gospodar^g^gtanje s ____________ /cirčevanje Poslovno poročilo za prvo trimesečje je bilo obravnavano po posameznih TOZD. Splošna ugotovitev bi lahko bila, da rezultati kljub nedoseganju predvidenih planskih nalog niso slabi, če bi naše izdelke lahko prodali. Zaloge pa se iz dneva v dan kopičijo. Tržišče se še ni odprlo. Niti domače niti tuje, tako kot bi mi sami želeli. To je posledica prevelikih apetitov po nepokritih investicijah in teh je mnogo. Morda bo z novimi ukrepi drugače. Morali bomo bolj disciplinirati našo samoupravno družbo. Tudi sami bomo morali pogledati kaj lahko storimo za večje varčevanje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. Cene naraščajo, tako iz dneva v dan ugotavljamo. No, če te naraščajo, se prazni tudi naš žep. Potrošnja je manjša ker ima potrošnik manj denarja. In, če potrošnik ne kupuje ali ne more kupiti, za koga bomo potem proizvajali? potrošnje iz neblagovnega sektorja kar je posledica siromašenje kupne moči potrošnika. Govora je bilo tudi o liberalizaciji cen, nelikvidnosti in podobno. Vsi udeleženci razgovora so si ogledali naše TOZD. Že uvodoma smo omenili, da bo v tem letu pa tudi pozneje potrebno skrajno varčevanje na vseh področjih. Naš cilj naj bo znižati proizvodne in druge stroške. Da bomo to bolje dojeli, moramo pogledati nekoliko v naše poslovanje v prvem letošnjem četrtletju. Planski cilji proizvodnje niso bili doseženi zaradi številnih težav, ki so se pojavile pri posameznih TOZD. Podjetje je tako Celje - skladišče St. 6 Leto XXV. 19. 6. 1975 K 214/1975 & * ws Mm 1119750635,6 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Kljub nekaki krizi, ki nastaja pa ni nobenega razloga za preplah, ki bi ga radi povzročili tisti, ki pravijo: »V EMO bodo šli na brezplačen dopust za enega, dva ali celo tri mesece.« Takega in podobnega besedičenja je bilo zlasti v zadnjem času po Celju kar precej. Nedvomno nam taki »dušebrižniki« niso naklonjeni, vendar naj povemo, da se zase in za svojo bodočnost brigajo naši delavci in delavke, ki so znali premostiti doslej vse že minule krize brez kakih večjih notranjih pretresov. Za nas niso ti tako imenovani kritični dnevi prav nič novega. Tako obdobje je napovedal že v začetku leta ob sprejetju letnega gospodarskega plana naš ? lavni direktor dipl. inž. Miro ančigaj. Na- tako stanje smo bili torej že nekako pripravljeni in tudi vemo, da je to posledica splošne krize gospodarstva v svetu. Sredi meseca maja je bil pri nas na obisku tov. Imer Bulja, zvezni sekretar za trg in cene. Z njim je bil tudi Štefan Korošec, predsednik komiteja za trg in cene pri IS SR Slovenije. Z njima so bili še predstavniki občinske skupščine Celje in predstavniki Libele, Aera. Zlatarne, Opekarne Ljubečna, Kovinotehne in drugih podjetij. Razgovor se je nanašal na problematiko plasmana v izvoz glede na visoke proizvodne stroške, ki nastajajo kot posledica visokih cen reprodukcijskega materiala in nerealne stimulacije izvoznikov. Poleg tega so bila načeta razna druga gospodarska vprašanja, ki hromijo proizvodnjo in prodajo na domačem in tujem tržišču. Poseben problem so med drugim previsoke investicijske doseglo samo 87 % količinske in 90 % vrednotne proizvodnje. To odstopanje je največje pri TOZD Odpreski, Bistrica, Orodjarna in Kruševac. V celoti je dosegla plansko proizvodnje le TOZD Radiatorji. Primerjava proizvodnje na lansko enako obdobje nam kaže indeks vrednostne proizvodnje 142 %, indeks količinske proizvodnje pa 93 %. Na takšno povečanje vrednostne proizvodnje vplivajo delno višje prodajne cene. delno pa boljši asortiman izdelkov v proizvodnji. Posamezne TOZD vplivajo na odstopanje izvršene vrednostne proizvodnje od celotnega vrednostnega gospodarskega plana v prvem trimesečju tako: TOZD Frite znižuje Posoda znižuje Kotli znižuje Radiatorji zvišuje Odpreski znižuje Bistrica znižuje Kruševac znižuje Orodjarna znižuje Vzdrževanje zvišuje -0,3% -4,7% -0,2% + 0,1 % - 1,8 % -3,3% — 0.5 % — 0,6 % + u % SKUPAJ - 10,2 % V celoti je bil plan prodaje v prvih treh mesecih izvršen 85 % s tem. da je situacija pri posameznih TOZD naslednja: FRITE Plan je bil v celoti izvršen 95 %, zunanja prodaja pa le v višini 75 % zaradi zmanjšanja proizvodnje emajliranih izdelkov pri proizvajalcih, ki jim dobavljamo frite. POSODA Plan ni bil dosežen niti po količini niti po vrednosti, to pa zaradi izredno slabega povpraševanja s strani naših kupcev, ki omejujejo nabave zaradi finančnih težav. RADIATORJI Plan je bil dosežen 89 %. Situacija je precej težka pri emo-term radiatorjih, ker se še ni uveljavil na trgu. KOTLI Plan je izvršen 70 %. Problematična je prodaja invidualnili kotlov, dočim pri večjih kotlih ni bilo problemov. ODPRESKI Plan prodaje je izvršen le 78 %, čeprav je povpraševanje ugodno. Glavna ovira je nezadostna proizvodnja. TOBI Plan je izvršen le 44 %. Skoraj ves asortiman te TOZD je v kritičnem stanju zaradi zasičenosti trga, še zlasti hudo pa je pri trajnožarečih pečeh in pomivalnih omaricah. KRUŠEVAC Plan je izvršen 62 %, ker je trg s kopalnimi kadmi precej zasičen. STANJE ZALOG Razen nekaj izjem lahko rečemo, da so pri vseh grupah zaloge precej porastle, saj znašajo zaloge konec kvartala po bruto prodajnih cenah že kar 149 milj. din. kar pomeni, da so porastle v tem trimesečju za 52' milj. din. Vezava ni napram proizvodnji pri nekaterih grupah že dosega kritično mejo. zato je potrebno podvzeti vse ukrepe, da bi se to stanje omililo. Skoraj pri vseh naših izdelkih je položaj na trgu lahko rečemo kritičen. Izjeme so le trika radiatorji, oblikovana posoda, odpreski in težki kotli. Pri analizi trga je bilo ugotovljeno, da je tega stanja v precejšnji meri kriva nestimulativna marža pri trgovcih za domačo robo. zato raje držijo inozemsko robo, ki ima prosto maržo. Prodajnih pogojev v preteklih treh mesecih nismo menjali, v reševanju pa je samoupravni sporazum o določanju rabatov in marž v prometu posode, to je formiranju maloprodajnih cen posode brez davka na promet. Predvidena rešitev tega sporazuma po zakonskih določilih je 15. junija 1975. Skupno smo dali v prvih treh mesecih 15 milij. raznih popustov, od tega za 6,2 milij. din izvoznih rabatov. Zaradi slabega gospodarskega stanja v svetu, ki precej vpliva tudi na tržišče pri nas, se je situacija v tem trimesečju še precej poslabšala. To stanje smo skušali omiliti na različne načine. Prizadevali smo si. da bi postali konkurenčni uvozu, ki dela na tržišču z raznimi ugodnostmi precejšnjo zmedo. V zvezi s tem smo dosegli sklenitev samoupravnega sporazuma o formiranju cen na drobno za posodo, kar mislimo, da bo ugodno vplivalo na odvzem posode v II.-in III. kvartalu. Plan izvoza za prve tri mesece ni bil izvršen niti količinsko, niti vrednostno. Na tak rezultat imajo velik vpliv planirane usluge za izvoz, ki pa zaradi objektivnih težav niso stekle kot je bilo predvideno. Po posameznih TOZD so rezultati naslednji: Rezultati bi lahko bili boljši, v kolikor se ne bi bilo treba (Nadaljevanje na 2. strani) 1 PETINDVAJSET LET | SAMOUPRAVLJANJA i Pred petindvajsetimi leti | smo izvolili prvi delavski | svet. V spomin na ta dogo-| dek smo postavili pred to-| varno spominsko ploščo. = Ta obletnica je za nas ze-| lo pomembna in bi jo mo-5 rali tudi temu primerno = proslaviti. Najboljša njena = proslavitev pa bodo dobri | gospodarski uspehi. = V tem času se je samo-5 upravljanje v naši državi = razvilo v sistem družbenih = odnosov, katerih osnova so = sedaj TOZD, krajevne sa-= moupravne interesne skup-= nosti, iz katerih se oblast = delavskega razreda in vseh = delovnih ljudi preko dele-= gatskega sistema razteza na = vso družbo. § Samoupravljanje je v tem = četrt stoletja dolgem ob-| stoju doseglo velike uspe-= h e pri krepitvi materialne = osnove družbe, zagotavlja-= n ju socialne varnosti delav-= cev in urejanju problemov | življenjskega standarda. Ti = uspehi so trden temelj za = nadaljnji razvoj in razvi-= jan j e odnosov v družbi ter = nam ustvarjajo gotovost, § da bomo probleme v zvezi = z nadaljnjim razvojem = proizvajalnih sil in družbe-= noekonomskih odnosov reši sevali še hitreje. = Proslavljanje petindvaj-§ setletnice samoupravljanja | pri nas pomeni še močne j-= šo okrepitev samoupravnih = sil in njihovo usmeritev v i perspektiven in ploden go-= spodarski, kulturni in po-| liiični razvoj naše družbe. = Proslavljanje srebrnega = jubileja našega samouprav-§ Ijanja je tako pomembno i in zgodovinsko važno, da = ga ne moremo proslavljati § le en dan, temveč moramo | našo dejavnost usmeriti v | to skozi vse letošnje leto. 5 Naše družbenopolitične or-§ ganizacije če že nimajo, | morajo sestaviti tak pro-| gram proslavljanja, ki bi | zajemal dejavnost, katera | bi prikazovala razvoj sa-§ moupravnih odnosov, ana-= lizirala njihove slabosti in = pomanjkljivosti ter z od-5 pravo le-teh okrepila našo = samoupravo dejavnost. 5 Sedemindvajseti junij — = dan samoupravljavcev je za S nas pomemben praznik in = naj poteka v znamenju 1 spodbujanja varčevanja in = v znamenju drugih nalog, | ki zadevajo izpolnitve pro-= izvodilih programov, izbolj-= šanja produktivnosti dela 1 in uresničevanja stabiliza-§ cijske poiltike. 1 Pri pripravah na prosla-= vo dneva samoupravljavcev = pa ne smemo zanemariti = razne kulturne in športne = manifestacije, zlasti ne se-| daj, ko dosegamo posebno = v športu lepe množične us-= pehe. | Praznovanje obletnice čeli tristoletnega razvoja naše-| ga samoupravljanja mora | okrepiti našo zavest, da je | ni sile, ki bi Odvrnila naše = narode od začrtane poti v | našo samoupravno družbo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinj ...............min............m...........................iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiini.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiHiir imiiiiniiiiiiiiiii...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. = Naše gospodarsko stanje zahteva varčevanje (Nadaljevanje s 1. strani) boriti z raznimi težavami v proizvodnji, ki so imele za posledico občasno zmanjšanje proizvodnje zaradi slabše kvalitete. V razpisu je bilo še dovolj naročil v višini postavljenega plana, ker smo imeli zaostanke iz preteklega leta. Nova naročila dajejo kupci zelo previdno in postavljajo posebne želje v pogledu dekorjev, pakiranja in tudi obliki artiklov. Na vseh tržiščih ima trgovina velike zaloge, proizvajalci emajlirane posode (naša konkurenca) pa vršijo pritisk na kupce in dajejo izjemne plačilne pogoje in nudijo ugodne cene. V borbi za svoj delež na posameznih tržiščih smo tudi mi v sodelovanju s TOZD dosegli dobre rezultate in imamo boljše izglede za naslednje mesece. Izboljšala se je izbira dekorjev in pa pripravljenost izdelati artikle, ki jih posamezno tržišče zahteva (kotliči, čajniki, kozice z enim držajem). Zaradi težkega finančnega stanja, v katerega je podjetje zašlo proti koncu leta 1974 in zaradi vse večjega naraščanja zalog gotovih izdelkov smo v letu 1975 pristopili k akciji zniževanja zalog surovin in materiala. V primerjavi s stanjem na začetku leta 1975 so zaloge materiala padle za 46,5 milij. din, kar predstavlja veliko olajšanje pri tako slabem finančnem stanju. Naj poudarimo, da proizvodnja zaradi tega ni bila nič prizadeta, zato lahko ocenimo ta ukrep kot izredno uspešen in bi bilo priporočljivo, da bi takih ukrepov bilo še več. V prvem trimesečju je bila oskrba v glavnem zadovoljiva. Nekaj težav smo imeli pri pločevini, namreč domače železarne ne uspejo proizvajati pri tanki pločevini take kvalitete, kot jo mi zahtevamo, zato odklanjajo naša naročila; pri srednji in debeli pločevini pa se dobave zavlačujejo zaradi nezadostnih kapacitet, predvsem pa zaradi pomanjkanja starega železa. Več težav smo imeli pri kemikalijah, kjer je še vedno problematična oskrba z živcem, ker je Pula zaradi ne-rentabilnosti opustila proizvodnjo, makedonska podjetja pa so imela precej težav zaradi hude zime in pomanjkanja elektrike. Tudi oskrba z Na in Ka kloridom se še ni popravila. Oskrba z ostalimi surovinami pa je bila dobra. Uvoz ni potekal v obsegu kot so bila dana naročila s strani posameznih TOZD, ker se je pričelo zaostrovati vprašanje likvidnosti. Ni bilo namreč dovolj dinarskih sredstev za otvarjanje akreditivov in za plačevanje carinskih dajatev za blago, ki je prispelo v carinsko skladišče v Celju. Oskrbljenost z repromaterialom je bila v glavnem zadovoljiva. Dosežena količinska proizvodnja znaša napram družbenemu planu za I. trimesečje 1975 87 %, vrednostno pa 90 %. Stroški za to proizvodnjo so precej prekoračeni. Ce bomo hoteli doseči planiran ostanek dohodka za leto 1975, bomo morali posvetiti veliko večjo pozornost naši vsestranski porabi — materialu, kakor tudi ostali potrošnji. Če primerjamo stroške z istim obdobjem lanskega leta, vidimo enkratno porast pogodbenih in zakonskih obveznosti. Pri pogodbenih obveznostih so porasle obresti od kreditov, zavarovalne premije, stroški bančnega poslovanja in prispevek za skupne službe ZP Iskra. Zakonske obveznosti so porasle za povečane dajatve na osebne dohodke, povišanje stanovanjskega prispevka od 6 na 9 % in povečanje dajatev, za katere je osnova davek na dohodek. Masa časovnega fonda se je v prvem trimesečju leta 1975 minimalno dvignila zaradi povečanja delovne sile. Delovni fond je v strukturi nižji za 0,8 °/o zaradi povečanja izostankov. Povečali so se redni dopusti, kar pomeni večji izkoristek rednega letnega dopusta v prvem trimesečju leta 1975 kot v istem času lani, nekoliko pa so se povečale tudi boleznine nad 50 dni. Iz poslovnega poročila se vidi da je glavni problem porast zalog gotovih izdelkov in v zvezi s tem nelikvidnost podjetja; zaradi manjše realizacije slab finančni rezultat. Ker pa se zaloge še povečujejo je postal položaj že kritičen in zahteva takojšnje ukrepanje. Za sanacijo tega stanja je po- Sola za Naša ustava in naši zakoni obvezujejo delovnega človeka, da izpopolnjuje svoje znanje, če hoče doseči tisto kar mu v današnji samoupravni družbi pripada. To pomeni, da mora poznati v prvi vrsti svoje dolžnosti, ki jih ima do družbe in svoje pravice. Oboje mora uveljavljati razumno in smotrno, da postane aktiven samoupravljalec. Pot po kateri se bodo naši delovni ljudje seznanili z vsem kar morajo vedeti kot aktivni samoupravljala pa je izobraževanje. Na tem področju je bilo doslej pri nas sicer nekaj storjenega, vendar ne mnogo. Zaradi tega je naša sindikalna organizacija pred odgovorno nalogo, ki jo ima kot najmasovnejša organizacija delavstva, kako pomagati delavcem — upravljalcem pri njihovem izobraževanju. Prikladna oblika izobraževanja so razni seminarji, na katerih se seznanijo upravljalci s temami iz posameznega gospodarskega in drugega področja samoupravljanja. Tak seminar za člane IO naše sindikalne organizacije je bil od 10. do 12. junija 1975. Se najbolj prikladna oblika izobraževanja delavstva pa je šola za delegate zbora združenega dela občinske skupščine Celje, ki bo trajala vse leto in jo bodo obiskovali vsi delegati tega zbora. To šolo bodo obiskovali tudi vsi delegati delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Sola je v Domu JLA in traja po programu pet dni skozi vse leto. Da bi bili vsi naši delegati seznanjeni s programom te šole, ta program v celoti objavljamo. PROGRAM SEMINARJA ZA ČLANE IZVRŠNIH ODBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA! 1. dan seminarja I. TEMA Sindikati — organizacija delavskega razreda (Zaradi pomembnosti in obsežnosti I. teme, smo jo razdelili na 3 predavanja). 1. predavanje od 7.00 do 9.30 — Sindikati kot organizirana sila delavskega razreda — Opredelitev sindikata kot revolucionarno organizacijo delavskega razreda in njihovo družbeno vlogo pri izgradnji samoupravne družbe — Opredelitev osnovnih področij delovanja sindikatov danes — Sindikati v naši samoupravni družbi, družbena vloga in mesto. [mer Bulja, zvezni sekretar za trg in cene, si je v spremstvu glavnega direktorja ogledal naše obrate trebno izdelati programe s ciljem povečati prodajo, znižati zaloge ter zagotoviti likvidno stanje podjetja ter predvideno akumulacijo. Zaradi obsežnosti naloge je potrebno, da se vključi ves kolektiv, posebej je potrebno izdelati plane varčevanja oziroma zniževanje stroškov. delegate sindikatov v ustavi in dokumentih ZK — Sindikati kot pobudnik za strokovno, družbeno in splošno izobraževanje delavcev — Izvajanje kulturne politike v temeljnih organizacijah združenega dela — Skrb za oddih in rekreacijo delavcev 2. predavanje od 9.30 do 10.30 — Pravica in dolžnost delavcev do neposrednega odločanja o pogojih in rezultatih dela — Sindikat kot nosilec in pobudnik samoupravnega sporazumevanja in koordinator razvoja samoupravnih razmerij na podlagi samoupravne zakonodaje — Razvijanje delovanja samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik osebne udeležbe delavcev v samoupravnih odločitvah — Spremljanje in spodbujanje delovanja delegatov in delegacij v delavskih svetih, SIS, KS, družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh — Sodelovanje sindikatov pri povezovanju delavcev v organizacije združenega dela — Razvijanje in programiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, načelo svobodne menjave dela, načini in oblike financiranja SIS Odmor — malica od 10.30 do 11.00 Nadaljevanje 2. predavanja od 11.00 do 12.00 3. predavanje od 12.00 do 14.00 — Sindikati in njihova vloga pri povečevanju osebnega in celotnega družbenega dela — Sindikati in samoupravno sporazumevanje o ustvarjanju in razporejanj udohodka — Socialna politika, vzajemnost in solidarnost in socialna varnost — Sindikati in politika zaposlovanja — Sindikati in stanovanjska politika — Razvijanje in spremljanje delovanja samoupravne delavske kontrole 2. dan seminarja Od 7.00 do 8.30 II. tema — organiziranost sindikatov Od 8.30 do 10.00 III. tema — člani IO in poverjeniki v OOS in njihove naloge Od 10.00 do 10.30 — odmor — malica Od 10.30 do 12.30 IV. tema — nekatere oblike in metode dela v OOS Od 12.30 do 14.00 V. tema — ljudska obramba in družbena samozaščita VARSTVO PRI DELU Današnji razvoj tehnike zahteva vedno večjo pozornost in odgovornost za varstvo pri delu. Zakon o varstvu pri delu je strog in neizprosen. Za varnost pri delu dajemo velike vsote denarja. Denar pa ni vse. Čim globlje prodre zavest discipline in skrbi za varnost pri delu do vsakega posameznika, manj je nezgod pri delu. Skratka za varstvo pri delu si moramo prizadevati vsi, kajti vsak ima rad zdravo svojo kožo. Če bomo bolje pazili nase pri delu, če bomo zavarovali stroje tako kot moramo, če bomo ustvarili normalne pogoje za delo, bomo marsikaj prihranili — tudi denar. Obranili pa si bomo tudi zdravje. Koliko smo v lanskem letu potrošili zaradi poškodb in obolenj nam povedo pričujoči podatki. PODATKI O STANJU POŠKODB V LETU 1974 V letu 1974 je bilo skupno 266 poškodovanih oseb ali 6,89 % od skupnega števila zaposlenih delavcev (3.864). V letu 1973 je bilo 316 poškodb ali 8,61 % na število zaposlenih (3.668). Na eno poškodbo je v letu 1974 odpadlo poprečno 21,7 izgubljenih dni, v primerjavi z letom 1973 pa je bilo izgubljenih 18,3 dni na poškodbo. Kot že prikazano so bile v celotnem podjetju v preteklem letu 4 težje, 218 lahkih in 44 poškodb na poti. Od skupnega števila 3.219 zaposlenih v matičnem podjetju EMO je bilo poškodovanih 217 oseb, ali pa 6,72 %. Tako je bilo v letu 1974: 2 težki poškodbi 176 lahkih poškodb 39 poškodb na poti V letu 1973 pa: 2 težki poškodbi 212 lahkih poškodb 51 poškodb na poti V obratu EMOKONTEJNER je bilo od skupno 230 zaposlenih 18 poškodovanih ali 7,81 %. Od tega je bilo v letu 1974: V letu 1973 pa: 1 težja poškodba 1 težja poškodba 17 lahkih poškodb 12 lahkih poškodb 3 poškodbe na poti V TOZD TOBI je bilo od skupno 335 zaposlenih 29 poškodovanih ali 8,65%. Od tega je bilo v letu 1974: V letu 1973 pa: 1 težja poškodba 2 težki poškodbi 23 lažjih poškodb 25 lahkih poškodb 5 poškodb na poti 5 poškodb na poti V obratu V. KRUŠEVAC so bile od skupno 80 zaposlenih 2 lahki poškodbi ali 2,5 % na stalež zaposlenih. Od skupno zaposlenih 2.211 moških se je v letu 1974 poškodovalo 208 9,4%. Od skupno zaposlenih 1.653 žena je bilo v letu 1974 56 poškodb ali 3,38%. Največ poškodb se pripeti v petkih (58) in torkih (54) primerov, najbolj nevarna pa je tretja delovna ura (40 primerov). EKONOMSKE IZGUBE ZARADI POŠKODB IN OBOLENJ 1. Izgubljeno število delovnih dni 1973: 1974: zaradi poškodb do 30 dni zaradi poškodb nad 30 dni 3.633 dni 2.143,5 dni 3.040,5 dni 2.746,0 dni 5.776,5 dni 5.786,5 dni 2. Izgubljeni dnevi zaradi obolenj do 30 dni Izgubljeni dnevi zaradi obolenj nad 30 dni 45.876 dni 23.359 dni 41.855.00 dni 17.263.50 dni 69.255 dni 59.118.50 dni Skupno število izgubljenih delovnih dni — zaradi poškodb —- zaradi obolenj 5.776,5 dni 69.235 dni 5.786,5 dni 59.118,5 dni 75.011,5 dni 64.905,0 dni Finančna izguba — primerjava z letom 1973: 1973: 1974: Poškodbe do 30 dni Poškodbe nad 30 dni 219.992.40 din 119.629.40 din 245.649,19 din 84.146,60 din SKUPAJ: 349.621,80 din 329.795,79 din Obolenje do 30 dni Obolenja nad 30 dni 1973: 2,309.333,15 din 997.735,55 din 1974: 2,821.166,65 din 967.917,05 din SKUPAJ: 3,307.068,70 din 3,789.083,70 din Skupne finančne izgube: Poškodbe Obolenja SKUPAJ: 1973: 349.621,80 din 3,307.068,70 din 1974: 329.795,79 din 3,789.083,70 din 3,656.690,50 din 4,118.879,49 din Finančni pokazatelj porabe osebnih varovalnih sredstev v letu 1974 in ostalih stroškov za varstvo pri delu. V pri delu planiranih — 3,560.700 din porabljenih pa — 5,881.132 din Planirano za leto 1974: Porabljeno v letu 1974: Zaščitna obleka — 192.200 2,412.454 Močnejša hrana — 382.000 317.785 Material za zaščito Storitve komunalnih 199.700 196.588 dejavnosti Zdravstvena in 240.000 252.419 preventivna služba 802.000 , 693.432 Skupaj 2,165.900 3,873.778 V letu 1974 je bilo porabljenih za 1,208.716 din več sredstev kot v letu 1973. Večja sredstva so bila porabljena v precejšnji meri zaradi stalnega naraščanja cen raznih storitev. Planirana sredstva za leto 1975 so v skupnem znesku višja (54.149,00 din). Grafični prikaz stavila zaposlenih in poškodovanih ola avccv v poeljatju v pat tat nam obdobju. 3864 1370 1971 1971 1979 \///\ stavilo zaposlenih li I i i ' 1 Število poškodb na dalo I ~1 - " - poti 197