„DOM IN SVET!' 1890, štev. 5.
145
hlevom ; temno je gledal na strop, kjer je pajek predel svojo mrežo. Ne ve se, kaj je mislil takrat. Govoriti ni mogel več. Poslali so po gospoda, da so ga deli v sveto olje, potem je pa umrl. Nikdo ne ve, zakaj je moral Boštek Potlačen umreti. Bog nas varuj take smrti!«
»»Boter Komarjev, povejte še o stari Maruši!«« reče mlad vaščan.
»Ne morem!«
»»Dajte, dajte!««
Komar pogleda na uro. Bilo je že čez enajst. »Ne smem, sedaj je ura duhov, pustimo mrtvece! Bog daj večni mir njih dušam! Lahko noč!«
Komar vstane in gre domov. Za njim store tudi drugi tako. Bilo je zopet tiho v Brnjačevi hiši.
m,*
Prošlih let spomin.
^f sako bitje, vsako stvar,
| Ki zazre jo solnčni žar, '^"V tmo zagrneš črna noč!
i,
hY   Prošlih dnij le nikdar ne 7    Ki spomin obseva je, yJ Naj je blag ali pekoč.
Saj kadar ves svet je v sen V mirni noči potopljen, Duša sama nam bedi; In iz srca globočin Vstane nam   tedaj   spomin, Ki nas boža ali skli.
Č*>
A. 31.
Tihi pozdrav.
^pl^red planine v tihem dolu
m;
'Znamenje stoji,
V vsi daljavi na okolu Žive duše ni.
Src nobeno ne sameva Pred razpelom tem, Potnik mimo le hiteva Uren. tih in nem.
Smreke, jelke so družice Znamenju samo, Ž njih le redke gorske ptice Pesmi si pojo.
Le na večer je pozdravlja, Solnca zadnji svit, Ko od zemlje se poslavlja. Pride je častit.
Z žarki zadnjimi poljublja
Sveto mu glavo,
In počasi se izgublja
V morja dno temno . . .
M. S.
„DOH IN SVET" 1890, štev. 5.
10