1935 za dan, ko proslavljajo 40-letnico ZKJ. Ko je govoril o vlogi in delu naše Partije, ki je bila pred vojno v globoki ilegali, je podčrtal tudi priprave na zborovanje v Ljutomeru in dejal: »Tukaj v Ljutomeru smo imeli tovariša Viktorja Kukovca. Pri njem so se vršile, lahko rečem, skrbne in natančne priprave, da bi bilo zborovanje čimbolj uspešno. Iz ptujske partijske organizacije je bila dana pomoč, Prekmurje je priskočilo
njtai z vlado, ki ne bo protiljudska.«
in tukajšnji tovariši, čeprav niso bili številni, a so vendarle žrtvovali dneve in noči, da bi bilo zborovanje čimbolj manifestativno. V zadnjem trenutku pa je žandamerija, oziroma vlada dr. Korošca zborovanje prepovedala. Takrat je bilo marsikateremu človeku v Slovenskih goricah jasno, da je treba protiljudsko vlado zame-
Nadalje je dir. Potrč govoril še o dettovBiniju ZKJ med in po vojni ter opisal nudi ekonomski in politični razvoj naše domovine. Posebej je poudaril dosežke v industriji in kmetijstvu ter uspehe delavskega samoupravljanja, kakor tudi odpravo viničarskih odnosov, postopno zavarovanje vsega prebivalstva ter izvenšolsko izobraževanje. Ko je govoril o vinogradništvu, in sadjarstvu ter o proizvodnji in porabi alkoholnih pijač, je poudaril: »Mi vidimo, da pri nas vprašanje pravilnega izkoriščanja surovin še ni rešeno. Imamo sadje in ga bomo imeli vedno več, zahvaljujoč se naporom našega kmetijstva, toda naša predelovalna industrija in trgovina še nista uspeli da bi prišlo vse to blago v roke potrošnikom, da bi imeli dovoli grozdja, sadja in sadnih proizvodov. To pa ni odvisno samo od dobrega zakona, ki ga izda naša skupščina, ampak je odvisno od vseh tistih, ki kjerkoli delajo v naši proizvodnji, trgovini in v našem prometu.« Ob koncu pa je dodat, da se za dosežena uspe-
he potratimo zahvaliti našemu plodnemu vodstvu ,in naši Partiji.
Ker so gasilci istočasno proslavili 15. obletnico delovanja gasilskih organizacij in lO-letnico obstoja gasilskih zvez, je spregovoril nekaj besed tudi predsednik OGZ Janez Blagovič. Po njegovem govoru so poslali pozdravne resolucije tovarišu Tita in sekretarju CK ZKS tov. Mihi Marinku.
Po svečanem zborovanju, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudi, so gasilska društva nastopila na Glavnem trgu z vajami in prikazala reševanje ljudi iz goreče hiša	J. Stolnik
RAZSTAVA DEL MOŠE PIJADE V LJUTOMERU
V okviru proslav 4O-letnice ZKJ so v petek popoldne v Ljutomeru odprli razstavo umetniških del Moše pijade.
Razstavo je ob navzočnosti sekretarja OKZKS Jana Rosa,
predsednika in tajnika ObLO Ljutomer Toneta Trudna in Franja Štebiha ter številnih Ljutomerčanov odprl prof. Jankov Liska iz Murske Sobote. Za razstavo je vladalo v Ljutomeru veliko zanimanje in si jo je ogledalo več tisoč ljudi.
OB PROSLAVI 40. OBLETNICE SKOJ
Skoraj istočasno, leta 1919, ko se je osnovala Komunistična partija Jugoslavije, je bila ustanovi jena. tudi Zveza komunistične mladine Jugoslavije. Borba za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za demokratične pravice, za oblast delovnega človeka, za enakopravnost narodov in mir v svetu, so bili cilji, za katere se je vnela mladina, saj so izražali najnaprednejša stremljenja delavske, študentske in kmečke mladine. Revolucionarnemu vrenju, ki je po zmagoviti oktobrski revoluciji zajelo naše kraje, se je priključila delavska mladina ter osnovala leta 1919 prvo komunistično mladinsko organizacijo v Murski Soboti.
Socialne razmere, ki so pred vojno vladale v Prekmurju, so mladino utesnjevale v njenih stremljenjih po napredku. Borba za življenjski obstoj in za večji kos kruha je gnala mlade ljudi po svetu v Ameriko, Francijo, Nemčijo in še o druge dežele sveta, kjer je šel gospodarski razvoj hitreje naprej in kjer so radi sprejemali dela voljne roke. V odseljevanju in v sezonskem delu pa mladina ni videla trajne rešitve, niti bistvenega izboljšanja svojega življenjskega položaja.
Partijska organizacija o Pomurju je svojo dejavnost od vsega začetka razširila na mladino, saj ji je bila ta, z ozirom na slabo razvit delavski razred, najbližja in je hitro razumela preprosto resnico, da je delo ustvarjalec vseh vrednot in da je človek lahko svoboden le takrat, če sam odloča o proizvodih svojega dela. Zato je napredna pomurska mladina zapisala na svoj prapor geslo »Delu čast in oblast«.
Napredno mladinsko gibanje je dobilo množičen razmah po ustanovitvi partijske organizacije v Prekmurju leta 1953. Za svoj program so komunisti pridobili mlade delavce in delavke v tekstilnih obratih in pri gradbincih. Klub prekmurskih akademikov je vzgajal študirajočo mladino in ji kazal, da je njeno mesto ob delavcu in kmetu, v borbi za pravičnejšo ureditev sveta. Kmečka mladina se je organizirala v društvih kmečkih fantov in deklet. Komunistični mladinci so vodili ta društva in vplivali v naprednem smislu tudi na delavsko in šolsko mladino, ki se je zbirala v društvih Sokola.
To mladinsko delovanje je bilo povezano s skojevsko organizacijo Slovenije in je v Prekmurje prihajala tudi napredna, organizirana mladina iz ostale Slovenije, predvsem študentska mladina, ki je prirejala delovne tabore ter je tako med kmečkim ljudstvom širila napredno misel.
Delovanje napredne mladine se je zlasti okrepilo pred drugo svetovno vojno, ko je fašizem stegnil svoje tipalke proti naši domovini. Na protestnih zborovanjih so mladinci Pomurja izrazili svojo pripravljenost, da branijo narodno svobodo, trosili so letake, s katerimi je Partija pozivala k uporu zoper okupatorja, izvajali sabotažne akcije in šli v oboroženo borbo proti fašizmu. Pri tem so čez noč rasli o heroje naše narodnoosvobodilne borbe. Partija in SKOJ sta dala svoje prve in pozneje še mnoge žrtve. Padli so narodni heroji-mladinci: Dane Sumenjak, Vinko Megla, Janez Kavčič; prvoborci: Štefan Kuhar-Bojan, Tonček Špolarič, skojevski sekretarji Ciril Jureš, Jakec Babič, Juš Kramar, Janez Talaniji, Miro Križanič.
Vsaka kaplja prelite krvi pa je bila velik delež mladine in ljudstva za narodno osvoboditev in za socialno osvoboditev.
Mlada povojna generacija je s ponosom vstopala v skojevske vrste in v Zvezo slovenske mladine. Obnavljala je porušeno domovino, gradila proge in ceste ter ob tem gradila sebe v novega socialističnega človeka.
V delavskih svetih, zadružnih svetih, ljudskih odborih in organih družbenega samoupravljanja soodloča naša mladina sedaj o celotnem našem življenju. Od tega, s kakšnim tempom bomo razvijali naše gospodarstvo, je odvisen vsesplošen napredek družbenega blagostanja, boljšega življenja posameznika in današnje mlade generacije, kakršnega si naša mladina in mi vsi želimo.
Proslava 40. obletnice SKOJ nam naj bo v vzpodbudo k novim velikim uspehom v izgradnji socialističnih odnosov in boljšega življenja.	Sida Podlesek
______________________________________________________
S seje Obč. komiteja ZKS Murska Sobota
Še več gospodarsko-kmetijskih šol
V torek je bila druga redna seja Občinskega komiteja ZKS Murska Sobota. O delu mladine od združevalne konference do sedaj je poročal predsednik Občinskega komiteja LMS tov. Franc Čagran.
V razpravi je komite kritično ocenil delo aktivov mladih zadružnikov. Pri vseh devetnajstih zadrugah v občini so bili ti aktivi ustanovljeni, vendar od teh dela le sedem. Precej krivde za slabo delo aktivov nosijo same zadruge, ki, se za delo aktivov premalo menijo. Dosedanja praksa je pokazala, da se da na ta način marsikaj doseči, če je zadruga voljna aktivin pri njegovem delu poma-
gati. Nekateri aktivu so v preteklem letu dosegli v svojem delu lepe uspehe.
Člani pa naj ne bi delali samo strogo v okviru aktiva, ampak naj bi koristile izkušnje, ki so jih dobili pri svojem delu. tudi praktično uporabili na domačih posestvih.
Komite je med drugim razpravljal tudii o izobraževanju kmečke mladine. Pred leti so bale po vaseh kmetijsko-gospo-
danske šole. Toda za te je mladina kazala premalo zanimanja. Tudi v letošnji zimski sezoni bo take šole potrebno ustanoviti, vendar bo treba temeljito spremeniti učni načrt. Do sedla j so poučevali na teh šolah pretežno le splošne predmete, sedaj pa bo potrebno vnesti predvsem praktične predmete, i jih bo mladina pri svojem delu na posestvih lahko uporabila.
Poleg tega je komite razpravljal tudi o vključevanju ciganske mladine v redimo zaposlitev in še o nekaterih drugih problemih.
S tabora o Adrijancih avgusta 1939. leta
Ob praznovanju 40-letnice SKOJ pozdravljamo vse skojevce, mladinske aktiviste in udeležence proslave v Adrijancih
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LMS
MURSKA SOBOTA
Zborovanje v Ljutomeru
Dr. Jože Potrč
SPORED
PRSLAVE 40. OBLETNICE SKOJ
V ADRI1ANCIH
19.	SEPTEMBRA 1959
ob 20. uri taborni ogenj in srečanje aktivistov, SKOJ v Gornjih Petrovcih
20.	SEPTEMBRA 1959
ob 10.30 uri zborovanje v Adrijancih
1.	O 40. obletnici ZKJ govori član CK ZKS Dušan Bravničar
O 40. obletnici SKOJ govori zvezni ljudski poslanec Miran Mejak
2.	Kulturni program
3.	Odkritje spominske plošče
Ob 13. uri tekmovanje traktoristov Ob 14. uri tekmovanje strelcev
MAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
HRUŠČEV V ZDA
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je s člani svojega spremstva prispel v torek, 15. septembra ob 17. uri 21 minut (po našem času) na washingtonsko vojaško letališče Andrews, ki je 23 km oddaljeno od glavnega mesta ZDA. Predsednika sovjetske vlade in člane njegovega spremstva je sprejel predsednik ZDA Elsenhower in najvišji ameriški funkcionarji.
Sovjetski premier je v spremstva ameriškega predsednika pregledal častno četo, nakar so mu otroci sovjetskega veleposlaništva izročili šopek cvetja.. Na to sta stopila oba državnika na častno tribuno. Z njima
sta bila zunanja ministra Herter in Gromiko. Na častmi tribuni je imel Eisenhower pozdravni, govor, v katerem je med drugim dejal:
»Čeprav ne bova imela razgovore o vprašanjih, ki zadevajo druge države, sem prepričan, da bi mogla iskrena izmenjava stališč prispevati k boljšemu razumevanju nerešenih mednarodnih problemov.«
V nadaljevanju svojega govora je Eisenhower dejal, da je prepričan, da se bo sovjetski premier na poti po ZDA prepričali, da želi ameriško ljudstvo živeti v miru. Izrazil je tudi upanje, da bo spoznal ameriški sistem in načela, po katerih živi ameriško ljudstvo, tako kot upa, da se bo seznanil s Sovjetsko zvezo na
svojem obisku v ZSSR. Na koncu je izrekel sovjetskemu premieru iskreno dobrodošlico v ZDA.
V svojem odgovoru je sovjetski premier izjavil: »Prispeli smo z odprtimi srci in dobrimi nameni. Sovjetsko ljudstvo želi živeti v miru in prijateljstvu z ameriškim ljudstvom.« V nadaljevanju svojega govora je tudi sovjetski premier poudaril željo sovjetskega ljudstva po miru. Sovjetski premier je omenili izstrelitev kozmične rakete kot zgodovinski dosežek miroljubne znanosti, splovitev atomskega ledolomilca, pa kot težnjo vseh narodov, da bi jedrsko energijo uporabljali v miroljubne namene.
Sovjetski premier je ob koncu svojega govora dejal, da bo srečen, da
bo v Sovjetski zveizi kmalu sprejel predsednika ZDA Eisenhovvera, člaine" njegove družine in njegovo spremstvo. Poudarili je, da bodo predsednika ZDA sprejeli kar najbolj prisrčno in da se bo ob tej priložnosti lahko seznanil z načinom življenja narodov ZSSR.
Po slovesnostih na letališču sta se državnika odpeljala z avtomobili v Washington. Na washingtonskih ulicah je bila velika množica državljanov. Na krajih, kjer je bila množica še posebno gosta, so postavili posebne zapreke. Na vseh večjih križiščih so stali fotoreporterji, mikrofoni in televizijaksi aparati ameriških časopisov in radijskih ter televizijskih družb. Premier Hruščev z družino se je nato odpeljal v svojo (rezidenco v Blair House.
Predsednik Eisenhower in predsednik Hruščov sta imela zvečer prve razgovore.
SOVJETSKA RAKETA NA LUNI
V	nedeljo, približno ob deseti ur! zvečer, je dosegla Luno sovjetska kozmična raketa, ki so jo .izstrelili v soboto. Na Luno je ponesla zastavice s sovjetskim grbom in napisom: »Zveza sovjetskih socialističnih republik, september 1959«.
S pristankom na Luni je bil v zgodovini človeštva opravljen prvi uspešni polet z Zemlje na neko drugo nebesno telo in zato je vest o tem pomembnem uspehu sovjetskih znanstvenikov vzbudila v svetu veliko pozornost in presenečenje. Znanstveniki sodijo, da bodo podatki, ki jih je zbrala raketa na svoji poti, napredku znanosti veliko koristili.
PRVO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
V	torek, 15. septembra se je začelo 14. zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na zasedanju bo sodelovalo 82 delegacij, ki jih večinoma vodijo zunanji ministri in tudi predseidnik vlad. Zasedanju bo predsedoval perujski predstavnik Viktor Andres Balennde. Dnevni red bo obsegal okrog petdeset točk, najvažnejši vprašanji pa sta razorožitev in alžirsko vprašanje.
SPORAZUM VELESIL O KOMISIJI ZA RAZOROŽITEV
Pred nekaj dnevi so štiri velesile — Sovjetska zveza, Velika Britanija, ZDA in Francija — sklenile, da bodo ustanovile komite, ki se bo ukvarjal z razorožitvijo. V skupnem komunikeju so velesile poudarile, da bo komite začel delovati v začetka prihodnjega leta. Članice komiteja so: Francija, ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Bolgarija, Kanada, Italija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška.
ALŽIRSKA RESOLUCIJA V CASABLANCI
Politični odbor Sveta Arabske lige, ki je pred dnevi zasedal v Casablanci, je sprejel resolucijo o alžirskem vprašanju, v kateri poudarja, da so pogajanja z začasno alžirsko vlado edini način za miroljubno rešitev alžirskega vprašanja. Arabska liga je sklenila, da bo predložila Organizaciji Združenih narodov zahtevo, naj razpravlja o koncentracijskih taboriščih in mučenjih v Alžiriji. Arabska liga bo prav talko začela pri afriških in azijskih deželah akcijo za pripoznanje začasne alžirske vlade.
PRED VOLITVAMI V VELIKI BRITANIJI
Minuli torek je britanska vlada sklenila, da bodo 8. oktobra splošne parlamentarne volitve v Veliki Britaniji. Sodijo, da sta sklep britanske vlade narekovala predvsem ugodni mednarodni razvoj in pa dosežena gospodarska stabilnost v deželi. Kakor pred volitvami leta 1955 tudi zdaj pripravljajo konferenco štirih velesil in britanska javnost pripisuje zasluge za takšen razvoj predvsem prizadevanjem ministrskega predsednika Macmillano. Najhujše slabosti konservativne vlade so v njeni kolonialni politiki, ki je pred meseci privedla do velikih nemirov v centralni afriški federaciji in Keniji. Laburisti upajo, da bodo ti dogodki vplivali na opredelitev britanskih volivcev in čim bodo odigrali svojo vlogo v prid laburistom tudi njihovi programi o jedrski razorožitvi, o gospodarski ekspanziji in zaostrenem boju proti brezposelnosti.
PRAZNIK DELA V ZDA POSVEČEN STAVKAJOČIM DELAVCEM
V	New Yorku so prvič v zadnjih dvajsetih letih proslavili ameriški praznik dela. Nad 100.000 članov sindikatov je šlo v sprevodu po Peti aveniji. Sprevod je opazovalo nad pol milijonu opazovalcev, ki so najbolj navdušeno pozdravili skupino stavkajočih jeklarskih delavcev. Praznik dela je bil po sklepa združenega sindikata AFL-CIO posvečen delavcem v jeklarski industriji, ki stavkajo že skoraj dva meseca..
VELIK UGLED SKOJEVCEV MED MLADINO
Ljudski poslanec inž. Miran Mejak delu SKOJ v Pomurju po vojni
Inž. Miran Mejak, direktor podjetja »Nafta« in ljudski poslanec, se je sicer šele vrnil s službenega potovanja, ko ga je nas sodelavec naprosil, naj pove nekaj o delu SKOJ v Pomurju po vojni, vendar je pogovor brž stekel. Iz svojih spominov je tov. Mejak povedal med drugim naslednje:
»Okrajni komite SKOJ v Murski Soboti je imel I. 1945 na terenu približno 70 skojevcev. Močan skojevski aktiv je bil na soboški gimnaziji in v Murski Soboti na terenu (mladi delavci). Tudi na terenu v okraju
so bile močne skojevske organizacije, ki so bile jedro celotnega političnega dela na svojem območju. Te organizacije so reševale vse probleme, ki so bili pred nami: pomagale so pri ustanavljanju vaških odborov Osvobodilne fronte, opravljale so politično delo med prebivalstvom in mu pojasnjevale vse aktualne politične probleme. Zelo aktivne so bile pred takratnimi skupščinskimi volitvami. Skojevske organizacije so bile zelo močna opora partijskim komitejem pri oblikovan ju javnega mnenja in pri formiranju ter delu organov ljudske oblasti okraja Murska Sobota. Njihovo glavno delo pa je seveda bilo pri krepitvi mladinskih organizacij in pri vključevanju mladine v Zvezo mladne Slovence.
Skojevski aktivisti, so bilii zelo predani našli stvari in dnevno so odhajali na vasi, za katere so bili zadolženi in na sestanke, ustanavljali in formirali so mladinske organizacije ter jih vodili:. Večinoma so bil to skojevci. ki so bili sprejeti v SKOJ leta 1945 oz. 1916. so pa v zelo kratkom času postali izredno dobri in predani aktivisti, na katere se je bilo moč zanesti v vsakem pogledu.
Med izredno uspele akcije lahko štejemo akcijo pred skupščinskimi volitvami, ko je reakcija skušala trositi letake. Takrat so naši skojevci noč za nočjo »dežural'« in budno spremljali sleherni korak sovražnikov ljudstva, ki so skušali naše delovne ljudi zapeljati v zmedo in na stranpot. Tudi prva mladinska delovna akcij« na prog: Brčko—Banovici ni bila lahka stvar. Na j večja težava je bila prav v tem. ker je bila to prva mladinska delovna akcija. Težave so povzročali predvsem starši, ki so zadrževali svoje otroke. Okrajni komite SKOJ je pozval skojevce, naij vstopijo v delovno brigado. Temu pozivu so sledili vsi pozvani tovariši. Vstopili so v brigade in tako razbili led. Seveda so ti skojevci dvignili doma pri starših obilo
prahu in negodovanja, vendar ni niti eden klonil.
Takrat je bilo tudi precej raznih tečajev, med njimi tudi tečaj, za učitelje. Zopet so bili skojevci prvi, ki so se prijavili za te tečaje in se jih udeležili. Tako so bili skojevci avantgarda naše mladine in opora poli-
tičnega gibanja v Pomurju. Med mladino so imeli velik ugled in mladina je brž spoznata vrednost in pomen SKOJ. Precej takratnih skojevcev je danes na vodilnih položajih v okraju. To nam med drugim kaže, da so posta1i skojevci dobri in predani člani partije in politični delavci.«
I. Pomurska četa na mladinski progi
„Brčko-Banoviči, to je naša meta...“
Prvo povojno leto 1946 je bilo za jugoslovansko mladino preizkusno tudi v tem, da z delom pokaže, koli prej v borbi, svojo moč. Postavljeni je bila velika naloga — zgraditi železniško progo Brčko—Banoviči, dolgo 94km, v roku šestih mesecev in odpreti pot jugoslovanskemu gospodarstvu do velikih ležišč ornega zlata. To je bila resna naloga, tu se je šlo za čast in ugled naše mladine, za to so bile potrebne temeljite priprave.
Pri tem je padel delež odgovornosti tudi na pomursko mladino. Skojevci smo bili prvi, ki smo se prijavi1i za akcijo, poleg tega pritegnili s seboj še druge mladince. Skupaj z ljutomerskimi mladinci je bila na progi v sestavi I. Mariborske brigade formirana I. Pomurska četa.
1. maj smo praznovali še v Petinjcih pri otvoritvi mladinskega doma, že naslednji dan pa smo se zbrali na železniški postaji in odpotovali preko Maribora z ostalo brigado proti Brčkemu. Dvodnevna vožnja z vlakom je hitro potekla. Za to je poskrbela dobra volia, pestem in šale. Med seboj smo se tudi dodobra spoznali. V četi so bili dobri, predani skojevci
in mladinci, nekdanji sezonski delavci, kmečki sinovi in drugi. Večinoma taki,, ki so že prej bili aktivni v mladinskih organizacijah na vaseh, v tovarnah in mestih.
Vožnja s vovioinnimi avtomobili od Brčkega do Bjiela pod Majevico ni bila tako prijema. Noč, dež, govorice o skrivajočih se četnikih, poleg tega pa potovanje po neznanih krajih, kjer še pravih cest mi bilo, je marsikateremu stisnilo srce. Prvo noč smo preždeli v kapelici sredi vasi — to smo šele zjutraj ugotovili — oboroženi
s stalno menjajočimi se stražami.
Z delom smo pričeli šele tretji dan po prihodu. Prej ni bilo orodja. Do takrat pa smo si urejali stanovanja. Naša četa je stanovala pri dveh kmetih, fantje v neki šupi, dekleta pa so sl uredila stanovanje v verandi. Ni bilo najboljše, pasmo se navadili Pri fantih so bili včasih le prepiri, kdo bo stanoval, v »nadstropju« in kdo v »pritličju«, pa tudi to se je uredilo.
Prva dva dni smo čistili zemljišče — traso in pomagali pri meritvenih delih. Nato so nas premestili na specialna dela, gradnjo mostov in propustov. Ker tudi strokovnih delavcev ni bilo, razen odgovornega inženirja za delovišče, smo se vseh del od tesarskih do zidarskih, morali lotevati sami. Karel, Tonek ,in Franček, ki so že prej hodili po raznih delih, so svoje znanje o »fršolanju«, mešanju betona in pripravah, več ali manj uspešno prenašari na nas ostale. Pomanjkanje orodja, tudi najosnovnejšega — lopat in krampov — nas pri delovni vnemi ni zavrlo. Delovni uspehi so se vrstili. Od začetih 15 kubikov smo dosegali rekorde 60 in celo 70 kuhikov betona v eni izmeni. Prehodna zastavica je vedno krasila naše delovišče in je nismo nikoli odstopili. Po dveh mesecih, ko smo šli domov, nam je bila dodeljena tudi v trajno last. Se danes govori o teh uspehih.
Delo nas je združilo, kovalo naše značaje mnogi so bili sprejeti v SKOJ, zame pa je bilo največje priznan le takrat sprejem v Pantiko. Mnogi so postal: pozneje dobili aktivisti in delavci, zgradila jih je proga.
Po dveh mesecih je četa šla domov. Ne, ni šla celotna, precej nas je ostalo tam. V II. Mariborski brigadi smo bili kot strokovni delavci, nadzorniki del in organizatorji pri gradnji mostov in propustov.
Tako je bilo v drugi izmeni, tako tudi v tretji. Naloge smo opravljali v določenih rokih. mnogi mostovi in popusti vzdolž cele proge, tudi na j večji, nosijo napse I., II. in III. Mariborske brigade. V okviru teh pa je nemajhen delež pomurske mladine.
... IZGRADITI PRUGO JOŠ OVOGA LETA ... pesem-obljuba , je bila izpolnjena. Veliko delo, takrat še s primi livnim; sredstvi,, je bilo opravljeno. Prispeval smo tudi mi k današnji industrijsko razviti bratski republiki Bosni in Hercegovini svoj delež.
Ludvik CIPOT
Ludvik Cipot
Zgled napredne mladine
0 delu SKOJ v Lendavi v letih povojne socialistične graditve govori Jože Varga iz Lendave
Jože Varga, nameščenec »Nafte« v Lendavi, ne govori rad o sebi in svojih doživljajih. Toda ko je zvedel, da gre za to, da bi podal nekaj za naše bralce o delovanju SKOJ o Lendavi v povojnih letih, se je izraz njegovega obraza brž spremenil. To je bil znak, da se še danes rad spominja teh dni in revolucionarnega poleta, ki je bil tako značilen za našo napredno mladino o letih povojne graditve naše socialistične domovine. Jože Varga je povedal med drugim naslednje:
»V Jugoslovanski ljudski armadi sem biti do septembra 1945. Nato sem ostal v Mariboru do januarja 1946. Kosem nato prišel v Lendavo, je skojevska organizacija že delovala. Osnovan je bili tudi že komite SKOJ. Njegov sekretar je bil tovariš Dane. Tudi sam sem bil član komiteja, njegova glavna naloga pa je bila ustanavljanje in formiranje mladinskih aktivov ter skojevskih organizacij. Ena glavnih nalog je bilo hkrati tudi formiranje mladinske brigade za delovno akcijo Brčko—Banoviči. Sam nisem šel na akcijo, ker sem začel delati v organizaciji Osvobodilne fronte.
Dobro se spominjam prvomajske proslave leta 1946 v Lendavi. Poudariti moram, da je bila to veličastna proslava im da je bil« organizirana izredno množično. Vsebinski poudarek proslave je bil na prazniku dela, prav ta poudarek pa sta v največji meri prispevala SKOJ in mladinska organizacija. Se danes mi je v spominu več kot kilometer dolga povorka od delavnic »Nafte« do Titovega doma. Sodelovala je v glavnem mladina, čeprav je bila to združena akcija OF ,in SKOJ (mladne). V povorki je bili nazorno prikazana vsa obrtno-gospodarska dejavnost Lendave ter okolice in ljudski običaji. Tako si lahko videl v povorki bogojinsko »gostuvanje«, filovske lončarje, strehovske zidarje, renkovske kupinarje, turniške čevljarje, tkalske skupine iz Kapce in Kobilja in drugo. V povorki je bila
prikazana tudi dejavnost »Nafte«, dejavnost lendavskih obrtnih podjetij in podobno. Skratka: vsaka vas je nazorno prikazala, kar je zanjo v obrtnem ali drugem smislu najbolj značilno.
Jože Varga
Po povorki jo bilo veličastno zborovanje na nogometnem igrišču »Nadte«. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi, tudi zastopniki okrožja.«
To je nehaj drobcev iz spominov Jožeta Varge iz Lendave, ki je delal v SKOJ od 1944 do 1947. leta. V SKOJ ga je sprejela tov. Atena. Delal je na domačem terenu, nato pa je postal sekretar OF za Strehovce. Najbolj mu je ostalo v spominu visoko razvito tovarištvo v skojevskih organizacijah, izredno močna volja do dela in požrtvovalnost. To velja tudi za takratno napredno mladino, ki se je zgledovala po svojih skojevskih tovariših. Kadar je bila pred njimi akcija. poudarja tov. Varga, je brž bilo prostovoljcev na pretek in delo je že teklo brez zastojev — ne glede na številne in pogosto tudi zapletene težave.
TOVARIŠTVO NA VISOKI STOPNJI
Nekaj spominov tov. Marice Šikerjeve na I. pomursko četo na mladinski delovni akciji Brčko—Banoviči
Tudi Marica Šikerjeva iz M. Sobote se je skupno z ostalimi skojevci ,in mladinci udeležila mladinske delovne akcije na progi Brčko—Banoviči v sesta-
vu I. pomurske čete. Četo je sestavljalo 24 mladih ljudi iz našega okraja, v pretežni večini skojevcev in predanih mla-
dincev. O četi je povedala tov. Šikerjeva naslednje:
»V četo je bil cvet naše mladine. Spomnjam se, da so fantje iz te čete, bili so iz Doklžovja, šli pozneje v gardne enote. Naša-četa je bila ena najlboljših v mariborski okrožni brigadi. Na trasi je opravljala najtežja dela. Večina mladincev in mladink je bila proglašenih za udarnike.
O-b vstopu so imeli skojevci in mladinci ter mladinke težave doma zaradi govoric o skalah, kačah in podobnih »nevarnostih«, ki naj bi jih čakale na trasi. Reakcionarna propaganda ni ostala brez vpliva na starše. Na trasi seveda, ni bilo vse tako urejeno k-t na današnjih mladinskih delovnih akcijah. Živeli in bivali smo pri domačinih v njihovi h skromnih bivališčih. Tudi orodij se je bilo več aki manj primitivno. Kljub temu je naša četa izpolnila vse postavljene panoge. Bila je pohvaljena kot ena najboljših na tistem delu trase.
Disciplina v četi je bila odlična. Enako tudi  razpoloženje med skojevci in mladinci oz. mladinkami. Tovarištvo med nami je bilo na visoki stopnji. Vsi, ki smo takrat bili s četo na progi Brčko—Banovič, se še danes radi spominjamo tistih dni.«
Marica Šiker
Miran Mejak
POMURSKI VESTNIK, 17. sept. 1959
2


O dveh mladinskih sekretarjih
„DRŽITE SE DOBRO,
JAZ NE BOM IZDAL NIKOGAR!“
V letu 1944 se je kljub hudemu terorju razmahnilo osvobodilno gibanje hudi v Prlekiji. Poročilo oblastnega komiteja KlPS za Štajersko z dne 25. oktobra 1944 med drugim pravili Največ skrbi nam delata mariborsko in ljutomersko okrožje. Obe okrožji sta še vedno pod najtežjim terorjem okupatorja.«
Ciril Jureš-Maks
Nasilje se je še povečalo, ko so prišli v Prlekijo Kozaki:.. Porodili o IOOF za Štajersko z dne 10. februarja 1945 navaja: »Teror s strani okupatorja se je povečati iz nastankom novih ko-
zaških postojank pri Mali Nedeljk, v Gornji	Radgoni, pri
Vidmu in na cvenu.« Isto poročilo med ostalim tudi pravi:  V Logarovcih so ujeli tovariša Maksa, sekretarja Zveze slovenske mladine za ljutomerski okraj, ga odpeljali v Ljutomer, kjer so ga zaslišali mu odrezali jezik in ga obesili.«
Tako je padel v junaškem boju pri Žalikovi hiši v Logarovcih sekretiar ZSM in skojevec Ciril Jureš-Maks,
Maks je bili pravi skojevec. Odločen, dojemlji v za vse napredno in borben. Nikoli se ni izogibal težavnim nalogam. Tako tudi ne tistega usodnega februarskega jutra, ko je prvi jurišal iz Žalikove hiše na Kozake.
Kot kmečki sin in dijak soboške gimnazije se je Maks seznanil iz nekaterimi naprednimi profesorji, ki so v njem zasejali prvo seme napredne, revolucionarne misli. Že takrat je pravilino cenili in ocenili bližajočo se imperialistično vojno vihro. Že po naravi nasprotnik kakršnega koli nasilja se je v najtežjih trenutkih okupacije znašel med tistimi, ki so se z orožjem v roki postavili v bran za naše pravice.
Kmalu za tem je postal žrtev terorja drugi mladinski sekretar;, Miro Križanič.
Tudi Miro je bil do leta. 1941 dijak. Tega leta je obiskoval 6. razred klasične gimnaizije v Mariboru. Domov v Borece je prihajal le ob počitnicah, Takrat se je ves predajal kmeto-
vanju. Bil je zelo preprost, rad je prisluhnil vsakdanjim razgovorom ljudi in tako je že v nami mladosti spoznal življenje in hotenje ljudstva.
V partizane je odšel leta 1944. Za tem, ko so okupatorji na zverinski način ubili Cirila Jureša, je poslal sekretar okrajnega odbora ZSM.
Ko je leta 1945 pričela odjuga taliti sneg in je bila svoboda že tik pred vrati, se je odpravilo nelaj partizanov-aktivistov ljutomerskega. območja na štrigovski teren. Med njimi je bil tudi Mirko Križanič, tedaj že okrajmii mladinski sekretar. Na Kamenščaku pri Ljutomeru so nenadoma padli v kozaško zasedo. Po kratki, borbi so se srečno umaknili. Ker je bila noč, niso videli, da je bil Miro težko ranjen. Dobil je strel v glavo in v koleno. Imel je še toliko moči,, da se je priplazil do roba gozdička kjer se je onesvestil. Kasneje se je plazili še naprej. Hotel je priti do glavne čete in talko dobiti zvezo z ljudmi. Tako se je bori s smrtjo več kot 55 ur. Zaradi izdajstva so ga našli nemški žandatri in ga odpeljali v Ljutomer, kjer so ga obvezali. Ko je nekoliko okrevali, so ga pričeli zasliševati in mučiti. Miro je vztrajno molčati. Že ko je bil ranjen, je uničil vse dokumente, na zasliševanju pa ni spregovoril niti besedice po slovensko. Tako so bili gestapovci prepričani, da so ujeli nekega Rusa..
Med tem so zaprli tudi Mirovi sestri Marico in Cvetko. Malo predi odhodom v mariborske zapore sta se z Mirom še srečali v Pregovoriti s ta paznika, da ju je pustil v celico. Miro je bili ves obvezan in pretolčem Spoznali so se. Obema je ponudil roko in tiho dejal: »Držite se dobro, jaz ne bom izdal
nikogar!« Nekaj dni za tem so ga v Stročji vasi Nemci ustrelili in vrgli v ribnik, kjer so ga čez dober mesec odkrili otroci. Nemci svojega zločina niso mogli več zakrivati. Mrtvo trulplo so prepeljali v ljutomersko mrtvašnico. Tam je ležal Miro tri din. Nemci so hoteli na vsak način zvedeti, če ga kdo pozna, kajti sumili so, da je domačin. Za svojega sina je zvedela tudi Križaničeva mati. Kljub veliki materinski bolečini, ki ji je razjedala srce, ni šla na pokopališče, kajti vedela je, da bi tako Nemcem brez besed povedala, da Mira pozna.
Danes sta imeni obeh skojevcev, okrajnih mladinskih se-
Miro Križanič
kretarijev vklesani na spomenik v Križevcih, Cirilu, Jurešu so odkrili na ljutomerskem trgu tudi spominsko ploščo, ki bo spominjala bodoče rodove na težke dneve naše narodne zgodovine.	-jm
SKOJEVEC IN BOREC
Jože Talanyi-Janez je bil med NOB sekretar SKOJ okraja Radgona. V Radgoni je imel tud: prve skojevske sestanke, ki so jim prisostvovali Milan Klemenčič, Hojs in drugi. Na terenu je delal skupaj z Jurkovičem, ki je bil sekretar OF. a tudi z Jankom Stranjšakom.
Padli partizan Jože TalanyiJanez je bil povsod zelo priljubljeni. Bil je zeli o dober govornik, zato je govoril na mnogih sestankih in mitingih, veselile narave itn vedno nasmejan. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da se je takoj sporazumeli s slehernimi našim človekom — naj je bil to starec ali otrok, preprost delavec, kmet ali izobraženec. Značilno zanj je tudi to, da je bil izrodimo domač v občevanju z ljudmi.
Skojevski sekretar — partizan Janez — je dobro govoril nemški, francoski (bil je dve leti v Parizu in St. Germainu v višji hotelirski šoli) in madžarski, obvladal pa je tudi italijanščino in deloma angleščino. Skratka: bil je zelo nadarjen. Gojil je vročo željo, da bi šel študirat, toda to ni bilo mogoče, ker je oče že šolal njegovega starejšega brata. Dalje je bil Jože Taflauy zelo iznajdljiv. V partizanih je skrbel za vsakega bolnega in ranjenega kot za lastnega svojca,.
Bil je tudi zelo hraber. Ni bilo podviga, ki bi se ga Jože Talanyu ne upali lotiti. Pogosto si je nadel delovni predpasnik in s koso na rami hodil med ljudmi kar pri belem dnevu. Tega se pri Benediktu spominjajo še danes.
Proti koncu leta 1944 je prišel Jože Talanyi v Prekmurje. Žal pa tu ni dolgo, ostal. Usodne noči, ko je padel Jože Talanyi-Janez, je bilo v gozdovih okrog 800 madžarskih vojakov. Na vsakem križišču so prežali. Z zasedami so prepredli vso Bukovniško dolino — od zgornjega kraja pa do Dobrovnika. To je bilo v noči med 28. februarjem in 1. marcem 1945 ob dveh ponoči.
Jože Talanyi-Janez se je v družbi dveh tovarišev ob pol
dvanajstih ponoči vračal iz Savlovega mlina v Bogojini. Tam so se bili zadrževali nekaj ur. Sli so proti Filovskim goricam, od tam pa po gozdni cesti proti Bukovnici Stopali so že proti močvirnatemu travniku sredi filovsko-kobiljske šume. Toda globok jarek, ki je bil skopan sredi tega travnika, ni mogel prevzeti vse vode. k:
Jože Talanyi-Janez
je narasla zaradi kopnečega snega. Zato ni mogel čezenj. Vsa dolina je bila pod vodo.
Morali so na cesto in nadaljevati pot po njej. Nič hudega sluteč so se partizani tudi odločili za to rešitev. Kolikokrat so že stopali po tej poti proti kobiljskennu gozdni, pa se jim ni nikdar nič pripeti1o. Noč je bila svetla. Na jasnem nebu so se lesketale zvezde. Polna luna je pošiljala svojo svetlobo na zemljo, talko da si lahko že od daleč opazil prihajajočega človeka ali živali.
Madžari v zasedi so se pripraviti. Naši trije partizani so kakih 50m pred gozdom naleteti na zasedo. Krogla je zadela Jožeta Talanyija-Janeza naravnost v glavo ...
Tako je končal svoje mlado življenje skojevski sekretar Jože Tanvi-Janez.
PREPLAH
MED MADŽARSKIMI VOJAKI IN OROŽNIKI
Tov. Rudi Zrinski iz Murske Sobote o akcijah naprednih mladinskih skupin proti okupatorju
Rudi Zrinski iz Murske Sobote še ni pozabil na čase. ko je mladina dobivala skojevskega duha o okrilju takratnega Sokola, o katerem so delovali po direktivi Partije tudi številni komunisti. V soboškem Sokolu je bil usmerjevalec tega dela Štefan Kuhar-Bojan. Na sokolskih zletih in izletih se je mladina združevala in politično vzgajala v skojevskem duhu.
Tov. Zrinski se spominja, kako s-o prav ti mladinci na večer pred vdorom nemških fašističnih hord v Jugoslavijo po skupinah nadzorovali oz. budno pazili na soboške kulturbondovce. Patruljirali so po Soboti, da bi onemogočili kulturbundovcem izpade. Bili so to mladinci, ki so pozneje ostali izvesti Partiji/: Bojan Gabrijelčič, Stanko Šerbec. Dane Šumenjak im drugi. Tov. Zrimški je bil povezam v poznejšem ilegalnem delu z Bagarjem, Gabrijelčičem in Cvetkom.
Že pred vojno mu je dal Jeno Kardoš napredno literaturo in neki delavski časnik, iki se mu danes ne spominja več imena. Časnik je dobival ilegalno, spominja pa se med drugim, da je podpiral akcije delavskega ,razreda in Partije. Sicer pa pravi tov. Zrinski o svojem delu v vrstah nadredne mladine naslednja:
»Po razpadu stare Jugoslavije je dijaška in vajenska mladina ostala zvesta napredni miselnosti. Bojan Gabrijelčič je brž poiskal povezavo med dijaško oz. študentsko in vajensko mladino. Tudi mene je povezal, čeprav se ni vedelo, če sem skojevec. Sporni nami se tudi dela z Joškom Korenom. Bojan Gabrijelčič je takoj po 27. aprilu 1941 prinesel letak o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ko je odšel, me je julija povezal z Mirkom Bagarjem, kr je bil predstavnik CK mladine. Z njim smo proučili proglas CK KPJ, razložil in naročil pa nam je tudi, du se morajo formirati skupine mladincev, simpatizerjev Partije. Na nekaterih sestankih teh simpatizerjev so bili tudi Miha Tatjan, Jože Džubun in Vendel Zrim. Ta skupina se je potem sestajala z Bagarjem.
Prva naloga je bita, da bi pripravili ljudi za oboroženo vstajo. Da bi jih preizkusili, smo dali mladincem letake, da so jih razmetavali. Medtem so Bagarja aretirali mene pa so povezal i s Kolomamom Cigütom iz Bankovec. Od njega smo dobivali letake, ki so bili tiskani v Flisarjevi gostilni, in jih raztrosili. Bil sem vodja skupine, ki je trosila le-
take in imel sem povezavo z Gabri-jeflčičem, pozneje pa s Štefanom Cvetkom. Naša skupina je trgala telefonske žice ob cestah. Te akcije so bile organizirane in pogosto je bila Vsa Murska Sobota brez telefonske zveze z zunanjim svetom, kar je povzročalo preplah med madžarskimi vojaki in orožniki. Kolikor se spominjam, smo to akcijo ponovili tri do štirikrat. Sicer pa je bila akcija splošna, tako da je bilo na delu več skupin.
Dalje se spominjam, da je nameraval Štefan Kovač prirediti sestanke z vsemi mladinskimi skupinami in sicer z vsako posamezno. Moja skupina se je zbrala v Pušči, prišel pa je tudi Štefan Kovač. Dobili smo nalogo, naj se skupina čimprej oskrbi z orožjem in se pripravi za oborožen odpor. Naša nalogo je bila
tudi odstraniti vse cestne kažipote in s tem povzročiti zmedo med okupatorjem. hkrati pa povezali i čimveč napredno mislečih ljudi. Takrat smo i dobivali že tudi »Slovenskega poročevalca«, ki smo ga potem širili naprej. V njem smo že brali o prvih usmrtitvah naših ljudi v Mariboru.
Medtem pa je okupator že zasledoval povzročitelje prej omenjenih akcij (žice, letakih, kažipoti na cestah) in poostril budnost. Imel sem nalogo, naj bi šel z ostalimi po neko orožje v Fokovce, vendar akcija ni uspela, ker nekateri tovariši z lendavskega področja niso prišli. Kljub temu pa smo prerezali ob cesti vse telefonske žice itd. Ponovno je ,prišlo do akcije v Fokovcih v noči med 26. in 27. septembrom 1941, orožja pa ni bilo več, ker je domačin Ambrus izdal orožnikom skrivališče. Sam Bean sodeloval v akciji, ker me je Cvetko opozoril, da so Madžari na preži. Drngo jutro smo bili že vsi zaprti v soboškem gradu . . .«
Rudi Zrinski
BIL JE SEKRETAR SKOJ
V spomin Jožetu Kramarju — Jašu
Dokumentov se je ohranilo malo. Takrat ni nihče mislil na dokumente. Najpomembnejši dokument so bila žrtvovana življenja. Danes bi pa radi mladini pripovedovali o težkem boju. ki so ga bili najboljši sinovi našega ljudstva. Toda spomin je zbledel. Minila so leta. Čas je s prahom pozabe prekril mnoge dogodke in dejanja partizanov.
Z Joškom sva šla v partizane. Novembra 1941. leta, po tragičnih dogodkih v Murski Soboti, ko ni bilo več nobenih možnosti, da bi na domačih tleh še lahko organizirali borbo proti okupatorju. Uničeno je bilo partijsko jedro in aretirani vsi komunista ter mnogi simpatizerji. Dogovorili samo se, da bomo šli na Dolenjsko preko Hrvatske. Bilo nas je več. Noč pred odhodom sem prespal pri Jošku. Ko sva prišla na dogovorjeno mesto tam ni bilo še nikogar. Čakala sva ... Novembrsko jutro, skoraj še noč. Drgetala sva in kadila. Minevale so minute, eas-a mi bilo na pretek. Šla bi naj preko Čakovca na Varaždin din naprej preko Save do Žužemberka in na Dolenjsko. Tak je bil načrt. Jutranja ledena megla malina je najedala kosti.
Kako bo šele v partizanih, se mi je v možganih nejasno porajala misel, ki sem se je sramoval. Bliža se zima! Morda so ostali občutili mraz in se vrnili v tople blazine?
Najin avtobus za Lendavo je prispel. Ljudje so vstopali. Nekoliko potnikov. Molčala sva in čakala.
»Vstopiva,« je tiho spregovorili Juš.
Vstopila sva.
Poiskala sva čisto zadaj dva sedeža. Avtobus je zahropel. Resnično sva bila na poti v partizane. Za nama je ostajala gola prekmurska ravnina, pred nama pa je bila negotova pot v borbo.
Kako so se le mogli izneveriti dani besedi? Ne spomin jam se več, kdo bi moral še iti.
Proti koncu zime je po isti poti šel v partizane še Jerko Novak ,in pozneje Tone Plej.
Šop las mu je visel na čelo, migetal in se svetil kot puškino kopito, ki je bilo z oljem namazano. Joško je drgnil s suhim smrekovim polenom po razjedeni cevi.
»Prekleto te puške iz gnoja ne bo nihče nikoli več pošteno očistil. Kako, da si ravno ti moral dobiti to, ki je bila v gnoju najbrž že iz časa prve svetovne vojne.«
Dediščina zelenega kadra bo še povzročala precej preglavic Tretjemu Reichu.«
Ogledoval jo je kot dragoceno uro, ki jo dobiš o dar. Ljubezen do tega starega železa je pravzaprav samo prikrivala neizprosno odločnost, boriti se, boriti se do konca, do zmage ali smrti. Samo človek star sedemnajst let lahko podvomi v svoje življenje, ne pa v pravico, ki mora zmagati.
Dediščina zelenega kadra ...« Kopito je bilo na tleh. cev je držal daleč od sebe in nas gledal, kakor bi hotel reči, da naj priznamo, da je prišla v roke pravemu dediču. Imel je blage svetle oči. Vsi smo se mu nasmehnili in s tem potrdili njegovo misel.
»Nocoj se bo pokazalo. Nekoliko zbadljiva je bila ta pripomba Kuma. Začudili smo se. ker je to povedal on.
Kum je bil naš vodja. Vodja dvanajstih ali morda še manj partizanov, klice novega Kalniškega odreda. Vendar smo takoj spoznati, da ni nameraval žaliti, pač pa nam razodeti, da bo nocojšnjo noč akcija. To nam je dali o veliko nepotrebnega opravka s piri p navijanjem orožja.
*
Akcija na ustaško postojanko je popolnoma uspela. Žrtev ni bilo. Dve novi puški, naboju’, odeje. Bogat plen. Nikoli si nisem mogel predstavljati, da se mora taka stvar tako enostavno končati. Streljalo se je, krvi pa nisem videl.
To noč smo udobno prespali na skednju v vasi Osek. V gozdu smo spati na trdi praproti, tu pa na slami. Prebudili smo se zadovoljni in veseli uspeha. Naš ekonom nas je razpo-
redili za zajtrk po hišah. Z Joškom sva bila določena v hišo skoraj na koncu vasi. Samo ena hiša je bila še za najino hišo. Sedla sva na klop za mizo in čakala, da nama je starejša žena skuhala žgance in mleko.
Žganci in mleko! Skušal sem se spomniti, kdaj sem zadnjič pil mleko, te več kot dva meseca smo taborili v gozdu, kjer smo si uredili življenje o zemljankah. Prijetno je dišalo!
Nenadoma so zažvenketala okna. Joško je v trenutku padel na tla, sam sem skočil od okna in se skril za zid. Streli so trgali mizo.
Obupan sem pomislil:	Ko-
nec je z nami!« Odkod. kako. zakaj? Nisem vedel, kaj naj bi storil. V hlevu so bili in rezgetali konji.
Kaij je z Joškom?
Lezel je proti vraitom 'in ustrelil. Pogledal sem skozi odprta vrata in opazil ustaše v sadovnjaku. S sosednje hiše iz line na podstrešju je regljala strojnica. Šarila je po naših vratliih, oknih. Začela se je borba. Cisto drugačna, ikot je bila minulo noč. Joško je ves gorel in od časa do časa dvigal puško in streljali skozi vrata.
Precej preglavic bo,« je motmlljal. Lica so mu žarela. Ni bilo dosti dizgledov, da se bova izmazala. In streljanje sc je kair nadaljevalo. Trajalo je celo večnost. Kje so naši? Ko bi vsaj vedela, kako je z ostalimi. Preko ceste je bila v kupih opeka. Tam je nekdo streljal. Kum je bil. To nama je vlilo nekaj upanja. On je bil naš vodja. Lepo je, če imaš v težki priliki nekoga, ki te vodi, ki ti svetuje. To sem takrat spoznal.
Joško je streljal vse bolj previdno, bolj poredko. Sam sem imel tudi samo še nekaj nabojev. Dolgo več ne bova vzdržala. Moralla bova bežati čez dvorišče preko ceste za opeko, kjer se nahaja Kum. Imela sva isto misel. Kdo bo prva?
Odločil sem se. Divje sem se pognal čez dvorišče in preko ograje in bil sem pri Kumu za kupom opeke v varnem
kirftju. Joško je še dolgo ostat sam v hiši. Potem je tudi oj: prišel. Ostali so bili že nadrugem koncu vasi. kjer se je začenjal gozd. Ta dan sem videl, da borba ni tako nedolžna da bi ne tekla tudi kri.
Joška je Kum pohvalil za junaštvo in prisebnost v borbi.
*
Čas je s prahom pozabe prekril mnoge dogodke. Tudi sam se ne spominjam več vseh borb in bojev. V vojni postanejo te stvari tako vsakdanje Zaradi tega spomin ni najboljši dokument. Vem samo to. da je bil Joško kmalu po tej borbi sprejel v SKOJ. To je bilo 1042. leta. Takrat se pa v SKOJ ni sprejemalo vsakega mladinca, ki je prišel v partizane. Ni bilo dovolj, da si bil razgledan, socialno čuteč in nacionalno zaveden. Moral si imeti še druge lastnosti. Moral si biti dober tovariš, discipliniran vojak in v borbi hraber. In Joško je bil pravi skojevec!
Sedaj, ko pišem te spomine, ki so bleda slika nekdanjih dogodkov, imam pred sabo že nekoliko orumenelo polo papirja z napisom:	Podatki o
padlih, ubitih ali izginulih prebivalcih z ozemlja FLRJ v času II. svetovne vojne.« Kako beden je ta kos papirja, ki pove. da se je rodil v rrnju Kramar Jožefu in Veroni, rojeni Sobočan, sin. ki je padel, ko je bil star 20 let. Ničesar ni napisanega, da se je rodil v siromašni kmečki hiši. da oče že dolga leta služi kruh v Kanadi. Ni napisano, da se je boril že od 17. leta in da ga je njegova želja, da bi pomagal v domačem kraju organizirati vstajo proti okupatorju, pripeljala 1944. leta v Prekmurje, kjer je tudi v borbi 17. oktobra padel. Prehodil je dolgo pol od Kalnika, do Slavonije, Banije. Žužemberka. Dolenjske, Štajerske in Prekmurja, kjer se je končala.
Bil je sekretar SKOJ, mladinski funkcionar, oficir, politični delavec, skromen mladinec, ki je padel, da je rešil drugim življenja.
FRANC ŠKOBERNE
POMURSKI VESTNIK, 17. sept. 1959
3
OBČINA PETROVCI-ŠALOVCI
PRAZNUJE
Občina Petrovci-Šalovci obsega najlepše predele Goričkega. Po blagih pobočjih se spuščajo gozdiči v ravne doline, razorane njive in njivice, od koder se zopet razprostirajo stari in novi sadovnjak: med njivicami in gozdiči navzgor. Človek tukaj le redko naleti na strnjeno naselje, na dobre ceste ali celo avtobus. Petrovska občina je edina občina v Pomurju brez rednih avtobusnih zvez. Sem vozi in od tod odvaža ljudi samo vlak, počasna »Mariška«.
Petrovska občina je med tistimi predeli Goričkega, ki so bili do nedavnega brez elektrike,, brez radijskih aparatov in seveda tudi brez televizije. Tudi v tem področju je preveč ljudi in premalo dela zanje. Nekateri predeli ko zelo gosto naseljeni, toda drugi so zopet, nasprotno, brez zadostne delovne sile.
Sicer pa ni dvema o tem; da ima. večina prebivalcev petrovske občine dovolj smisla za napredek. To se zlasti odraža v zadnjem času, ko gre za elektrifikacijo. Pobudnik je seveda občinski ljudski odbor in ni dvoma, da se je pokazal najbolj prizadevnega prav predsednik tega odbora, tovariš Koloman Korpič, vendar so si prizadevali domala vsi, da bi čimprej iz vseh možnih virov zbrali čim več potrebnih sredstev. Kako odločno so delali, je razvidno iz tega, da še pred 15 meseci ni« bila nobena hiša v občini elektrificirana, zdaj pa je že 8 vaisii povsem elektrificiranih, 12 pa jih je pred koncem elektrifikacije. Letos bo torej razen vasi Krplivnik vsa občina dokončno elektrificirana im to je mnogo, če upoštevamo dejstvo, da je elektrika osnova za sodobni pogon v obrti in industriji!«.
Tistih 20 milijonov din investicij, ki so bile v dveh letih izčrpane za daljnovode in opremo transformatorjev, in 220 milijonov dinarjev, porabljenih za izpeljavo in gradnjo omrežja itd., in so jih prispevali prebivalci sami, so že zdaj za splošen razvoj teh krajev več vredni koi samo toliko, kolikor kažejo številke. Nekaj nam tudi pove dejstvo, da je samo v enem letu prodano v petrovsko občino nad 260 radijskih aparatov in celo dva televizorja.
Zdaj, ko imajo elektriko, mislijo 'V občini na edino možno industrijo — lesno industrijo. Menijo, da jim dajo gozdov dovolj surovin in da je potrebno to izkoristiti v prid razvoja teh krajev. Takšna preusmeritev osnovnih prizadevanj je povsem razumljiva. Toda preden se bo tukaj razvila kakršna koli industrija, bo še vedno osnovna obrtniška dejavnost. V lesni stroki bo najvažnejše mizarstvo, čeprav bodo pri žagah začeli tudi s proizvodnjo lesene embalaže z odpadki, ki bi jih morali sicer brez prida uporabiti. Mizarstvo zaposluje trenutno sedem mizarjev, toda nova mizarska delavnica, ki jo bodo zgradili, bo zaposlila 25 do 30 ljudi,.
Toda to samo mimogrede. V petrovski občini je vsekakor najvažnejše kmetijstvo. V štirih kmetijskih zadrugah te občine so zelo zanimivi pogledi na razvoj tega področja. Ti po-
gledi izhajajo iz objektivnih okoliščin, kot tudi iz posebnega poudarka na urejevanju kmetijske proizvodnje v takšnem smislu, da bodo gorički hribi čim bolje izkoriščeni in da bodo namenjeni, tisti proizvodnji, ki bo največ dajala in zaposlovala tudi največ ljudi. Taka kmetijska proizvodnja je nedvomno sadjarstvo in živinoreja. N; torej čuidno, da se je kmetijska zadruga v Cepine ih odločila za ureditev sadovnjakov na 50 ha in da se s to mislijo ukvarjajo tudi v kmetijskih zadrugah Šalovci in Petrovci. Ob tem je zelo važen
sklep šalovske kmetijske zadruge, da bodo v garažah v Hodošu uredili hlev za 40 glav živine, a prihodnje leto da bodo gradili hlev še za 100 glav živine. Enako nameravajo graditi hlev za 100 glav živine tudi pri kmetijski zadrugi Križevci. To pomeni, da se to področje v celoti usmerja v pitanje živine in v sadjarstvo. Dohodki od tod so vsekakor lepši kot pa dohodki od poljedelstva, ki nitma pogojev v hribovitih krajih.
Tudi v teh predelih, kot marsikje drugod, je značilno za kmetovalce to, da nudijo kmetijski zadrugi vso zemljo v najem. Samo v Adrijancih nudi pet posestnikov okrog 80 ha svojih zemljišč v najem kmetijski zadrugi. V Peskovcih sta dva taka kmetovalca, ki nudita okrog 20 ha zemlje v najem in približno toliko tudi v Petrovcih trije kmetovalci. To so predlogi za dolgoročne pogodbe, ki bodo trajale po 15 let. Podobno je tudi na področja kmetijske zadruge Križevci. Tamkaj pa je problem v tem, da ima eden kmetovalec parcele svojega zemljišča po arih razdeljene na velikem področju. To zemljo je težko obdelovati, dokler ni strnjena v kompleksih, primernih za strojno obdelovanje, zato se kmetijska zadruga tudi obotavlja sklepati pogodbe. Menijo pa, da bodo tamkaj: posestniki čez dve ali tri leta pripravljeni dati v najem okrog 200 ha zemlje za-
drugi. To zategadelj, ker se mladina rada zaposluje v tovarnah, rada gre v šole in se sploh odmika domači posesti. Pomanjkanje delovne sile torej terja neko rešitev od kmetovalcev, katerim je pač najbolj enostavno dati zemljo v najem, sprejemati zemljarino in plačo za svoje delo in v mirni in brez velikih skrbi živeti na svoji zemlji.
Prav taka oblika sodelovanja zadruge s kmetovalci pa zahteva od nje veliko skrbnega in proučenega dela. Brez dvoma ne bo enostavno potem planirati proizvodnjo in jo strokov-
no in gospodarno voditi. Tukaj ne nastopa toliko vprašanje mehanizacije, kajti te je potrebno tudi zdaj toliko kot pozneje. Tud j vprašanje skladišč in hlevov itd. ni toliko pereče, kajti za te skrbijo že zdaj in jih gradijo ali pripravljajo njihovo gradnjo, toda zaostrilo se ho vprašanje kmetijskih strokovnjakov, ki jih ni in ni V eni izmed zadrug, na primer, imajo tarifno postavko za kmetijskega tehnika, torej odprto delovno mesto, vendar je to samo kmetijski tehnik na papirju. Dobro je, da štipendirajo v vsaki zadrugi vsaj po dva na kmetijski šoli v Rakičanu, toda nastopilo bo vendarle še vprašanje inženirjev - agronomov v kmetijskih zadrugah. Petrovska zadruga enega že štipendira, druge pa bodo morale slediti temu zgledu. Očitno pa je. da štipendiranje od zdaj naprej ne bo reševalo problemov, ki že nastopajo, kajti tako pridobljeni strokovnjaki bodo pršit šele čez leta, torej točno takrat, ko bodo zadruge že prisiljene urediti; zdaj nastopajoče probleme.
O vsem tem v zadrugah že razmišljajo in ni dvoma, da bodo s pomočjo občinskih in tudi okrajnih forumov tudi to vprašanje primerno rešili. Je pa to nekoliko v zvezi tudi s splošnim izobraževanjem prebivalstva, ki se začne v osnovni šoli. Organizacija šolstva je v petrovski občimi taka. da jo je
skoraj nemogoče prilagoditi zahtevam šolske reforme. Šole so stare od 45 do 150 let, od 11 šol je samo ena osemletka. Soboške šole ne sprejemajo učencev iz te občine na osemletko, ker je tudi v teh šolah premalo prostora in preveč učencev. Na območju petrovske občine pa je kar precej učencev, okrog 250 otrok, ki obiskujejo šole v petrovski ,občimi, so pa iz soboške občine. Izračunali so, da to bremeni petrovsko občino v višjimi 3 milijonov dinarjev. Toda to mi bistveno v tem vprašanju. Dejstvo je, da je v Petrovcih nedograjena šola, ki bi lahko sprejela okrog 400 otrok. Dograditev bo mogoča šele takrat, če bo mogoče v kratkem času dobiti 50 milijonov dinarjev investicijskih sredstev.
Delovanje društev in podobnih organizacij prav tako ovira pomanjkanje primernih prostorov. Članov vseh društev je v občimi čez 1400. Od tega je samo gasilcev 546 v 21 društvih. Nekoliko so pomagate pri reševanju tega problema kmetijske zadruge, ki so uredile 3 zadružne domove od petih v občini, še več pa so storila gasilska društva, ki so po osvoboditvi zgradila 12 gasilskih domov, kjer je doma tudi kulturno dogajanje, v gradnji pa so še trije taki) domovih ki so namenjeni gasilcem in tudi prosvetnemu delovanju. To, da so gasile včasih pobudniki kulturnoprosvetnega delovanja, čeprav zgolj zaradi svojega društvenega uveljavljanja in zato, da zberejo nekaj denarja, ni novost ne v 'tej .občimi, ne v katerikoli drugi' v Pomurju. Skupno prizadevanje vseh 45 društev pa bo vsekakor Še bolj uspešno, če bodo kmetijske zadruge in druge organizacije dosegle to, kar nameravajo storiti v Čep inčih — kupile televizijske sprejemnike. Misel na to. da bi imela vsaka vas na Goričkem svoj televizor, ni nova, niti napačna.. Televizor na vasi učinkovito zamenja kino, tudi preda vanja in zabavo lahko je lepo razgledno okno v svet Za Goričko, ki je zaradi raznih okoliščin bilo dolga leta brez elektrike, brez radia in brez primernih zvez z ostalo pokrajina, pa je to še posebno važno.
Vse to kaže, da v petrovski občini ni nepomembno delovanje 5 krajevnih in 21 vaških odborov Socialistične zveze s 1230 člani. Od februarja, ko je bila občinska konferenca Socialistične zveze v petrovski občimi, je namreč sprejelo članske knjižice Socialistične zveze še 5 odst. volivcev, kar pomeni, da ugled in vloga Socialistične z veze stalno rasteta.
Šola v Gornjih Petrovcih
Ob prazniku občine Petrovci - Šalovci in ob proslavi obletnice ustanovitve SKOJ čestitamo vsem delovnim ljudem in kolektivom
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE IMS
KMETIJSKE ZADRUGE IN VSA PODJETJA V OBČINI
PETROVCI - ŠALOVCI
DELOVNI KOLEKTIVI O SVOJIH USPEHIH IN PRIZADEVANJIH
Gradbeno obrtno podjetje Remont v Petrovcih je uslužnostno podjetje in je bilo ustanovljeno 1953. leta. V začetka je zaposlovalo 5 delavcev, zdaj jih ima že 25. Povprečni promet je 4 milijone dinarjev, Kmalu bodo namestili gradbenega tehnika in tokrat bodo razširiti svojo dejavnost tudi na delo v lastni režiji. Tako bodo utrdili svoje podjetje in omogočili zaposlitev tudi večim delavcem.
Zdravstvena postaja v Križevcih zajema teritorij vse petrovske Občine in obstaja od 1955. leta. Letos bodo uredili, tudi zobno ambulanto, ki bo poslovala dvakrat tedensko, Predvidevajo tudi nabavo rentgenskega aparata, vendar še nimajo zbranega dovolj denarja.
Mesnica v Petrovcih obstaja od 1952. leta, Letos posluje s primernim dobičkom. Kupiti nameravajo še hladilnik, ki jim zelo manjka. Potrebujejo tudi nekaj inventarja in druge opreme.
Tudi gostinsko podjetje »Gostilna pri pošti«, ki se je lani
odcepila od kmetijske zadruge, posluje z uspehom. Polletni plan je prsegla. Prostori, so lepi v zadružnem domu blizu železniške postaje, te nov inventar bo potrebno kupiti.
Knjigovodski zavod v Petrovcih postelje od 1957. leta. Dela za 10 podjetij in ustanov, zaposluje 4 uslužbence. Delo je uspešno in hitro, vendar primanjkuje revizorska služba, V začetku je delal ta zavod za 6 podjetij in samo z dremat uslužbencema.
Gostilna Petrovci je bila ustanovljena 1952. lete. Podjetje posluje zadovdljivo in dosega plan. le da so prostori neprimerni in zato bodo gradili v kratkem nove gostinske prostore. Sedanji prostori gostilne bodo uporabljeni za delavnice, ki jih bodo tukaj uredili.
Mlin in žaga na Hodošu je
šele pred nedavmim dosegla prve večje poslovne uspehe. To jim je omogočilo začetek rekonstrukcije mlina. Zamenjujejo pogon in razširjajo poslovne prostore. Za ta dete imajo poldrag milijon dinarjev lastnih sredstev. V sklopu žage pa nameravajo začeti s proizvodnjo lesne embalaže. V tem jim pomaga zavod za napredek obrti.
Mlin in žaga v Lucovi je
podjetje, ki je črnelo enake težave kot podobno na Hodošu. Lani je že imelo 2,5 milijona dinarjev dobička. V letošnjem polletju je bilo že enkrat več dobička, S tem denarjem so sklenili kupiti nove stroje in
novo opremo ter urediti prostore milima in žage, tako da bodo lahko iziboiljšali proizvodnjo. Zdaj, ko je petrovska občina elektrificirana, bodo tudi v tem podjetju elektrificirali pogon. Tudi tukaj pripravljajo proizvodnjo lesne embalaže. Predvidevajo tudi ureditev skladišča za zamenjavo žitaric. V prihodnjem letu bodo zamenjali polnojermenik.
Trgovsko podjetje Goričanka v Šalovcih ima osem poslovalnic, ki so bile prej pod upravo kmetijskih zadrug. Lani je imelo podjetje že 58 milijonov din prometa, letos pa je planiran promet v višini 65 milijonov din. Na večanje prometa vpliva predvsem večja izbira blaga in tudi večje zaloge. Gradijo trgovino v Šalovcih. Kupili bodo tudi tritonski tovorni avtomobil in adaptirali poslovalnico v Dolencih. Zbirajo sredstva tudi za adaptacijo ostalih poslovnih prostorov.
V Petrovcih je trgovsko podjetje Krka, ki je prav tako bilo ustanovljeno, ko so zadruge izločile trgovine iz svojega delokroga. Tudi to podjetje ima osem poslovalnic in 58 milijo-
nov din prometa, Obe podjetji se bosta v kratkem združili in ob tej priložnosti bo ukinjena poslovalnica v Križevcih, Novo trgovsko podjetje bo imelo ime Goričanka, uredilo bo trgovino v Martinju in drugo v Lucovi. Za potrebe investicij bo najelo 5 milijonov din posojila. V Petrovcih bodo gradili potrebne lokale prihodnje leto. Po združitvi se bo nekaj trgovin specializiralo in tako bo mogoče še povečati izbiro blaga.
Podjetje zaposluje nekaj visokokvalificiranih in nekaj kvalificiranih delavcev trgovske stroke. Kvalificirani delavci bodo obiskovali seminar, po katerem bodo pridobili visoko kvalifikacijo.
Obrtna delavnica za izdelovanje usnjene konfekcije v Križevcih je bila ustanovljena letos, zaposluje 4 delavce in predvideva letni promet 1 milijon 800 tisoč dinarjev. Do konca avgusta so dosegli 850 tisoč dinarjev prometa. Pred dvema dnevoma so začeli v šiviljstvu s proizvodnjo usnjene konfekcije. To obrtno podjetje posluje s trgovskimi, podjetji po vsej Sloveniji. Naročil je toliko, da je prihodnost podjetja že zagotovljena.
ZADRUGE SO POSTALE MOČNE GOSPODARSKE ENOTE
Kmetijska zadruga v Križevcih v Prekmurju obsega dve veliki vasi in ima 360 članov. Zadruga ima 5 traktorjev s priključki, 1 tovorni avto in dve mlatilnici. Potrebujejo še primerna skladišča, za kar bodo najeti 5 milijonov investicijskega kredita. Gradili bodo začeli prihodnje leto. Gradili, pa bodo še eno skladišče zlastnimi sredstvi. S proizvodnim sodelovanjem v letošnji setvi so že pričeli in skleniti pogodbe za prvih 12 ha pogodb za žitarice. Lansko sodelovanje se je dobro obneslo, saj so povprečno dosegli okrog 28 q donosa na ha. To je več kot enkratno povečanje donosa napram donosom domačih žit. Splošen poslovni uspeh je iz leta v leto boljši.
Kmetijska zadruga v Petrovcih obsega osem vasi! s 674 člani. Ima tri traktorje s priključki tipa Fergusom, en Unimog in en Steyer, tovorni avto in dve mlatilnici. Dva traktorja bodo še kupili in en kombajn. Za nakup bodo porabili okrog 7 miljonov din. Gradili bodo skladišča za kmetijske pridelke in umetna gnojila in uredili mehanično delavnico za svoje potrebe. Štipendirajo štiri v kmetijski šok v Rakičanu. Letos so že sklenili pogodbe o proizvodnem sodelovanju za 26 hektarov. Na 5 ha zemlje splošni ega ljudskega premoženja bodo uredili sadovnjak. Na 1.5 ha že imajo urejen sadovnjak v Neradnovcih.
Kmetijska zadruga Šalovci
obsega 4 vasi s 410 člani. Ima
6 traktorjev s priključki, tri mlatilnice. Kupili bodo en kombajn. Odkupili so tudi skladišče za 1,400.000 din in sicer iz lastnih sredstev. Osnovnih sredstev imajo 40 milijonov —
28 milijonov din lastnih, 12 milijonov investicijskih posojil. Skladov imajo 5 milijonov, din. Imajo edini v občini kmetijskega tehnika, štipendirajo pa dva učenca kmetiljske šole v Rakičanu. Urejajo hleve na Hodošu za 40 glav živine, a k letu bodo gradili še en hlev za 100 glav živine. Posvetiti se nameravajo pitanju živine. Na 50 ha zemljišča splošnega ljudskega prem oženi ja bodo uredili plantažni sadovnjak, na 4.5 hektarjih sadovnjak že imajo. Na ostali primerni zemilji bodo pridelovali krmne rastline za pitanje. Nameravajo urediti tudi
posnemanje mleka im posneto mleko uporabljati za pitanje mlade živine. Kmetijska zadruga je že prevzela 4 ha zemljišč od kmetov na Hodošu v najem za dobo 15 let. Pogodb za so-
delovanje imajo sklenjenih na 25 ha.
Kmetijska zadruga v Čepin-
cih ima 270 članov v treh vaseh. Zadruga ima 18 milijonov din osnovnih sredstev — 14 lastnih. Skladov ima 4 milijone dinarjev. Gradijo desitilacijo eteričnih olj in mostno tehtnico. Gradili bodo tudi skladišča. Uredili bodo v proizvajalnem sodelovanju 50 ha sadovnjaka s pomočjo zveznih kreditov. Zadruga bo nabavila tudi televizijski- aparat. Kino, ki ga je zadruga imela, je predala kulturno-umetniškem  društvu.
POMURSKI VESTNIK. 17. sept. 1959
4
za vso družino:
ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE!
Bogata izbira izgotovljenih oblačil, zlasti balonskih plaščev, vetrovk, m škili in fanto shih oblek, dežnih plaščev in jopic V POSLOVALNICI OBLAČILA, LJUTOMER !
Najrazličnejši vzorci in kakovost štofov, kamgarna in drugega blaga za ženske ko krne, posebno bogate zaloga volnenega blaga za ženske obleke, vseh vrst p etenine, srajce, trenirke, zimsko perilo za moške, ženske in otroke V „M AN UFA KT URI", MIKLOŠIČEV TRG 6, LJUTOMERI
Trgovsko podjeije „Zarja“ Ljutomer
Kako je z obnovo trgovine »Steklo-barve“ v Ljutomeru?
Trgovina »Steklo-barve« v Ljutomeru se že več let pripravlja na obnovo lokala. Načrti so biti izdelani že leta 1957, vendar pa takrat niso dobili sredstev. Ker pa je zgradba last stanovanjske skupnosti, bo obnovo lokala finansirala Stanovanjska uprava, podjetje pa bo nakupilo le opremo. Letos v juniju so podjetju pomudili en milijon dinarjev ,iz občinskega investicijskega sklada ker pa ta sredstva ne bi zadoščala za dokončno ureditev, je občinski ljudski odbor predlagal, naj
podjeije vloži prošnjo za celotno investicijsko posojilo. Za lastno udeležbo ima podjetje dovolj sredstev in bo, v kolobar bo odobreno invesiticijsko posojilo, lahko začelo z ureditvijo trgovine nekako v sredini prihodnjega leta.
Celotna ureditev bo stala okrog tri in pol milijona dinarjev. S tem bo trgovsko podjetje »Steklo barve« v Ljutomeru dobilo sodoben trgovski lokal, pisarniške prostore ter steklarsko delavnico.
-ko
NOGOMET
Sobot.i : Branik 1:2 (1:0)
V	soboto je bila v Murski Soboti prvenstvena nogometna tekma med domačo »Soboto« in »Branikom« iz Maribora. Pred okoli 1300 gledalci je sodil Jakše kz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
SOBOTA: Morčič, Sarotar, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič J., Sečko, Norčič L., Potočnik, Maučec in Drvarič.
BRANIK: Eferl, Donko, Pandor, Radulovič, Elzner, Cučko, Adžič, (Neuberg), Pikl, Šober, Frančeškin, Čekov.
Za tekmo je vladalo v Murski Soboti veliko zanimanje, saj so ljubitelji nogometa upali, da bosta ostali dve dragoceni točki doma. In z malo več sreče bi se to lahko zgodilo.
Takoj v začetku tekme so domačini prešli v napad. Vse je kazalo, da bo to zanimiva tekma. In res, obramba »Branika« j« .imela polne rake dela. V 17. minuli je po kombinaciji Maučec-Norčič L., Maučec z ostrim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo. Poslej so napadalci »Sobote« imeli še več priložnosti za povečanje rezultata, ki jih pa niso izkoristili.
V	drugem polčasu so gostje uredili svoje vrste in začeli nevarno napadati. V 77. minuti je Čekov rezultat izenačili itn že v 82. minuti je Frančeškin dosegel zmagoviti gol 1:2 za goste. »Sobota« je imela do
konca tekme spet nekaj lepih priložnosti, katerih pa ni realizirala. Kljub temu, da je »Sobota« v drugem polčasu igrala »zaprto« igro, je gostom v zadnjem trenutku uspelo priborili si zmago.	-moco
»POHORJE« (Ruše) : »RAKIČAN« 0:0
V	drugem kolin mariborske nogometne podzveze je »Rakičan« gostoval v Rušah. Tu je z moštvom »Pohorje« igral neodločeno. V moštvu »Rakičana« so se pokazale iste napake kot prejšnjo nedeljo — skrajno neučinkovit napad. Obramba je bila boljši del moštva in ji gre precejšnja zasluga za sicer ugoden rezultat 0:0.
STARI LJUTOMERČANI :
MLADI LJUTOMERČANI 6:3
V	nedeljo bi se morali v okviru praznovanja na nogometnem igrišču v Ljutomeru pomeriti moštvi Ljutomera in Gornje Radgone, vendar pa se Radgončani tekme niso udeležili Namesto nogometne tekme med Radgono in Ljutomerom so odigrali skrajšano nogometno tekmo med mladimi« in »starimi« Ljutomerčani..
V	prvem polčasu se je obetala zmaga »mladim«, ki so močno napadali.
V	drugem polčasu so se »stari« za-
čeli uveljavljati. Tekma se je končala z rezultatom 6:3 za »stare« Ljutomerčane.	ko
ZAHVALA
oh bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta v starosti 68 let
NIKOLAJA RITUPERJA
te Murske Sobote, ki nas je 14. sept. za vedno zapustil. Pogreb pokojnega je bil 16. septembra iz mrliške veže v Murski Soboti. Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali v njegovi težki bolezni in vsem, ki so pokojnega spremljali na njegovi, zadnji poti in mu darovali, vence in cvetje. Posebna zahvala družini Železen in Gregor iz Murske Sobote in vsem sosedom. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Štefan z družino in hčerka Helena z družino Vrataric
HOTEL ZVEZDA — HOTEL ZVEZDA — HOTEL ZVEZDA
VABIMO VAS NA OTVORITEV NO OUREJENIH PROSTOROV. KJER BOMO IMELI V NEDELJO ZA VAS PRIPRAVLJENE KOLINE IN DVE GODBI. KI B ISTE SKRBELI ZA ZABAVO : TRGOVSKI ORKESTER IN GODBO BARANJA
HOTEL ..ZVEZDA M. SOBOTA
HOTEL ZVEZDA — HOTEL ZVEZDA — HOTEL ZVEZDA
Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici
prodaja osnovno sredstvo
TOVORNI AVTOMOBIL TAM znamke »Pionir« za 2,500.000 din
Avtomobili je v dobrem stanju, prednost imajo socialistična podjetja.
Kmetijsko gospodarstvo Ptujsko polje v Ptuju
išče
dve družini
za oskrbo živine
Stanovanje zagotovljeno, nastop službe takoj ali po dogovoru.
RADIO M. SOBOTA
Nedelja, 20. sept. ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 12.40:	Kolektivi in družbene
organizacije petrovsko-šalovske občine čestitajo ob dnevu občinske proslave KPJ;
ob 13.00: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 22. sept ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame;
ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku.
Četrtek, 24. sept. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame;
ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.05 in od 18.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 25.00.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI od 7. do 12. septembra 1959
Marija Hozjan — četrtič, Marija Cer, Janez Sečko, Olga Balog — drugič, Marica Filipič — drugič, Leopold Maček — drugič, Helena Hujs
—	tretjič, Barbara Vajnc — šestič, vsi iz Murske Sobote; Janko Škrilec
—	tretjič iz Kroga; Marija Vrečič
—	tretjič iz Tropovec; Ernest Kocbek z Janževega vrha; Vinko Budja, Elizabeta Lukovnjak, oba z Janževega vrha; Antonija Dokl — iz Sl. Radenec; Simon Sormas — drugič, Slatina Radenci; Karel Čuk iz Sotine; Elizabeta Lešnik z Gresovščaka; Jožef Horvat iz Žitkovec; Franc Lutar iz Brezovice; Jožef Zver iz Brezovice; Jožef Duh iz Lendave; Ana Žalig, Justina Semen, obe iz Male Polane; Marija Ternar, Ana Kolenko, Kristina Kelenc, Ivan Zoldož, vsi iz Velike Polane; Marija Balžek, Kata Hozjan, Marta Balažič, Terezija Prša, vsi iz Male Polane.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja v Murski Soboti.
Petek, 18. sept. — Irena Sobota, 19. sept. — Vito Nedelja, 20. sept. — Branko Ponedeljek, 21. sept. — Matej Torek, 22. sept. — Mavricij Sreda, 23. sept. — Slavko Četrtek, 24. sept. — Nadja
MURSKA SOBOTA — od 18.—20. sept. italijanski barv. kinemaskopski film: »Ljudje in volkovi«; od 21.—22. sept. jugoslovanski film: »Štiri desetletja«; od 23.—24. sept francoski film: »Na smrt obsojeni je pobegnil«.
GORNJA RADGONA — od 19.—20. sept. ameriški barvni film: »Držite lopova«; od 23.—24. sept. ameriški film: »Junaki Šerivodskega gozda«.
LENDAVA — od 18.—20. sept francoski ljubezenski film:	»Frenč
Kan Kan«; od 22.—23. sept. italijanski film: »Bigamist«.
LJUTOMER — od 19.—20. sept. ameriški barvni film: »Zadnjič sem videl Pariz«; od 23.-24. sept. nemški film: »Vražji krog«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 19.—20. sept. francoski film: »Kade Rasel«; samo 23. sept. francoski film: »To se imenuje zora«.
SLATINA RADENCI — od 20.-21.
sept. ameriški film: »Spijonski lov«; samo 24. sept. francoski film: »Ljubimec Ledi Četrli«.
VERŽEJ — od 19.—20. sept ameriški barvni film:	»Petorica iz ulice
Barske«; samo 23. sept. domači film; »Črni biseri«.
ČEPINCI — 20. sept. film: »Dekle z 04«.
VELIKA POLANA — od 19. do 20. sept. ameriški film: »Kliči ,M’ zaradi umora«.
GRAD — 20. sept. angleški film: »Pikova dama«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 19.-20. sept. jugoslovanski film: »H-8«.
CENA MALIH OGLASOV:
Do 16 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI, beseda 20 din, ženitveni oglasi, beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din.
DVA KVALIFICIRANA, poročena živinorejca, iščeta stalno zaposlitev s prvim oktobrom. Naslov v opravi lista.	M-838
HIŠO z gospodarskim poslopjem in lepim posestvom v Predanovcih prodam. Vprašati v bivši kavarni Sočič, Murska Sobota. M-795 LEP GOZD. 36 arov travnika, kotel za kuhanje žganja in konjsko opremo prodam. Hedžet, Veržej.
M-79S
MLINARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Hrana in stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. Jože Sadi, Ivanjci št. 89. p. Bogojina.
M-815
»MURA« tovarna perila v Murski Soboti
DAJE NA DOM ŠIVAT MOŠKE DOLGE HLAČE NA TRAK
Interesenti se naj javijo v podjetju dne 22. septembra med 8. in 12. uro, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
STAREJŠE DEKLE, pošteno, z znanjem kuhe, sprejmem takoj. Pogoji ugodni — 8000 din. Ponudbe na naslov: Vilda Olga, Ljubljana, Goce Delčeva št. 12.	M-816
KOMPLETNO POSTELJO prodam. Poizvedeti: Matuš, Poljska ulica 5, Murska Sobota.	M-817
POSESTVO vseh kultur s 5 ha zemlje, zidano, z opeko krilo hišo in gospodarsko poslopje prodam. Ivan Žabota. Okoslavci, p. Videm ob Ščavnici.	M-818
SEJALNIK, 16-redni (KühneBudapest), prodam. Štefan Merica, Predanovci.	M-819
DEKLE, šale prosto, vzamem k dve in pol leti staremu otroku v Maribor. Informacije dobite pri Marjeti Dudek. Bodonci 86.	M-820
HIŠO z gospodarskim posl opijem in posestvo — njive, sadovnjak, gozd ob glavni cesti blizu Ormoža. 10 minut od železniške postaje, prodam. Zglasite se: Gostilna Bobnjar. Veržej.	M-821
PES. volčjak, je zašel. Dobi se na Ivanocijevi št. 40, M. Sobota.
M-822
LESENO HIŠO. z opeko krilo. gospodarsko poslopje in 2 ha obdelovalne zemlje prodam. Otovci št. 81.	M-823
STANOVANJSKO HIŠO in 1 ha njive prodam. Vprašati Ljutomer, Prešernova. št. 4.	M-824
ZIDNO opeko do 13.000 kom. prodam. Stanjevci št. 66.	M-823 a
LEPO POSESTVO v izmeri 1 ha zemlje na lepi sončni legi zaradi starosti prodam. Terezija Jurtula, Zagorski zasadi št. 36, p. Juršinci.
M-825
KUHINJSKO POHIŠTVO skoraj novo in novi štedilnik »Tobi«, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-828
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, gospodarsko poslopje in po želji 1 ha zemje v Murski Soboti, prodam. Bakovska ul. št. 15, Murska Sobota.	M-829
SOBNO »ZEPHIN« PEC prodam. Zglasite se po 14. uri, Halmoš, Slomškova 8, Murska Sobota.
M-830
GRADBENO PARCELO 16 arov na Tišinski cesti prodam. Igo Pintarič, Krekova 11. Murska Sobota.
M-831
ZIDNO OPEKO, staro, prodamo po ugodni ceni. Vprašati v upravi hotela »Zvezda«. Murska Sobota.
M-832
DENARNICA se je zgubila 7. ali 8. septembra. Dvigne se lahko v knjigarni »Debra knjiga« Murska Sobota.	M-834
POSESTVO vseh kultur, v izmeri 7 ha zemlje na ravnini pri Ljutomeri, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV pod šifro »Lepa lega«.	M-836
POSESTVO, v izmeri 6 ha, ob križišču glavnih cest. 3 km od Ljutomera z veliko hišo in poslopji. primerno za vsako obrt. brez ali z inventarjem zaradi bolezni prodam. Anton Puconja, Kamenščak, Ljutomer.	M-837
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk«
v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože
Vild	- uredništvo: Murska
Sobota, Kocljeva ulica 7 — Uprava:	Murska Sobota,
Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ul. 7 (baraka) — Naročnina polletna 200. celoletna 400 dinarjev — List pošiljamo samo po predplačilu — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki. Murska Sobota, številka 605—70 1-365
Tisk Pomurske tiskarne Murski Soboti
Bojan Šinko:
MrLIČ v avtU
45
Že ime Thula je imelo zanj nekakšen fantastičen pr z vok. Tako se mu je vsaj zdelo in tako je v resnici tudi bilo. Že iz letala je bila Thula kot fata morgana sredi neprijetnega ledenega prostora. Toda to ni bila fata morgana, to je bilo resnično mesto z nekaj manj kot deset tisoč prebivalci, z ulicami, ki nosijo imena slavnih ameriških ljudi, imena ameriških mest z majhno primesjo imen, ki spominjajo na Dansko. Tehnika in človeški duh sta zlomila arktični odpor. In navzlic temu je vplivala Thula nanj kot mesto iz pravljice, ki je nastalo z enim samim zamahom čarobne palice. V resnici je bila rezultat dela večtisočglave množice ljudi in investicij, ki presegajo stotine milijard dinarjev.
Nad mestom se dviga druga najvišja zgradba na svetu, skoraj štiri sto metrov visoki stolp za telefonijo, telegrafijo in radioslužbo. Številne zgradbe v Thuli so iz aluminija, ker je ta kovina najprikladnejša za ta kraj. Na glavni ulici, ki nosi ime Pictufic boulevard, je sedež inšpekcije za zračni promet v coni Arktika, tu je znanstveni laboratorij, tu so hiše, v katerih stanujejo številni znanstveniki, tehniki, strokovnjaki vseh vrst, ki imajo dovolj dela v tem novem mestu sredi večnega ledu.
»V vsakem stanovanju je centralna kurjava,« je dejal pilot Onriiču, ki se ni mogel nagledati tega čudeža tehnike in človeškega duha v ledeni puščavi. Navzlic poletnemu času je imel zrak več stopinj pod ničlo. »Ta centralna kurjava pa greje tudi pločnike na ulicah. V vseh zgradbah je tekoča voda, topla in hladna. Ni še dolgo tega, kar so bile tod le dve ali tri kolibe iz ledene »opeke«, v katerih so bivali vremenoslovci. Tam, kjer so nekoč kadile večno tišino le redke pasje vprege. Ličijo danes buldožerji, a po asfaltnih cestah brzijo specialna vozila za arktične kraje, kot sami vidite.«
»Dejali ste mi že, da je Thula velikega pomena za mirnodobski zračni promet. Ali so jo zgradili samo zaradi tega?« je vprašal Oniič.
»To je točno,« je odgovoril pilot. »Thula je velikega, pomena za mirnodobski zračni promet.« V tem sta prispela do velike restavracije ter sl poiskala v njej miren kotiček. »Toda njeni graditelji so mislili, seveda, prvenstveno na vojno. V primeru vojne bi ameriška letala, ki bi se dvigala v Thuli, z lahkoto dosegla Moskvo in Petropavlovsk. Jasno je, da bi bilo z arktičnih in subarktičnih oporišč maj uspešneje napadati Sovjetsko zvezo. Rusi seveda ne gledajo iz navdušenjem tega, kar se doigaj-a v Thuli. Kaže, da so v tem pogledu prizadeti. 2000 kilometrov od Thole je Franc Jožefova zemlja, sovjetsko oporišče, s katerega se dvigajo dan za dnem sovjetska letala — izvidniki. Toda ameriške zračne patrulje budno pazijo, da Rusi ne bi dospeli v cono Thulle. Rusi se posebno boje, da se ne bi nekaj podobnega kot z Grenlandijo dogodilo tudi z bližnjimi Spitzbergi. ki so v norveških rokah. Thula je nedvomno železni- klim v bok sovjetske strategije. Ogromna ameriška tehnika im globoki dolarski žep sita izpodrinita načela suverenosti.«
»Torej je Grenlandija danes pravzaprav Thula. Tu pa je Amerika. Tu nima Damska danes praktično nobenega vpliva,« je menili Onič.
»Na papirju je to ujema suverenost, ker Grönlandije mi prodata. Toda če bi danes ali jutri hoteli Američani zapustiti Thulo, kako bi jo Damska — kupila? Thula je svojevrstna hipoteka Američanov na Grenlandiji, ki je petdesetkrat večja od Danske 'n devetkrat večja od vaše domovine. Cez kakšno leto bo Grenlatndija premogla več Američanov kot Eskimov. Tudi Dancev je več kot prej, le da so v pomožnih službah. Znano mi je, da so se Eskimi, prejšnji ,prebivalci v oblasti Thula sicer maloštevilni, odselili proti severu im da je ostal od njih v Thuli samo sedemdesetletni Odak. Ta starec je bili vodič ameriškemu admiralu Robertu E. Bearyju za časa odkritja Artike. Danes niso potrebni Američanom v teh oblasteh nobeni vodiči...«
Po večerji se je Oniič s pilotom vrnil na letališče. Čas pristanka Collimso-vega letala se je bližal. Na zemljo je jel padati mrak.
Mraz je postajali ostrejši. Do polnoči je manjkalo še precej časa, toda sedenj sta se morala ravnati po času, ki je veljal tukaj. Šele ko jje pogledal na veliko uro na letališču, se je Onič spomnili, da bi morali med -poletom vsakih petnajst stopinj proti zapadli naravnati svojo uro za eno uro nazaj. Česar pa ni storil v letalu, je morali storiti sedaj.
Naposled se je težko pričakovano letalo prikazalo na obzorju. Opisalo je nad letališčem dva kroga in ko je prejelo s tal znalk, da je pristajališče prosto, se je v elegantnem loku spustilo na zemljo im v bližini tretjega hangarja pristalo. V naslednjem trenutku se je ustavil ob njem policijski jeep.
»Kaj pravite k temu,« je ogovoril Onič svojega pilota. Z njim je izza nekega reaktivnega bombnika opazoval pristanek Collinsovega letala. »Izstopil je vendar samo pilot.«
Razločno sta videla pilota, ki je izstopil iz svoje kabine in sedel v policijski jeep.
In kje so ostali?« je vznemirjeno vprašal Onič.
»Ne vem. Kaže, da je letalo prazno,« je odgovoril pilot.
Eden izmed policistov v jeepu se je naglo povzpel po prislonjeni lestvi. Odprl je vrata prostora za potnike, posvetil vanj z baterijsko svetilko, nato pa spet zaloputnili vrata im z enim skokom prisedel k ostalim v avtomobilu, ki je kmalu nato odbrzel proti mestu. Kazalo je. da je Radovani iz Rima obvestil policijo v Thuli o prihodu Colliinsovega letala.
Onič ni mogel več dvomiti: Collinsovo letalo je pristalo v Thuli brez potnikov! Položaj je bil več kot resem
»Še nekaj se mi zdi pri vsem tem zelo značilno,« je glasno izrazil svoje mnenje Onič.
»In sicer?«
»Ali nisva z najinim letalom priletela z jugovzhodne smeri?«
»Seveda.«
»Letalo, ki je pravkar pristalo, pa je priletelo naravnost z zahoda in ko sem ga zagledal, se mi je zdelo, da se dviga, namesto da bi se spuščalo.«
»Resnico govorite. Ali menite, da to kaj pomeni?«
»Nedvomno. Pojdite z menoj, ogledala si bova letalo.«
»Če menite, da bo ogled letala kaj koristil, prosim!«
Naiprej sta ugotovila, da gre za letalodvoživko. Poleg običajnih koles za pristajanje je imelo tudi dva posebna čolna na stisnjeni zrak. Pri takih letalih potegne pilot samo za vzvod im namesto koles potisne posebni mehanizem iz trupa dva čolna. Z njuno pomočjo lahko pristane letalo tudi na moriu.
»Stvar je povsem jasna. Collins je dovolj prebrisan, da se je znal ogniti srečanju s policijo. Pilot je odložil potnike nekje na odprtem morju, kjer jih je na dogovorjenem mestu čakala ladja. Prepiričan sem, da se to ni zgodilo daleč izven pristanišča. ker se natančno spomimjam, da ni priletelo nad letališče iz višine, temveč v obratni smeri,« je dejal Onič in brž nato pokazal, da zna naglo ukrepati.
Čez pet minut sta že bila v pristanišču. Šofer taksija, ki ju je popeljal z letališča, je začudeno zmajal z glavo, ko je videl. da je dobil za svojo šofersko uslugo celih deset dolarjev. »Še so bogati ljudje na svetu ali pa — norci,« je dejal sam pri sebi in počasi odpeljal nazaj v mesto. Motor njegovega vozila je ščitil pred mrazom debel medvedji kožuh.
Toda Onič ni bil ne bogat in me norec. »Ali je odplula pred večerom iz pristanišča kakšna ladja?« je vprašal v pristaniškem poveljstvu.
Nobena se je glasil odgovor. Norveška ladja .Oslo je izplula ob dveh popoldne in ta je bila zadnja.«
Smer njene plovbe?«
Domovina.«
Ali ni Berry izjavil, da se je Collins že na Bledu zanimal za podnebne -razmere na Norveškem?
otožen se je nenadoma poenostavil, čeprav je po pristanku posebnega Kanadčanovega letala Onič že menil, da ga je zlikovec za vselej speljal na led. In zakaj se je Collins odločil za mnogo daljšo pot preko Thule? Ali samo zato, ker je menil, da ga tukaj nihče ne pričakuje?
POMURSKI VESTNTK, 17. sept. 1959

Povsod zapoznela trgatev
Vinogradi so začeli v zadnjih sončnih dneh hitro zoreti. Njihovo zorenje je močno oviralo neugodno vreme v prejšnjih mesce 1 h. Nekatere vinograde je bilo potrebno škropiti proti raznim boleznim tudi po petkrat. Vse to je nekoliko zmanjšalo pridelek, ki bo v primerjavi z lanskim nekoliko nižji. Če bosta september in oktober sončna, bo kvaliteta precej dobra, vendar pa ne bo dosegla lanske. Letos je ranina dobro obrodila. Nekatera posestva so jo dale na trg, nekaj pat so je ž.e potrgali za stiskanje. Ranino so začele močno napadati ose, zato jo bodo skoraj povsod potrgalinekoliko pnedčas-
Luni so se na Vinskih vrhovih
ponašali s takimi grozdi
no. Najilepši donos pričakujejo letos pri laškem rizlingu, šiponu in muškatnem silvancu. Trgatev bo letos nekoliko zapoznela, talko da se bo pnedlvidoma začela šele v drugi poloivlai oktobra. Posestva so lanske zaloge v glavnem že porabila, zato bodo ves letošnji pridelek voletiili.
Na vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru pričakujejo eno srednjih letin. Trgatev se bo začela okrog 15. oktobra. Letošnji pridelek bodo v celoti vkletili ker so lanske zaloge razprodane. .Posestvo skrbi tudi za pridelavo namiznih sort. Letos je dalo precej ranime na ljutomerski in soboški trg. Inutjo pa tudi nove nasade žlahtnime, ki bodo kmalu začeli roditi:.
Na radgonskem vinogradniškem posestvu menijo, da bo letošnji pridelek izpod povprečja!. Naj lepše obetajo vinograd i okrog Janževega vha, pri sortah pa se odlikuje predvsem laški rizling. S trgaitvijo bodo počakali do druge polovice oktobra, ker vinogradi na vlažnih in nizkih predelih počasi zorjio. Malenkostne količine ramine so letos dali tudi na radgonski trg. Na zalogi imajo le še vino, ki ga rabijo za prozvodnjo šampanjca. Ves letošnji pridelek bodo vkletili.
Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem-Ormož bo začeto s trgatvijo okoli. 15. oktobra.. Najlepši donos pričakujejo pri šiponu. Najlepše obetajo vinogradi: na Jeruzalemu, slabše pa je okrog Ivanjkovec, kjer so starejši nasadi.	-ko
Seja občinskega ljudskega odbora Lendava
Boljše poslovanje podjetij
V četrtek, 10. septembra je bila seja ObLO Lendava. Na skupni seji obeh zborov sta poročala sveta za kulturo in prosveto ter za telesno vzgojo. Poleg tega so se odborniki seznanili s poslovanjem gospodarskih podjetij v preteklem letu.
Razprava o poročilu o delu sveta za kulturo in prosveto je pokazala, da je treba za izboljšanje teh razmer v občini še mnogo storiti, prav tako tudi pri poslovanju gospodarskih organizacij, ki je bilo v preteklem letu na splošno še kar dobro, razen nekaterih izjem. V vseh gospodarskih organizacijah in ustanovah pa je bilo čutiti slabo knijigovodsko in pa včasih nepravilno ravnanje z osnovnimi sredstev. V neki mer lahko pri pišemo za te napake krivdo pomanjkanju kadrov, še prej pa neodgovornosti ljudi, ki so na svojiih delovnih mestih v podjetjih za to zadolženi.
Ob tem pa so odborniki ugotovili, da so še sedaj primeri,
NOVA VINSKA KLET
V LJUTOMERU
Vinogradniško gospodarstvo v Ljutomeru bo drugo leto začelo graditi novo klet s kapaciteto 300 vagonov. Klet bo opremljena tudi s stiskalnicami. Od privatnikov bodo prevzemali že grozdje, ki ga bodo pozneje stiskali. Klet bo imela tudi naprave za Izdelovanje brezalkoholnih pijač, naravnih sadnih im girotzdniih sokov, ki bodo imeli visoko hranilno vrednosit.
Ta gradnja je zelo potrebna, saj posestvo skladišči vina v 23 manjših kleteh, ki so raztresene povsem vinogradniškem terenu.
da nekatera podjetja in gospodarske organizacije opravljajo različne gospodarske operacije proti veljavnim predpisom. Za primer služi Elektro mlin Lendava, ki' je prodalo osnovno sredstvo privatniku proti predpisom, potem izplačevanje nagrad delavcem in uslužbencem v kmetijskih zadrugah Polana
in Hotiza, čeprav še sedaj nimata urejenega tarifnega pravilnika. Najbolj urejeno knjigovodstvo in poslovanje imajo trgovska podjetja.
Občinski lljudski odbor je sprejel tudi predlog, da sedajo poroštvene izjave Tovarni dežnikov, kmetijskim zadrugam Mostje, Kobilje, Lendava in Gomilice za nakup osnovnih sredstev. Sprejet je bil tudi pravilnik o plačah v lekarni ter razpored in koledar sejmov v občini.	-;č
Pred plenumom Okrajnega sindikalnega sveta
Nagrajevanju večjo skrb
V soboto bo v Murski Soboti plenum okrajnega sindikalnega sveta skupaj z zborom proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora razpravljal o izpolnjevanju proizvodnih planov gospodarskih organizacij in o uveljavljanju novih tarifnih in premijskih pravilnikov. Plenum Okrajnega sindikalnega sveta in zbor proizvajalcev bosta o teh problemih razpravljala na osnovi podatkov ankete, ki je zajela 35 podjetij raznih strok gospodarske dejavnosti.
Povprečna realizacija celotnega dohodka v anketiranih podjetjih znaša 41,1 odst. Nad 50 odst. predvidenega dohodka sta dosegli ob polletju le tekstilna industrija im proizvodnja premoga.
Vzroki za nekoliko manjšo
realizacijo v prvem polletju so, objektivni, saj je v industriji gradbenega materiala, v gradbeništvu, v živilski industriji in v trgovini realizacija v drugem polletju znatno večja, kar potrjuje gibanje gospodarstva v prejšnjih letih. Po sedanjih ocenah ne bodo dosegli predvidenega letnega dohodka le pri »Nafti« In v gradbeništvu. V gradbeništvu sodijo, da ne bodo dosegli zadovoljivega dohodka zaradi pomanjkanja delavcev.
Cist: dohodek so podjetja dosegla v prvem polletju s 45,1 odit. Najvišji čisti dohodek je pri tem dosegla živilska industrija in sicer 51,2 odst., najnižjega pa industrija usnja z 31,4 odst.
Razdelitev čistega dohodka, na sklade gospodarskih organizacij itn osebne dohodke je v primernem sorazmerju, saj znaša povprečje realizacije skladov iz čistega dohodka 45 odst. Vendar je ta odstotek pri posameznih podjetjih različen. Tako so porabili iz čistega dohodka v Premogovniku Pretoka za osebni dohodek 99,8 odet., pri »Nafti« 100 odat, v živilsko industriji pa le 72,2 odst.
Zanimiva je primerjava delitve osebnega dohodka. Kljub temu. da je odstotek normiranih del v povprečju precej visok, je razmerje med konstantnim in gibljivim delom osebnih dohodkov nezadovoljivo. Povprečno je normiranih 58,1 odst. delovnih mešt. Po določenih tarifnih postavkah je bilo Izplačanih 63,6 odst., doeitm obsega gibljivi del le 36.4 odst. Najvišji odstotek gibljivega detla prejemkov so dosegli pri Premogovniku Preslika in sicer 60 odst., najnižjega pa pri. Nafti z 12 in v obrti s 17 odstotki.
Anketa je med drugim ugotovila, da je normiranje v večini podjetij realno. Delavci presegaj« norme do 20 odšli. V prvem polletju niso dosegli norm le v Opekarni Ljutomer in v gradbenem podjetju »Zidar« v Soboti.
Od 33 podjetij ima premijske pravilnike te 14 podjetij, premije pa je v prvem polletju Obračunalo 6 podjetij, kar kaže, da premi ram ju v mnogih primerih ne prisojajo tiste vloge, ki mu gre. V večini podjetij nameravajo obračunati premije šele ob koncu leta, kar kaže na bistveno pomanjkljivost premiranja namreč, da bodo nagrajevali talko, kakor bo pokazal ob koncu leta gospodarski .račun, namesto da bi z rednim nagrajevanjem vplivali na večjo proizvodnost že med gospodarskim letom. V podjetjih so sestaviti pravilnike o nagrajevanju, vendar ostajajo ti več ali manj le na papirju. Podobno je z normiranjem dela v proizvodinji, kjer se še često dogaja« da poleg norm plačujejo po času.
Oh takem izvajanju novih tarifnih in premijskih pravilnikov ne bo mogoče doseči večjih uspehov, predi vsem pa ne bo mogoče odkriti morebitnih pomanjkljivosti sedanjega sistema nagrajevanja.
-jm
Seja žena -zadružnic v Murski Soboti
Več koristnih seminarjev
V petek je bila v Murski Soboti seja upravnega odbora Zveze žena-zadružnic. Govorile so o pripravah na jesensko setev, o delu v zimskih mesecih ter o izobraževanju žena z raznimi seminarji. Upravni odbor je ob koncu izdelal sklepe ter z njimi seznanil kmetijske zadruge.
Na seji so uvodoma govorile o pripravah na setev, nato pa analizirale delo in uspehe posameznih sekcij. Ugotovile so, da bi se aktivnost žena še povečala, če bi dobivale od zadružnih vodstev več razumevanja in hi bilo potrebno dejavnost Selekcij žena-zadružnic razširit še na prašičerejo lin perutninarativo. Posebno zanimanje so pokazale za pitanje bekanov, zlasti še zato, ker bodo zadruge dobite pasmo prašičev, ki jih je možno v nekaj mesecih spitati: v bekone. Nič
manjše ni zanimanje za perutninarstvo. Ta skrb žena je vsekakor pravilna, saj plan perutninarstva predvideva v našem okraju rejo 300.000 piščancev. S to akcijo bodo zadružni -ce začele že spomladi. V okraju bosta predvidoma urejeni dve vzrejal išči, v katerih bodo piščanci ostali vsaj 10 dimi po valjenju, malto pa jih bodoprevzele sekcije žena-zadružnic, oz. zadruge. Zveza žena-zadružnic bo v zimskih mesecih organizirala po posameznih sek-
cijah seminarje o prehrani piščancev in bekonov.
Na seji so sklenile, da bodo v bodoče skrbele tudi za strokovno izobraževanje. Več skrbi' bodo posvetile tudi šolskim zadrugam, ki bi odej delajo uspešno le tam, kjer je dobro vodstvo in pomoč kmetijskih zadrug. Ob koncu so še sklenile, da bodo letos poskrbele tudi za šolske mlečne kuhinje, za katere bodo pripravile sadne sokove in marmelado. Potrebna navodila za predelava sadja in zelenjave jim je že poslal Glavni odbor zveze zadružne Slovenije. Ob koncu so izdelale zaključke, s katerimi bodo seznanile kmetijske zadruge.	-ko
VESTI IZ NAŠIH ZADRUG
Zadruge bi morale te dni končati s sklepanjem pogodb, vendar pa so nekatere pi tem močno zaostale in imajo doslej sklenjene pogodbe le za polovico akcijskega programa. Zadruge se vse preveč zanašajo na neke dogovore, s samim sklepanjem pa odlašajo. Nekatere zadruge menijo, da bodo akcijske programe presegle. Zadruge so se začele pripravljati tudi na odkup jesenskih pridelkov, posebno krompirja, za katerega imajo preko poslovnih zvez sklenjene pogodbe za prodajo vseh tržnih viškov.
KZ Mačkovci: SETVENI PLAN BO IZPOLNJEN
Zadruga Mačkovci ima doslej sklenjene pogodbe za 18 hektarov pšenice, poleg tega pa imaj0 za jesensko setev dogovorjenih še 85 hektarov. S  klepanjem pogodb bodo predvidoma končali proti koncu tedna in manijo, da bo akcijski program izpolnjen, V kratkem bo zadruga začela prevzemati od kmetov ponujeno zemljo, ki. jo bo za letos dala v najem kmetom, ki jo bodo obdelali v pogodbenem sodelovanju, pozneje pa si bo na tleh površinah uredila ekonomija. Zadruga je letos prevzela tudi okrag 10 ha obdelovalnih površin splošnega ljudskega premoženja. Drugo teto bo začela graditi hleve za 60 glav mlade goveje živine.
KZ Rogašovci:
SKLEPANJE POGODB BO KONČANO Z ZAMUDO
V rogašovski zadrugi so do ponedeljka sklenili pogodbe za okrog 40 ha, predvsem za pšenico. Sklepanje pogodb bo predvidoma končano nekako čez dva tedna, vendar pa plana baje ne bodo dosegli. Prevzel so
okrog 10 ha zemlje splošnega ljudskega premoženja, ki jo bodo za letos dali kmetom v najem.
Pred kratkim so začeli odkupovati pšenico, rž .in oves. Pšenico odkupujejo po 30 dinarjev, rž po 27 in oves po 25 dinarjev. Za prodajo se bodo povezali verjetno z mlinskim podjetjem.
KZ Čepinci:
AKCIJSKI PROGRAM BO
PRESEŽEN
V čepinski zadrugi predvidevajo, da bo pitan za jesensko setev presežen. Doslej imajo sklenjene pogodbe za okrog 30 hektarov pšenice, s sklepanjem pogodb pa bodo končali te dni. Zadruga je dala šolski zadrugi v Markovcih manjšo parcelo, na kateri bodo učenci s pomočjo zadruge uredili nasade črnega ribeza.
KZ Hotiza:
SKLEPANJE POGODB JE V TEKU
Kmetijska zadruga Hotiza je v prvem polletju izpolnila letni plan z 48 odst., kar pomeni, da bo letni plan izpolnjen. Največ prometa je imela z od-
kupom živine. Odkup na zadružnih dogonih dobro poteka. Na zadnji dogon so kmetje pripeljali okrog 50 prašičev. Tudi
Vse kaže, da bo ta krava dala letos svojemu gospodarju Antonu Novaku (KZ Veržej) čez 5000 kg mleka
z delom komisije so zadovoljni.
V	zadrugi menijo, da bo akcijski plan dosežen, vendar z manjšo zamudo. Do torka so sklenili pogodbe za okrog 23 hektarov, kar je okrog 25 % od akcijskega programa. Zadružni svet si prizadeva, da bi bi akrijski program za jesensko setev čimprej izpolnjen.
V	kratkem bo zadruga prevzela 14 hektarov zemlje splošnega Ijudkega premoženja, ki jo bo za zdaj obdelovala v pogodbenem sodelovanju s kmeti. Zadruga urejuje tudi novo skladišče za semena In umetna gnojila, trgovino z reprodukcijskem materialom ter dvorano. V ta namen je debla 2 mili jona dinarjev investicijskega kredita. Z deli bodo končali čez
SEJA DRUŠTVA KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V MURSKI SOBOTI
Pred dnevi je imela podružnica Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Murski Soboti redno sejo. Na seji so zadolžili posamezne strokovnjake, ki 90 redno zaposleni bodisi na kmetijskih gospodarstvih ali v kmetijskih zadrugah, da nudijo izven delovnega časa strokovno pomoč kmetijskim zadrugam, ki nimajo strokovnjakov. Zadruga bo s strokovnjakom sklenila pogodim, v kateri bodo navedene tudi njegove naloge ter mu za storitve dala honorar ali povrnila potne stroške.
Na seji je poročala tudi komisija za kmetijsko šolstvo. V šolskem letu 1938/59 je bilo v okraju 18 kmetijsko-gospodarskrih šol. ki jih je obiskovalo 638 učencev. Lanske izkušnje pa narekujejo v novem šolskem letu nekatere spremembe: po predlogu (komisije za kmetijsko šolstvo naj bi občinski ljudski odbori ustanovili šole le tam, kjer bo zadovoljiv obisk, rešeno vprašanje predavateljev in finansi-
ranja. Prav tako naj bi predavatelji redno prihajali na predavanja, zadruge pa nudile šolam večjo pomoč. Potrebno
pa bo organizirati tudi več poučnih ekskurzij ter učencem obrazložiti vzroke raznih^spe-bov v kmetijstvu.
Odhod vlakov za proslavo v Adrijancih
Odhod iz Ljutomera ob 6.50 uri, Veržej ob 7. uri, Dokležovje ob 7.07. uri, Beltinci 7.15. uri. Murska Sobota ob 8. uri, Puconci ob ob 8.10. uri, Moščanci ob 8.20. uri, Mačkovci ob 8.30. uri in Stanjevci ob 8.40. uri.
Rekonstrukcija „Mizarstva“ v Ljutomeru
Ljutomersko podjetje >Mizarstvo« dobro gospodari. Od leta 1954 dela v kooperaciji z »Lesnino« Ljubljana, nekoliko pozneje pa je začelo delati v kooperacij: s tovarno metanega pohištva >Radolaška< iz Beograda. Z >Radolaško« izdeluje predvsem izdelke za široko potrošnjo, delno tudi za izvoz, z Lesnino« pa predvsem pisarniško opremo. Lanski letni plan so realizirali s 113 odst in nad 7 milijonov dinarjev razporedili v sklade.
Podjetje pa ob sedanji, proizvodnji ni ostalo brez perspektive. Pripravljajo elaborate za razširitev delovnih prostorov, naročene pa imajo nove stroje in umetno sušilnico. Te rekonstrukcije obrata bodo stale okrog 25 milijonov dinarjev in bodo predvidoma končane leta 1962. S tem se bo proizvodnja močno povečala, pa tudi šievilo zaposlen h se bo dvignilo od dosedanjih 35 na 120 delavcev.
-ko
Bralci nam pišejo
ZAKAJ NI PITNE VODE?
Ljutomerska železniška postaja je menda daleč naokrog edina, ki nima pitne vode. Vodnjak, ki je v bližini postaje, ni uporabljiv, saj je potrebno vodo iz tega vodnjaka najprej prekuhati.
Če ljutomerska železniška postaia ne bi bila celo prometno križišče za železniško progo. ki ondi d zdravilišče Slatina Radenci, kamor pride vsako leto na tisoče gostov, ljutomerski vodnjak ne bi bil tako nujno potreben, tako pa bi bilo vendarle prav, če bi bila na liutomerski postaji pitna voda.
nekaj tednov. Zadruga ima za drugo leto planirano gradnjo hleva za okrog 100 glav mlade goveje živine.
KZ Prosenjakovci: SETEV BO OPRAVLJENA PRAVOČASNO
V kmetijski zadrugi Prosenjakovci so doslej sklenili pogodbe že za okrog 50% planiranih površin. Plain bo predvidoma izpolnjen, sklepanje pa bodo končali do 20. septembra. Površine v poigodbeuem sodelovanju bodo obdelovali s stroji. Za setev imajo pripravljena semena in umetna gnojila, pa tudi stroji bodo zadoščali za sedanje površine. Predvidevajo, da bo setev letos opravljena pravočasno. Zadruga bo te dni sklenila z nekaterimi kmeti za ponuije.no zemljo dolgoročne najemu inske pogodbe. To. zemljo bo zasejala s krmnimi rastlinami,, ki bodo potrebne za pitališče, katerega bo gradila drugo teto. S prvim oktobrom bo zadruga začela gradite tudi večje sklatdišče, za katerega ima sredstva že odobrena.
J. S.
„Pokaži, kaj znaš!64
V našem listu smo že pisal o okrajnem tekmovanju »Pokaži kaj znaš med aktivi mladih zadružnikov, ki bo 18. oktobra v Murski Soboti. Zvedeli smo, da na tekmovanjtu khko nastopjo tudi kmečki mladinci in mladinke, ki sicer niso člani aktivov mladih zadružnikov. Tekmovalo se bo v ekipah, ki bodo sestavljene iz treh članov, ki pa morajo biti izključno kmečki mladinci, ne starejši od 25 let.
Tri prve ekipo se »bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki ga organizirata Gl. zadružna zveza in RTV Ljubljana. Na tem tekmovanju bo najboljša ekipa dobila denrno nagrado 30.000 dinarjev, pa tudi na okrajnem tekmovanju bodo podeljene nagrade,
Ekipa lahko odgovarja na temo, to si jo sama izbere. Ocenjuje pa se po točkah. Izbira se lahko med dvanajstimi temami, ki bo bile poslane vsem zadrugam v Pomurju. Objav-
ljamo teme, za literatuno pa lahko tekmovalci zvedlo pri svojih zadrugah.
Namen oddaje je, da bi pri kmečki mladini vzbudila večje zanimanje za študlij strokovne literature, zato so bile nudi teinu primerno 'izbrane teme: problemi socialistične poTllke na vasi, proizvodno sodelovanje v kmetijstvu, prispevek mladine pri soalrilisttični preobrazbi vaail, vzreja mlade živine za pleme, za proizvodnji kakovostnega mesa, pitanje mesnatih prašičev, farmska vzreja bekonov, vzreja kokoši in pitanje piščancev za cvrtje, reja krav molznic, dbdielaivia zemlje itn gnojenje, pridelovanje intenzivnih sort pšenice, hibridne koruzi in krompirja, tnavinilk in čredinski pašniki, sadjarstvo, vtinogradništvo.
Do sedaj so se prijavite le še ekipe iz Radenec, Puconec in dve iz Cankove, Prireditelji pa pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo precej ekip.
NOVA RAJONSKA DELAVNICA V LJUTOMERU
Elektro Maribor urejuje na Starem trgu v Ljutomeru stavbo, v kateri bo nova rajonska delavnica, pisarna in stanovanja za monterje. Dosedanji lokal le namreč pretesen in nehigienski. Stavba bo gotova nekalko v začetku prihodnjega leta.
POMURSKI VESTNIK. 17. sept. 1959
D