Leto XX z vsebine številka 9 cena 1,46 EUR Posodobljena Hmeljska princesa navdušila . Okrog 2500 km s spačkoma po Balkanu 26. september 2018 ■ .16 . 24 toe* oft i» % ÇÛ CJ .f nepremičnin & premičnin 070 825 227,041649 234 L» M GGLašujTe 03/712 12 Sc zkst.utrip@siol.net 'JKkK^V/: ^ z nami ... ^ 1 utripamo Svečano in množično za 150 let Vrhunec celoletnega praznovanja Občine Žalec, posvečenega 150-letnici II. slovenskega tabora, je bil 6. septembra, ko občina ravno v spomin na II. slovenski tabor praznuje svoj praznik. Letos je bilo še posebej slovesno. V Žalcu so v Domu II. slovenskega tabora pripravili slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili priznanja Občine Žalec, župan Janko Kos pa je spregovoril tudi o dosežkih občine v preteklem obdobju. Potem so se udeleženci svečane seje v povorki, v kateri je bilo tudi več kot tisoč predstavnikov gasilskih, športnih, kulturnih, turističnih in drugih društev ter skupin, ki so se, obarvani v svoje barve in dejavnosti, ki jih družijo, ponosno, mahajoč s slovenskimi zastavami na čelu s številnimi praporščaki, sprehodili skozi žalsko mestno jedro in povorko sklenili na Šlandrovem trgu. Tam sta se praznovanju ob aktualiziranju taborskih sporočil in pozivov k zedinjeni Sloveniji županu Janku Kosu pridružila in poklonila predsednik države Borut Pahor in slavnostni govornik Tone Partljič. Več na str. 3 ter 8 in 9. L. K. Preko 1000 udeležencev povorke vseh generacij je plapolalo s slovenskimi zastavicami. Dvojčici svetovni prvakinji Levčanki, 15-letni dvojčici, dijakinji 1. letnika športnega oddelka I. gimnazije v Celju, Alisa in Larisa Žagar Sle-menšek, sta prejšnjo soboto postali svetovni kadetski prvakinji v kickboxingu. Ni ravno pogosto, da uspehe na tako visoki ravni takole podvojita sestri. Toda kri ni voda, pravijo, in dvojčici sta si najvišja naslova priborili v različnih kategorijah, Alisa v kategoriji do 60 kilogramov, Larisa pa v kategoriji do 55 kilogramov, in tako priborili sebi, družini in Sloveniji kar dvojček najvišjih naslovov. Po desetih letih treningov se je trdo delo obrestovalo, gotovo pa še nista rekli zadnje. Več na str. 21. T. T. Alisa in Larisa Žagar Slemenšek s pokaloma in medaljama HORMANN garažna in vhodna vrata NOVO v ponudbi Hormann garažnih vrat -energijsko varčna vrata najvišje kakovosti! mcitjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si Samo mirno, samo dalje! Najbrž boste po naslovu tega zapisa mnogi uganili, da je uvodnik nastal v nedeljo zvečer po Slovenski popevki na naši nacionalni televiziji. Zvenelo bo odklopljeno, ampak prvotno zamisel uvodnika sem vrgla stran, pač ni stekla, in sem se poigrala z aktualno ponudbo Slovenske popevke, na kateri je bila tako ali drugače zastopana naša dolina. Ne verjamete? No, pa poglejmo. Priznam, moj favorit je bil Gregor Ravnik, letošnji »drugi« Branko v prenovljeni žalski opereti Hmeljska princesa, ki me je v duetu z Gajo Sorč, »drugo« Darinko, očaral na novinarski konferenci ob predstavitvi Hmeljske princese ... In tudi na Slovenski popevki. Ne toliko zaradi naslova njegove skladbe Ti si, čeprav ima vsakdo koga, ki je njegov »Ti si«. Pač pa zaradi žlahtnega glasu in simpatičnega šarma, ki ga je mladi pevec gotovo prinesel že na svet. Na Slovenski popevki se je veselil nagrade za najboljšo interpretacijo, žirija je gotovo opazila iskrenost in kakovost njegovega petja. »Tak moment« so na Slovenski popevki prepevala tudi dekleta iz našega konca, trio Mjav, ki ga prav gotovo dobro poznate. Blagozvočno in seksi. Žlahtno triglasje smo si, se opravičujem, bolj zapomnile ženske, moški so bolj kot glas opazili stas oz. stase deklet, ki so v dolini prisotne v vsakem »momentu«, na mnogih zabavnih prireditvah, obletnicah in tudi na vsakem tretjem pogrebu. Malo me skrbi, ker je ljudstvo za zmagovalca Slovenske popevke izbralo Alexa Volaska, čigar del korenin po mamini strani, če me spomin ne vara, sega v našo dolino. Ampak ne skrbi me zaradi njega in zmage, čestitam in moj poklon! Malo me je zmotil naslov skladbe »Če pomlad nikoli več ne pride«, kajti neizmerno imam rada pomlad in jo vsako leto komaj čakam, sploh po kakšni dolgi zimi. Simbolično je pomlad še veliko več, zato bi težko pogrešala vedno novo prebujenje, nov začetek, ki ga ponuja. Alex sicer v ljubezenskem nadaljevanju skladbe pove, da boš, če pomlad nikoli več ne pride, »z menoj čakala na jesen«, in to je že bolj realno, še posebej, ker je tudi jesen zelo lepa in ker prinaša pobiranje sadov. Če ostanem pri popevki, ob »Savinjčanih« na slovenski popevki mi je bila najzanimivejša popevka Nesavinjčana (vsaj ne vem, da bi bil), v glasbenem smislu pa najbolj zmedena popevka z naslovom »Samo mirno, samo dalje«, ki je po mojem prepričanju najboljše vodilo v današnji zmeden in naporen vsakdan. Ampak popevka ima po mojem mnenju napako. »Samo mirno, samo dalje« se drži samo do konca naslova, interpretacija je daleč od mirnosti, je zelo zmedena in nedorečena, nekako ne odraža naslova. Vam je znano? Najbrž so jo poslušalci zato postavili na drugo mesto. A če ostanem pri naslovih, me je zaskrbelo, da je zmagal dvom o tem, da »pomlad nikoli več ne pride«, ne pa napotek »samo mirno, samo dalje«. Najbrž si nismo enotni v razmišljanju o tem, prav zanima me, kako razmišljate vi. Sporočilo o enotnosti, ki ga namreč nosi v teh dneh z dogajanji nabito praznovanje 150-letnice II. slovenskega tabora, je dobro samo do takrat, ko smo si edini v tem, da spoštujemo drugačnost in različnost in ko z zagovarjanjem svojega ne posežemo v svobodo drugih. Torej, živahna jesen je že tu, v duhu prihajajočih novembrskih lokalnih volitev tudi malo preveč polikana. A prišel bo december in novi mandati, takrat bomo videli, če nam bo vendarle v resnici uspelo samo mirno, samo dalje . Lucija Kolar 9771580096004 2 september 201 8 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S V KS Levec praznovali Svečano v Limberku V Krajevni skupnosti Levec, najmlajši in najmanjši krajevni skupnosti v žalski občini, ustanovljena je bila leta 1999, so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili več prireditev. Na slavnostni seji v dvorani PGD Levec zadnji avgustovski petek so proslavili tudi 150-le-tnico II. slovenskega tabora v Žalcu, v svojem nagovoru pa je predsednica Sveta KS Levec Vladka Dobnik med drugim povedala: »Minila so štiri leta in delo našega sveta se bo novembra zaključilo. Pred štirimi leti nismo vedeli, da nas čakajo kar velike, pomembne in tudi težke odločitve in da smo si naložili kar težko breme. Svoje mnenje smo morali dati za dve pomembni zadevi, in sicer kateri železniški prehod se bo zaprl oziroma kje se bodo postavile zapornice in mnenje o OPPN - po domače zazidalnem načrtu. Odločitev ni bila lahka, saj smo vedeli, da ima skoraj vsak krajan svoj mnenje, svojo idejo. Odločili smo se, da bomo podprli stroko in tako bo varovan železniški prehod pri vrtcu, prvega, gledano s strani Celja, pa bodo zaprli. V začetku julija je bil po desetih letih sprejet OPPN, torej občinski podrobni prostorski načrt. /.../S sprejetjem OPPN bo Levec stopil korak naprej. Nekateri bodo legalizirali hiše, drugi zgradili nove ., kar pa je po mojem mnenju najpomembneje, je to, da se bo lahko legaliziralo naše športno igrišče. Eden od pomembnih dokumentov tega zazidalnega načrta je hidrološko poročilo, v katerem je zapisano, da je naša vas trenutno varna pred poplavo, vendar še kljub temu zahtevajo dvig nasipa, dvig in popravilo betonske ograje in postavitev zapornic na mostu, ki bi se v primeru visokih voda zaprle. Poskrbeli smo za odvo-dnjavanje pri gasilskem domu in na cesti ob Ložnici, kjer smo postavili tudi luči. Uredila se je ponikovalnica, urejale bankine in urejal se je nasip. Pred kratkim je bil postavljen digitalni opozorilnik pri železniškem prehodu pri vrtcu. Kar nekaj opravkov in težav smo imeli pri popravilu kužnega znamenja. Je bil pa konec toliko lepši, saj smo na občinski prireditvi Najlepši Predsednica Sveta KS Levec Vladka Dobnik podeljuje priznanje športnicama Alisi in Larisi Žagar Slemenšek. kraj, hiša in kmetija 2017 prejeli nagrado za najlepše obnovljen objekt kulturne dediščine. Letos je v načrtu postavitev štirih luči pri Bračič oz. Mutec.« V Levcu pa so bili v minulem obdobju dejavni tudi na drugih področjih, je še povedala Vladka Dobnik, pripravljali so prireditve za otroke in za odrasle. Izdali so šestnajst številk lokalnega glasila Naš kraj. »Izredno ponosni pa smo lahko na brošuro, katere avtorica je domačinka, zgodovinarka Tanja Pilih. Kot pravi Tanja, je knjižica samo vpogled v dogajanje v Levcu od prazgodovine do danes in je šele osnova, začetek v nova raziskovanja. Pri iskanju podatkov je imela kar nekaj težav, saj je v arhivih zapisano zelo malo. Kar pa je najpomembneje, je to, da so podatki pridobljeni iz zgodovinskih virov. Knjižico bo dobilo vsako gospodinjstvo, pa še nekaj jih bo ostalo.« Delovanje krajevne skupnosti je pohvalil žalski podžupan Ivan Jelen, slavnostne seje pa se je udeležila tudi predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan. V nadaljevanju so podelili priznanja za urejeno okolico stanovanjski hiš in vrtov, ki jih je podelila predsednica Turi-stično-kulturnega društva Le-vec Milena Kotnik. Prvo mesto za najlepše urejeno hišo z vrtom je komisija podelila Tini Bračič, drugo Mileni Falnoga in tretje Tilčki Lesjak. Podelili so tudi priznanja odličnim lev-škim športnikom, in sicer Alisi in Larisi Žagar Slemenšek ter Ani Viti Lupše. Zahvale KS Le-vec pa so prejeli Tanja Kastelic, Milena Kotnik, Katja Slamnik, Anton Javornik, Ladislav Košir Dobitniki priznanj za uspehe na športnem področju s predsednikom in starši Vladka Dobnik je spregovorila zbranim v dvorani Gasilskega doma Levec. in Brane Divjak. Tanja Pilih je ob tej priložnosti pripravila razstavo, posvečeno II. slovenskemu taboru, v kulturnem programu pa so nastopili mladi Turistično-kul-turnega društva Levec. V okviru praznika so pripravili tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let, meddruštve-no tekmovanje upokojencev, likovno delavnico Ko klobuki oživijo in gasilsko tekmovanje. T. Tavčar Krajevna skupnost Griže je prejšnji mesec praznovala svoj krajevni praznik. In ob tej priložnosti so pripravili veliko prireditev, osrednjo prireditev in slavnostno sejo krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in bogatim kulturnim programom pa so pripravili v Letnem gledališču Limberk. Prireditev so na začetku popestrili rudarska četa DU Griže Zabukovica, Godba Zabu-kovica in libojske mažoretke. S svojimi nastopi so prireditev obogatili OŠ Griže s svojo folklorno skupino Navihančki, Griški kvintet, Ubrane strune in David Goričan, MePZ Griže in Olga Markovič. Prireditev je vodila Danica Vončina Veli-gošek, zbrane pa sta nagovorila predsednik KS Griže Marjan Vodeb in župan Občine Žalec Janko Kos. Turistična kmetija Kotar je ob tej priložnosti poskrbela za kulinarične in pivske dobrote, Griški kvintet pa za ples v družabnem delu prireditve. Predsednik krajevne skupnosti Marjan Vodeb je med drugim povedal, da je letošnje leto finančno najbolj zaznamovala zima, saj so za prevoznost cest porabili kar 55.000 evrov, pri tem jim je glede na izredne razmere z nekaj več kot 20.000 evri na pomoč priskočila Občina Žalec. Kljub temu so poleg dveh odsekov cest, ki so jih obnovili in asfaltirali na področju Pongraca in Zabuko-vice, opravili obširna dela na vo dotokih Artišnice in Zibike in s tem izboljšali protipoplav-no varnost kraja. V tem letu bodo uredili še javno razsvetljavo, električno napeljavo in kanalizacijo na območju Mi-gojnic, obnovili bodo vodovod v zaselku Bezovnik in zgradili ter dokončali pločnik Zabu-kovica-Griže. V drugem delu svojega nagovora je izpostavil uspešno društveno dejavnost in uspehe mladih športnikov, ki jim ob prazniku vsako leto namenijo posebno pozornost, da vedo, da opazijo in cenijo njihovo delo in trud. Tokrat so priznanja krajevne skupnosti za športne dosežke prejeli Jaka Markovič (košarka), Maj in Žan Zakelšek, Tine Goršek, Nace in Jaka Krajšek (smučarski skoki), Neža Vodeb (streljanje), Alen Cimperman (nogomet), Matic Čečulovič (gorski tekač), Urban in Jan Jurhar (lokostrelstvo), Nastja in Tamara Govejšek (plavanje), Ana Leskovšek in Brin Vovk Petrovski (namizni tenis), Lina Pušnik (karate), Lara Borštner, Tilen Pader, Tomaž Grobelnik, Žan Kuder in Jan Krušnik (državni prvaki v orientaciji). Priznanje KS so v nadaljevanju podelili Francu Hriberšku, vsestransko aktivnemu krajanu na različnih področjih društvenega delovanja, med drugim je podpredsednik DU Griže Za-bukovica in predsednik KO ZB za vrednote NOB. Priznanje KS Griže je prejela skupina Ubrane strune z Božom Trnovškom in Ivanom Janušem Grobelnikom na čelu, ki sta že več kot 30 let nepogrešljiva na različnih prireditvah v kraju in širše. D. N. Praznično na Ponikvi Peš in s kolesi V Žalcu se je v petek končala akcija Trajnostno v službo, s katero je ministrstvo za okolje in prostor v okviru letošnjega evropskega tedna mobilnosti želelo spodbuditi zaposlene v občinskih upravah in drugih javnih ustanovah, naj v službo pridejo s kolesom ali peš. Akcijo je v Žalcu v sodelovanju s Fakulteto za logistiko organizirala občina. Vsi zaposleni, ki so se vključili v akcijo, so v koledarček beležili, ali so za pot v službo izbrali kolo ali so se odpravili peš. Akcija je po besedah župana Janka Kosa k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti dodatno spodbudila vsaj četrtino zaposlenih. Več kot polovica zaposlenih je ta mesec v službo hodila peš, se vozila s kolesom ali z vlakom. Najbolj pridne so bile nekoliko starejše ženske. T. T. Zadnjo avgustovsko soboto je na Ponikvi pri Žalcu potekala osrednja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti. Člani sveta, krajani in gostje so se zbrali na prireditvi v šotoru pri gasilskem domu, kjer so ob prijetnem kulturnem programu in nagovorih podelili priznanja krajevne skupnosti, nato pa so se odpravili na teren in na treh lokacijah namenu slavnostno predali letošnje pridobitve. Predsednik KS Ponikva Srečko Lednik je na slovesnosti predstavil opravljeno delo, še posebej vesel je obnove dveh manjših cestnih odsekov ter ureditve več cestnih bankin. Veliko zmago so dosegli po sanaciji požara zadružnega doma, ki je popolnoma uničil kulturno dvorano, a je od februarja letos znova v ponos kraju. Izpostavil je tudi družabno življenje v njihovi krajevni skupnosti, zelo dobro sodelovanje z društvi, šolo, vrtcem, cerkveno skupnostjo . Izpostavil je tudi prosto-voljstvo krajanov, ki se kaže na vsakem koraku. Pogledal pa je tudi v prihodnost z željo, da bi skupaj z občino čim prej začeli sanacijo dotrajane cesto s Ponikve proti Žalcu. V imenu občine je zbrane pozdravil žalski župan Janko Kos ter ob tem pohvalil delo krajevne skupnosti, prizadevnost krajanov in društev in hkrati obljubil, da je njihov naslednji izziv omenjena cestna povezava proti Veliki Pirešici. V nadaljevanju je skupaj s predsednikom krajevne skupnosti podelil priznanja in plakete. Priznanje KS Ponikva so podelili Roziki Jelen, ki kot članica Sveta KS Ponikva s svojimi idejami in pridnostjo prispeva k razvoju svojega kraja. Plakete KS Ponikva so tokrat prejeli Franc Kos mlajši, ki vodi kulturno društvo in je dejaven na številnih drugih področjih, Danijel Jelen, ki je že 26 let predsednik planinske sekcije Ponikva, aktiven je v borčevski organizaciji in turističnem društvu in pri razvoju kraja, Štefanija Kos Zidar, aktivna prostovoljka v Župnijski Karitas Ponikva, pri organizaciji dobrodelnih koncertov in v Ob odprtju cestnega odseka v Podkraju je slavnostni trakprerezal domačin Zvonko Hribar ob pomoči župana Janka Kosa in predsednika KS Srečka Lednika. življenju kraja, Ljudske pevke Ponikva, ki delujejo že 20 let in ohranjajo kulturno dediščino, predvsem pa dajejo velik pečat mnogim prireditvam v kraju. S svojim petjem so obogatile tudi tokratno prireditev, ki jo je vodila Tatjana Jezernik. V kulturnem programu so sodelovali tudi pevci Moškega pevskega zbora Ponikva in citrarki, sestri Karmen in Neli Kos Zidar. V nadaljevanju praznovanja, ki ga je spremljala tudi glasba dežja, so namenu predali pa- noramsko tablo Ponikve, cestni odsek v Podkraju in Puncarjevi dolini. Blagoslov obeh cestnih odsekov je opravil kurat Andrej Vrabič, s kulturnim programom pa je te dogodke počastil Moški pevski zbor Ponikva. D. N. V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat, ki je objavil napačno besedilo k aktualni fotografiji, zato pravi prispevek objavljamo zdaj. Za pomoto se opravičujemo. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINA ŽALEC september 201 8 3 Ob prazniku podelili priznanja Prvi del prazničnega 6. septembra so v Občini Žalec pripravili v Domu II. slovenskega tabora, kjer je bila slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec. O delu občinskega sveta in dosežkih v občini je spregovoril župan Janko Kos, ki je podelil tudi najvišja priznanja izjemnim, ustvarjalnim posameznikom in skupinam za leto 2018. Značko Občine Žalec so prejeli podjetniki Roman Brglez, Blaž Križnik in Miran Zagožen za uspešno vodenje svojih podjetij ter zborovodja Matjaž Kač za prispevek k razvoju zborovske dejavnosti. Plaketo Občine Žalec so prejeli Frančiška Burjan za večletno uspešno delo na področju zeliščarstva in promocije zdravja, Cvetka Grm za dolgoletno aktivno delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Griže, Tatjana Žgank Meža za uspešno vodenje šole in obšolskih dejavnosti, ekipa Mavrični tek Športnega društva Petrovče za Takole svečano so goste na slavnostni seji pričakali zastavonoše. uspešno izveden tradicionalni projekt Mavrični tek in Lokostrelski klub Sokol za dosežene športne uspehe in vzgojo mladih. Grb Občine Žalec so prejeli Milan Pečnik za dolgoletno uspešno in predano delo pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu v Spodnji Savinjski dolini, Medobčinska splošna knjižnica Žalec za spodbujanje bralne kulture, vseživljenjskega izobraževanja, medgeneracij-skega sodelovanja ter ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine v Spodnji Savinjski dolini, pevski zbor POPseSLI-SH Žalec za uspehe na področju zborovskega petja in ob 20-letnici delovanja, Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu za dosežene uspehe v mladinski orientaciji in ob 25-letnici de- lovanja ter Razvojna agencija Žalec ob 20-letnici delovanja, za aktivno podporo podjetništvu in splošnemu razvoju Občine Žalec in Spodnje Savinjske doline. V imenu prejemnikov priznanj se je predlagateljem, podeljevalcu in vsem, s katerim so soustvarjali svoje uspehe, zahvalila Jolanda Železnik. V domoljubno obarvanem Južno od železnice nared Projekt »Južno od železnice«, ki je vključeval rekonstrukcijo Ceste ob železnici in gradnjo krožišča v tamkajšnji poslovni coni, je zaključen. Gradnja, s katero so začeli konec marca, je potekala tako rekoč brez težav, so povedali na sklepni novinarski konferenci 12. septembra na Občini Žalec. Investicija je bila vredna dobrih 764 tisoč evrov z DDV, od tega je dobro četrtino (26,23 %) prispevala Občina Žalec, slabe tri četrtine Evropski sklad za regionalni razvoj (75 %), nekaj sredstev pa so zagotovili iz državnega proračuna (25 %, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Temeljito so prenovili Cesto ob železnici v dolžini 280 m (širina 7 m) in ji nadeli novo asfaltno prevleko. Namesto klasičnega križišča so zgradili štirikrako kroži-šče skupaj z novim odsekom vzhodnega kraka južne obvoznice mesta Žalec v dolžini 160 metrov. Od križišča s Cesto na Lavo pa do novega krožišča so uredili še kolesarsko stezo (širine 2,5 m) in pločnik (širine 1,5 m), obnovili pa so tudi komunalno infrastrukturo in postavili cestno razsvetljavo. Za rekonstrukcijo ceste je poskrbela družba VOC Celje, podjetje Tegar iz Velike Pirešice pa je skupaj s partnerjem Mapri Proasfalt zgradilo krožišče. »Pri gradnji res nismo imeli nobenih težav, s čimer se ne moremo vedno pohvaliti. Vse je bilo narejeno pravočasno, primopredajo smo imeli celo dan pred rokom, 30. avgusta. Imamo tudi garancijsko dobo za odpravo napak za dobo 5 let, a verjamem, da je ne bo treba vnovčiti, saj je bila gradnja Prenovljen del južno od železnice je poleg konkretnih pridobitev dobil tudi veliko lepšo podobo. kakovostna. Občina Žalec je z novo pridobitvijo dobila boljšo pretočnost prometa, odpravila ozka grla, zagotovila večjo prometno varnost, možnost širitve industrijske cone, možnost dodatnih programov in delovnih mest. Na tem območju smo s tem pomagali podjetjem, kot so Tehnos, Zagožen, Dafra, Transporti Draganovič, Vulkanizerstvo Križnik, ne-nazdanje pa je to pomembno tudi zaradi povezave s podjetjem Omco Fenix in krajem Griže. Izboljšava je pomembna tudi za osebni promet, ob tem pa s prenovo prispevamo še k eni lepi veduti Žalca, s krožiščem smo namreč storili ravno to,« je povedal župan Janko Kos. Pomen izboljšane varnosti na tem območju je poudaril tudi vodja projekta in namestnik vodje Urada za gospodarske javne službe Aleš Uranjek ter omenil kolesarsko stezo in pločnik, ki ju do zdaj ni bilo, zdaj pa je sklenjena ta povezava od Petrovč do centra Žalca. Samo Sadnik s Savinjske televizije, ki je skrbela za obveščanje javnosti o projektu, je ob zaključku del županu in drugim nosilcem simbolno predal zlato obarvane delčke asfalta, ki so ga nanašali na tem območju. Tomo Ilijaš iz podjetja Tegar je dodal, da so po končanih delih večkrat pregledali opravljeno, zagotavljajo kakovost in zato ne pričakujejo kakšnih težav. Med samimi deli pa je bilo opravljenih tudi nekaj dodatnih del, kjer so ob izkopu ugotovili, da je infrastruktura bolj dotrajana od predvidevanj, drugače pa večjih težav ni: »Ni bilo večjih posebnosti, projekti so bili korektno sprojektirani, tako da smo jim lahko samo sledili. Prejemniki občinskih plaket Prejemniki značk umetniškem programu sta nastopila sopranistka Andreja Za-konjšek Krt in baritonist Primož Krt ob klavirski spremljavi Irene Kralj, ki sta poslušalce v dvorani razvajala s preprostimi in čudovitimi slovenskimi narodnimi in ponarodelimi pesmimi in tudi s skladbami iz operete Ra-dovana Gobca Planinska roža. Po seji so se udeleženci in gostje skupaj z več kot tisoč člani različnih društev in ob godbe-ni spremljavi v svečani povorki odpravili na Šlandrov trg, ki je bil prizorišče osrednje svečanosti ob 150-letnici II. slovenskega tabora. Več v besedi in sliki na str. 8 in 9. L. K., foto: T. T. Največ težav nam je povzročala sama pot skozi gradbišče, ker gre za poslovno cono in je veliko tovornega prometa, a smo se prilagodili. Verjamem, da bo cesta služila svojemu namenu in Občini Žalec.« Stojan Pra-protnik z Razvojne agencija Savinja, ki je administrativno vodila projekt, je predstavil delež RAS, pohvalil izvedbo projekta in se zahvalil vsem za potrpežljivost ob gradnji. L. K. Ob prazniku Mestne skupnosti Žalec vas vabimo na slavnostno sejo sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj, ki bo v petek, 28. 9. 2018, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora V kulturnem programu sodelujejo učenci glasbene šole Risto Savin iz Žalca. Veseli bomo, če boste praznovali z nami. 4 september 201 8 OBČINE _SoAtlnis&e/. datine/S 30 let PGD Dobrovlje Malo razprave na braslovški seji Svečana povorka s prapori Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje je v soboto, 8. septembra, z družabnim srečanjem in s svečanim mimohodom več kot 100 uniformiranih gasilcev ter z novim večnamenskim prostorom in gasilsko prikolico obeležilo 30-letnico svojega delovanja. Vedno aktivni in delovni gasilci z Dobrovelj so, kljub temu da so sicer najmlajše gasilsko društvo v občini, ponovno presenetili s svojim delom. Namenu so predali novo pomembno pridobitev, gasilsko prikolico za gašenje manjših požarov in večnamenski prostor neposredno ob domu na Dobrovljah. Ta bo služil kot orodjarna in garaža za gasilska vozila. Ob domu so uredili in razširili dvorišče, ki bo zavzetim članom omogočilo nemoteno vadbo. Na svečanosti so zbrane Častni predsednik Jože Ramšak s sedanjim predsednikom Jankom Dobnikom in poveljnikom Matejem Forštnerjem nagovorili predsednik GZ Žalec Edo Kugler, poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, župan Branimir Strojanšek in poslanec državnega zbora Aleks Reberšek. Vsi so poudarili pomembnost sicer majhnega in mladega društva, ki veliko pripomore pri aktivnostih na družbenih področjih. Ob 30-letnici delovanja so za častnega predsednika društva imenovali Jožeta Ramšaka, ki je bil med ustanovitelji društva in kasneje tudi njegov prvi predsednik. T. Tavčar Zlati certifikat USO Občini Polzela Svetniki Občine Polzela so na 24. redni seji občinskega sveta 11. septembra obravnavali 9 točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 23. redne seje so najprej prisluhnili predstavitvi elaborata o upravljavski sposobnosti občine, ki ga je pripravila Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Občina Polzela je prejela standard kakovosti »Zlati certifikat upravljavsko sposobne občine (USO)«. Občina Polzela je na podlagi analiziranih štiridesetih kazalnikov od 100 možnih točk dosegla 90 točk, kar pomeni, da je Občina Polzela visoko upravljavsko sposobna občina, saj je uspela racionalizirati in ekonomizirati svoje delovne procese ter s tem posredno povečati lastno učinkovitost. Si je pa Občina Polzela s svojim delom prislužila tudi posebni pohvali, in sicer za obsežno tiskano in elektronsko izdajo mesečnega občinskega glasila ter za izredno bogat in vzorno urejen elektronski arhiv preteklih številk glasila in za sprejetje odloka o mladini v Občini Polzela in ustanovitev ter podpiranje aktivnosti medgeneracijskega centra -KIMC Polzela. V nadaljevanju so razpravljali in sprejeli sklep o podelitvi priznanj Občine Polzela v letu 2018. Naziv častni občan Občine Polzela bo prejel Niko Kač, grb Občine Polzela Ladislav Košec, plaketo Občine Polzela pa Anton Brunšek, Edvard Kugler in Anton Bla-gotinšek. Svetniki so razpra-vlj ali tudi o predlogu odloka Braslovški svetniki so na 23. redni seji obravnavali kar šestnajst točk dnevnega reda. Kljub obširnemu dnevnemu redu seja ni trajala dolgo, saj so bile razprave kratke, pri nekaterih točkah dnevnega reda pa jih sploh ni bilo. Svetniki so obravnavali predlog odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče, s čimer je svetnike seznanila dr. Mojca Furman Oman iz podjetja Urbanisti, ki je izdelala prostorski plan. Predlog OPN je obravnaval tudi Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo in predlagal, da svetniki predlog občinskega prostorskega načrta potrdijo. Po krajši razpravi so OPN soglasno potrdili. Brez pripomb so potrdili odlok o nadomestilu stroškov za izvedbo lokacijske preveritve, ki se je začel uporabljati 1. junija letos, določa pa, da občina za izvedbo lokacijske preveritve investitorju zaračuna nadomestilo stroškov, ki nastanejo v tem postopku. Zakon določa, da je plačilo nadomestila pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi, kar posredno pomeni, da če občina želi izvajati lokacijske preveritve, sta sprejem odloka in določitev stroška lokacijske preveritve za občino obvezna. Tu gre za novo vrsto prihodkov, nadomestilo stroškov lokacijske preveritve in takso za obravnavanje zasebnih pobud, pri čemer ni mogoče predvideti števila postopkov lokacijskih preveritev in števila Braslovška seja tokrat kratka pobud za spremembo namenske rabe prostora, za katere bo plačana predpisana taksa, ter posledično višine prilivov iz tega naslova. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna je podala vodja računovodstva Barbara Florjan Jelen. Kot je poudarila, je v prvem polletju letošnjega leta Občina Braslovče realizirala 2.112.663 evrov (45,9 %) prihodkov in 1.971.466 evrov (39,1%) odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki po bilanci prihodkov in odhodkov za prvo polletje znaša 141.197 evrov. Občina se v prvem polletju 2018 ni zadolžila, je pa odplačala glavnice v skupni višini 101.840 evrov (53,2 %) v skladu z amortizacijskimi načrti. Stanje neodplačanih glavnic na dan 30. junij 2018 je v višini 1.459.136 evrov. Svetniki so v nadaljevanju potrdili tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj, ki jih je pred tem obravnavala Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Bronasto plaketo prejmeta Medobčinsko društvo invalidov Žalec in Drago Strojanšek, srebrno Taja Steblovnik in Bo-žena Kosu, zlato pa Janez Ro-všnik za življenjske dosežke, ki jih je dosegel z aktivnim igranjem odbojke, s sodelovanjem v društvih bodisi kot član ali funkcionar in z aktivnim delovanjem v kraju. Brez pripomb so svetniki potrdili predlog odloka o OPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov -kmetija Rojnik in predlog odloka o ustanovitvi OŠ Braslov-če ter pravilnik o spremembi pravilnika o sofinanciranju malih čistilnih naprav v Občini Braslovče. Svetniki so bili seznanjeni z revizijskim poročilom o poslovanju Občine Braslovče v letu 2016, o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN za DC od priključka Šen-trupert na AC A1 Šentilj-Ko-per do priključka Velenje. T. T. Podvinski jez do konca leta varnejši o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi vzgojno--izobraževalnega zavoda OŠ Polzela, o predlogu sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 in predlog odloka o taksi za obravnavanje pobud strokovne komisije za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Novogradnja, energetska obnova in upravljanje javne razsvetljave v Občini Polzela. T. T. Podvinski jez, od katerega je odvisna poplavna varnost dela Pariželj in Polzele, bo dobil novo, varnejšo podobo. Direkcija za vode ga je skupaj z brežinami in s strugo Savinje dol vodno od jezu uvrstila v letošnji načrt dodatnih del na področju urejanja voda na območju Savinje. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija za vode in izvajalci del so pogodbo o sanaciji podpisali v začetku avgusta. Z deli na Podvinskem jezu so že začeli, z njimi pa naj bi končali do konca letošnjega leta. Izva- Sanacijska dela na Podvinskem jezu jalca del sta podjetji Hidrotehnik in Nivo Eko, naložba pa je vredna približno 900 tisoč evrov. T. T. Vranski svetniki sprejeli nekaj sklepov, odlokov in pravilnik Vranski svetniki so na 25. redni seji občinskega sveta obravnavali in razpravljali o devetih točkah dnevnega reda in sprejeli nekaj sklepov, odlokov in pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vransko za programsko obdobje 20182020. Na začetku seje so obrav- navali pobude in vprašanja svetnikov Marjana Pečovnika, Jožeta Matka, Sonje Cizej in Ivana Kokovnika, v nadaljevanju pa sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju članstva Alenke Pernovšek v Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ki je odstopila tudi kot svetnica, in sklep da se na mesto predsednika Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami imenuje občinskega svetnika Jožeta Matka. Svetniki so se seznanili s polletnim poročilom Občine Vransko za letošnje leto in polletnim poročilom koncesionarja o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb rednega vzdrževanja občinskih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin na območju Občine Vransko, s poročilom nadzornega odbora Občine Vransko o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Vransko za leti 2015 in 2016. Ob koncu seje so obravnavali dve vlogi ter sprejeli sklepa, da se za obnovo podrtega obzidja pri podružnični cerkvi sv. Marije Magdale- ne v Ločici pri Vranskem iz proračuna Občine Vransko nameni pet tisoč evrov in OŠ Vransko - Tabor za sofinanciranje dodatne ure tujega jezika nemščine, ter sklep, da se odobri sofinanciranje dodatne ure nemščine za šolsko leto 2018/2019, in sicer štiri ure mesečno, 10 mesecev po 14,77 evra, v skupnem znesku 550,80 evra. T. T. _SaAurUs&e/.daiitte/A OBČINE Braslovčani za praznik v Trnavi Družabni center v Preboldu Občina Braslovče praznuje septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ko je bil tega leta ustanovljen Benediktinski samostan v Gornjem Gradu, je takratni oglejski patriarh namenil novoustanovljenemu samostanu dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. Praznik so obeležili z več prireditvami, slavnostne seje občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ki so jo pripravili v telovadnici POŠ Trnava, pa so se med drugim udeležili tudi župani in podžupani spodnje-savinjskih občin. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril župan Branimir Strojanšek in ob tem izpostavil obnovo kulturnih in drugih objektov v občini, pohvalil uspešno delovanje društev, Letošnji dobitniki priznanj z županom Branimirjem Strojanškom Kmalu lepša in spremenjena podoba preboldske muzejske zbirke Med nastopom sopranistke Nataše Zupan in pianistke Irine Milivojevič centralne šole s podružničnimi, vrtec, gasilska društva in druge. Med najpomembnejšimi projekti je omenil občinski prostorski načrt, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, med pomembnejšimi investicijami v tem času pa sanacijo podvin-skega jezu ter brežin in struge Savinje dol vodno od jezu (celotna investicija znaša 900 tisoč evrov), gradnjo fekalne kanalizacije v južnem delu naselja Parižlje, na katero se bo lahko priključilo 12 objektov. V občini so obnovili tudi nekaj cest, vodovodov ..., vizijo in strategijo Občine Braslovče za nadaljnjih 15 let pa bodo bra-slovški svetniki obravnavali na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu. V nadaljevanju so podelili priznanja. Zupanovo priznanje je prejel Zavod za inventivno izobraževanje Vozim iz Celja. Bronasto plaketo Občine Braslovče sta prejela Medobčinsko društvo invalidov Zalec za dolgoletno izvajanje programov za invalide na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in Drago Strojanšek za prizadevno in uspešno delo v kraju in v gasilskem društvu na Dobrovljah. Srebrno plaketo sta prejeli Taja Steblovnik iz Pariželj za dolgoletno uspešno trenersko delo in dosežene rezultate mlajših selekcij Zenskega odbojkarskega kluba Braslovče in Božena Kosu iz Grajske vasi za dolgoletno prizadevno delo pri vodenju Turističnega društva Gomil-sko in aktivno udejstvovanje v kraju ter občini, zlato plaketo pa Janez Rovšnik iz Zgornjih Gorč za življenjske dosežke, ki jih je dosegel z aktivnim igranjem odbojke, s sodelovanjem v društvih bodisi kot član ali funkcionar in z aktivnim delovanjem v kraju. Slavnostno sejo so popestrili s kulturnim programom, ki ga je vodila Irena Štusej, v njem pa so nastopili sopranistka Nataša Zupan, pianistka Irina Milivo-jevič, plesna skupina Golovec ter Filip Zivanovič na klavirju in Timotej Jordan na flavti. T. Tavčar Te dni potekajo na prostoru Muzejske zbirke Prebold skozi čas in kmečke tržnice izvedbena dela projekta Družabni center Muzejska zbirka Prebold. Projekt sofinancira Evropski sklad za razvoj podeželja v okviru podukrepa M19.2 - Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Občina Prebold je prijavo na LAS oddala 12. maja lani, odločbo o odobritvi sredstev za projekt pa so prejeli 20. junija letos. Občina Prebold želi z izvedbo operacije izboljšati prepoznavnost objektov Muzejske zbirke Prebold skozi čas ter občanom in ranljivim skupinam ponuditi obnovljene objekte in ponudbo aktivnosti ter informacij s kulturnega, izobraževalnega, turističnega in prireditvenega področja. V okviru operacije bodo obnovili dvorišče muzejske zbirke, v objektu bodo prenovili sanitarije, v lesenem paviljonu ob objektu bodo uredili pokrit S krajem Andraž nad Polzela sta povezana dva znamenita Levstika - oče in sin Mihael in Vladimir Levstik. Mihael (Miloš) Levstik (1861-1938) se je v zgodovino kraja zapisal kot učitelj in napreden sadjar. Po njegovi zaslugi so takrat v bližnji in daljni okolici zrastli številni sadovnjaki, ki so kmetijam prinašali pomemben vir dohodka. Sadjarska tradicija marsikatere domačije izvira iz tistega časa. Vladimir Levstik (18861957) je v Andražu na Polzelo preživel otroštvo in obiskoval osnovno šolo. Po Cankarju je postal prvi poklicni slovenski pisatelj, pesnik, časnikar in pre- tržni prostor za dejavnost tržnice v slabem vremenu, TIC pa bodo prestavili v objekt muzejske zbirke. Občina bo kupila tudi multimedijsko opremo za predavalnico in novo pohištvo za pokrito tržnico in TIC. V okviru projekta bodo pri preboldskem bazenu uredili tudi postajališče za avtodome in s tem popestrili turistično ponudbo kraja. Partnerja v projektu Zgodovinsko in narodopisno vajalec. Za njegovo najboljše delo velja povest Gadje gnezdo, ki je izšla leta 1918, zanjo pa je pisatelj našel navdih na eni od bližnjih andraških domačij. Tudi kasneje je rad prihajal v kraj svojega otroštva, se pogosto zadrževal v mogočni senci stare jelovske lipe in pisal. Pri potomki nekdanje stare lipe mu bo Občina Polzela v sodelovanju s Kulturnim društvom Andraž ob 100-letnici izida povesti Gadje gnezdo postavila spominsko obeležje. V četrtek, 27. septembra, bodo ob 17. uri v Domu krajanov Andraž odprli sadjarsko razstavo z več kot 150 vrstami sadja in ob tem pripravili poku- ptember 2018 društvo Prebold in Turistično društvo Prebold bosta poskrbela za izvedbo prireditev in aktivnosti v okviru projekta, zasebni partner pa bo pripravil predavanja s področja samooskrbe s hrano in ekološke pridelave. Ocenjena vrednost projekta je 122.186,22 evra, od tega je odobreno sofinanciranje aktivnosti s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v vrednosti 41.104,25 evra. D. N. šnjo kulinaričnih dobrot. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. V petek, 5. oktobra, ob 17. uri bodo pri Jelovski lipi nad Brun-škovo domačijo odkrili spominsko obeležje Vladimirju Levstiku, osrednji govornik pa bo dr. Anton Šepetavc. Dogodek bo pospremila razstava o Vladimirju Levstiku, ki bo od 2. do 7. oktobra na ogled v Domu krajanov Andraž. Kot zadnja prireditev bo v soboto, 6. oktobra, ob 19. uri v Domu krajanov Andraž uprizoritev gledališke predstave Kastelka (gre za priredbo povesti Gadje gnezdo) v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Andraž. T. Tavčer Diamantni in kar sedem zlatih Levstikovi dnevi Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v ponedeljek, 3. septembra, na gradu Komenda na Polzeli pripravil sprejem za kar sedem zlatih in enega diamantnega maturanta iz Občine Polzela, med njimi so trije, ki so opravljali splošno maturo, diamantni in ostali zlati pa poklicno maturo. Tolikšnega števila žlahtnih maturantov na Polzeli ne pomnijo. To lovoriko so si na poklicni maturi v šolskem letu 2017/18 prislužili Ziga Meklav, ki je z vsemi osvojenimi točkami postal diamantni maturant (Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje), Mojca Blatnik (Gimnazija Celje - Center, predšolska vzgoja), Jaka Vodovnik (Ekonomska šola Celje), David Fonda (Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje), Matic Sitar (Srednja strojna šola Velenje); na splo- Začeli v Šentrupertu Župan Jože Kužnik z maturanti šni maturi pa Grega Batič, Urban Plaskan in Veronika Zupan (vsi I. gimnazija v Celju). Zupan je maturantom čestital za uspeh in jim zaupal, da še niso imeli, odkar obstaja Občina Polzela, toliko zlatih in povrhu še diamantnega maturanta. Zahvalil se je tudi staršem, žlahtnim maturantom pa zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in da bi se, če bo le mogoče, zaposlili v domačem okolju. Ob tej priložnosti jim je izročil knjigo Slovenija biser narave, maturanti pa so ob klepetu z županom povedali marsikaj zanimivega o dosedanjem šolanju in spregovorili tudi o načrtih za prihodnje. T. Tavčar Tretja razvojna os - bo nova vlada tej nalogi kos?! Tako se je glasil slogan letošnjega kolesarjenja po načrtovani trasi hitre ceste na Koroško, ki ga je že četrto leto zapored organizirala Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os z Raven na Koroškem. Koordinator iniciative Aljaž Verhovnik pravi, da želijo s kolesarjenjem tudi letos na simboličen način sporočiti, da Koroška kot regija s preostalo Slovenijo še ni povezana z avtocesto in da nujno potrebuje izgradnjo tretje razvojne osi. Zdaj že tradicionalno akcijo vsako leto spremlja slogan, s katerim želijo poudariti glavno sporočilo. Načrte bi lahko preprečila razsodba ustavnega sodišča. Občini Braslovče in Polzela sta v imenu Združenih S kolesarjenjem so začeli v Šentrupertu. civilnih iniciativ Savinjske doline vložili zahtevo za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za del trase med Šen-trupertom in Velenjem. Podporniki mladinske iniciative so kolesarjenje v nedeljo, 16. septembra, namenoma začeli v Šentrupertu, kjer naj bi se tretja razvojna os priključila na obstoječe avtocestno omrežje. Pot pa so nadaljevali proti Velenju. T. T. 6 september 2018 PO DOLINI Dan Gasilca GZ Žalec Gasilska zveza Žalec je 15. septembra skupaj s praznovanjem 140-letnice delovanja PGD Šempeter obeležila tudi letošnji dan gasilca. Prireditev je potekala v velikem šotoru v Šempetru, kjer je bila tudi slavnostna proslava s podelitvijo priznanj Gasilske zveze Slovenije. V nadaljevanju so predstavili gasilsko tehniko in delo gasilcev, vključno z gašenjem s pomočjo helikopterja, kar je bilo svojevrstno doživetje za vse udeležence proslave in številne krajane iz vse Savinjske doline in tudi od drugod. Slovesnost se je začela z gasilsko povorko od gasilskega doma do prireditvenega prostora, na čelu katere je igrala Godba Liboje. Za njo je na prireditveni prostor prikorakal praporščak s praporom GZ Žalec, ki združuje 32 gasilskih društev. Poleg osrednjega prapora sta ešalon bogatila tudi prapora gasilske mladine in veteranov GZ Žalec. Za prapori so korakali predsednik GZ Slovenije Janko Cerkovnik, poveljnik parade Janko Lupše, Dobitniki priznanj s predsednikom GZ Slovenije in predstavnikom CZ predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in predsednik PGD Šempeter Dejan Lešar. Postro-ju so sledili gasilci gasilskega poveljstva Občine Žalec in ostali gostje na čelu z županom Jankom Kosom in novoizvoljenim poslancem Aleksandrom Reberškom, ki sta oba tudi gasilca in sta na prizorišče prišla v gasilskih uniformah. Zbrane so nagovorili žalski župan Janko Kos, predsednik žalske gasilske zveze Edvard Kugler in predsednik GZ Slovenije Janko Cerkovnik. Slednji je poudaril dobro delo gasilcev v okviru GZ Žalec in ob tej priložnosti PGD Šempeter ob 140-letnici delovanja podelil zlato plaketo. V nadaljevanju je podelil gasilska odlikovanja za posebne zasluge trem članom GZ Žalec, in sicer Davidu Krku iz PGD Andraž, Frideriku Luskarju iz PGD Gotovlje in Karlu Vovku iz PGD Gomilsko. V okviru visokega jubileja je šempetrsko društvo prejelo tudi plaketo Civilne zaščite. V imenu vseh prejemnikov priznanj se je zahvalil predse- Atraktiven prikaz gašenja s helikopterjem dnik društva Dejan Lešer. Sledila je predstavitev dejavnosti GZ Žalec, ki jo je s komentarji pospremil podpoveljnik GZ Žalec Dušan Zabukovnik. Prava atrakcija pa je bil prikaz gašenja s pomočjo vojaškega helikopterja, ki so si ga obiskovalci lahko ogledali, nekateri pa so z njim tudi poleteli. Za veselo razpoloženje pod šotorom pa je v nadaljevanju poskrbel ansambel Veseli svatje. D. Naraglav K' t 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net tí'?-' - w i -rm/ . ■ V»vI Šempetrski gasilci praznujejo 140 let Zgodovina društva Povezovalka slavnostne seje je med podelitvijo priznanj preletela 140-letno zgodovino društva. Ustanovitelj šempetr-ske požarne brambe je bil leta 1878 Jožef Marinc Lenko. Pod njegovim vodstvom so dve leti zatem na prostoru, kjer je danes turistični biro, postavili leseno šupo, v kateri so hranili ročno brizgalno in drugo gasilsko orodje, kot so vedrice, letve, kavlji itd. Ta brizgalna je imela samo tlačno cev, zato so morali prinašati vodo v vedri-cah. Leta 1895 pa so pod vodstvom Jožeta Volfa že nabavili drugo ročno brizgalno, ki je imela vgrajeno sesalno cev in je ročno prinašanje vode odpadlo. Leta 1900 je vodenje požarne brambe prevzel Peter Tratnik, po domače Kovač, iz Dobrteše vasi, vendar je pod njegovo vladavino ostala še nemška komanda. Leta 1904 je vodstvo prevzel zavedni Slovenec Vincenc Ušen, po domače Flis, iz Spodnjih Grušo-velj, ki je društvu takoj uvedel slovensko poveljevanje. Vodil ga je do leta 1916, ko je moral na fronto za avstro-ogrsko monarhijo. Vodstvo društva je tedaj prevzel Alojz Šribar iz Dobrteše vasi in ga vodil do leta 1919, ko so za predse- dnika izvolili Jožeta Kozinarja Koželja. Za poveljnika so imenovali Jakoba Zajca, po domače Petka, iz Šempetra. Že čez štiri leta (1923) so za poveljnika izvolili Petra Žoharja, po domače Jagra. Pod vodstvom Koželja in Žoharja je gasilsko društvo leta 1925 postavilo nov gasilski dom, leta 1927 je nabavilo še novo motorno brizgalno in 1934 preuredilo star osebni avto za gasilske potrebe. Med drugo svetovno vojno je bila dejavnost društva okrnjena, saj je precejšnje število članov odšlo v partizane, kar nekaj pa so jih izselili in tudi ustrelili. Po koncu vojne je vodstvo društva prešlo v mlajše roke, predsednik je postal Alojz Terglav, poveljnik pa Štefan Cvenk. Dve leti kasneje je zopet prišlo do sprememb v operativi. Poveljništvo je prevzel Peter Žohar, sin dolgoletnega poveljnika med obema vojnama, v odbor pa so izvolili še Ivana Zajca, Miha Kudra ml. in Martina Žnidar-čiča. V letih od 1949 do 1953 je društvo v lastni režiji zgradilo šest gasilskih vodnjakov v Podlogu, Spodnjih Grušo-vljah in Šempetru. Leta 1954 je društvo kupilo tovorni avto, istega leta je nabavilo nov gasilski prapor, ki ga je razvilo in predalo v upravljanje Adolfu Kosu. Vmes je prišlo do različnih vodstvenih sprememb. Leta 1962 jih je nenadoma zapustil Alojz Terglav, vajeti društva je nato prevzel Franc Golavšek, poveljnik pa je postal Miha Božič. V odboru so bili še tajnik Rudi Udrih, blagajnik Janez Božič, gospodar Stanko Klančnik in vodja mladine Anton Gros ter še nekateri člani. Novi odbor si je zastavil težke naloge. Društvo je v tem času zgradilo nov gasilski dom, nabavilo nov avto fiat 1300 kombi in nekaj opreme, pozneje, ob 90-letnici, pa še novo motorno brizgalno Rosenbauer 800. Petinde-vetdesetletnico so kronali z novim tipiziranim vozilom TAM 2001, ob stoletnici pa so prevzeli novo kombinirano gasilsko vozilo TAM 5500, ki je imelo cisterno z 2500 l vode za gašenje in integrirano motorno brizgalno ter prostor za prevoz posadke (1 + 5). Ob 110-letnici so staro vozilo TAM zamenjali za novo TAM 80 T 35. Čas je tekel naprej in kombinirano gasilsko vozilo TAM 5500 je počasi postalo »utrujeno«. Med poplavo leta 1990 je vozilo med reševanjem krajana ostalo sredi poplavljene Savinje pri Šeškem mostu. Kasneje so nabavili gasilsko intervencijsko vozilo iveco z oznako GVC24/50, ki so ga uradno prevzeli ob 120. obletnici društva in jim dobro služi še danes. V tem obdobju so tudi nadzidali gasilski dom in v njem uredili dvorano in spremljajoče prostore. Tudi ob 130-letnici so posodobili vozni park. 20 let staro vozilo TAM 80 T 35 so zamenjali s kombiniranim vozilom za prevoz posadke in opreme opel movano z oznako GVM-1 in prikolico z motorno bri-zgalno Rosenbauer FOX 3. V zadnjem desetletju so po odpravi posledic, ki jih je pustil žled, od KS Šempeter donatorsko dobili motorno žago s podaljšanim drogom za obžagovanje drevesnih vej na višini. Ob podpori krajevne skupnosti so nabavili še dodatni lahki priklopnik s ponjavo (prikolico za kombi) za prevoz gasilske opreme in poplavnih vreč ob intervencijah. Ker pa je njihovo intervencijsko vozilo iveco staro že 20 let, že razmišljajo o nakupu nove, modernejše, varnejše in učinkovitejše opreme in vozila. Upajo, da jim bo ob podpori Občine Žalec, krajanov in do-natorjev v prihodnjem obdobju to tudi uspelo. Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter praznuje letos 140-letnico svojega obstoja. Je eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji in najstarejše v Spodnji Savinjski dolini, če ne štejemo industrijskega gasilskega društva nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, ki je bilo ustanovljeno pet let prej. Ob jubileju so v prostorih svojega društva pripravili slavnostno sejo, teden dni kasneje pa slovesno praznovanje, ki so ga združili z dnevom gasilca Gasilske zveze Žalec. Na slavnostni seji je zbrane pozdravil predsednik društva Dejan Lešer, nato pa so se z minuto molka poklonili vsem preminulim gasilcem. Dejan Lešar je predstavil zadnjih deset let delovanja društva. Izpostavil je praznovanje 130-letnice, ki so jo okronali z novim gasilskim avtomobilom za prevoz moštva in opreme ter prikolico z motorno brizgalno, razvili so nov društveni prapor, v tem obdobju pa so v osnovni šoli uvedli krožek Mladi gasilec. Večkrat se je zamenjalo vodstvo društva. Pred desetimi leti je bil za predsednika izvoljen Miran Dolinar, ki je nasledil dolgoletnega predsednika Petra Žni-darčiča. Poveljstvo je leto pred tem prevzel Aleš Laznik, ki je nasledil poveljnika Edvarda Krka. V tem času so obeležili tudi 25 let pobratenja z gasilskim društvom DVD Križev-ci s Hrvaške, s katerim prav letos obeležujejo 30-letnico prijateljstva. Tudi na tekmovalnem področju in pri delu Predsednik Dejan Lešer med svojim govorom s podmladkom so bili dokaj uspešni. V desetih letih so se pripravnice in pripravniki kar šestkrat udeležili državnega tekmovanja v kvizu in orientaciji. Vsa leta so se udeleževali tudi članskih tekmovanj, na katerih so zadnja leta še posebej uspešne članice. Letos je Mirana Dolinarja na mestu predsednika zamenjal Dejan Lešer, poveljnik pa je ostal Aleš Laznik. In nekoliko so polepšali svoj vozni park. 20 let staro gasilsko cisterno in 10 let star kombi so namreč polepili z visoko odsevnimi trakovi, nakup novega vozila pa so si zadali za naslednja leta. Župan Janko Kos je ob čestitkah društvu poudaril pomen delovanja gasilstva in lokalne skupnosti, da so gasilska društva dobro opremljena in pripravljena za svoje delo. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, njegova namestnica Janja Kramer, namestnik poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Žalec Klemen Herle, poveljnik CZ Občine Žalec Robert Vasle, predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in predsednik Dobrovoljnega vatrogasnega društva Križevci Ivo Matosovič. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja. Društveno priznanje za prizadevno delo v društvu je prejelo 50 posameznikov in 18 društev. Plaketo društva so prejeli KS Šempeter, Gasilska zveza Žalec in pobrateno društvo iz Križev-cev. Podelili so tudi priznanja Gasilske zveze Žalec. Te sta prizadevnim gasilcem podelila predsednik zveze Edvard Kugler in predstavnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Zvonko Kotnik. Priznanje III. stopnje GZ Žalec so prejeli Tatjana Dagijan, Klavdija Do- linar, Peter Hadolin, Dominik Hočevar, Vlado Krk, Dejan Lešer in Karmen Lešer. Gasilsko plamenico II. stopnje pa sta prejela Primož Krk in Jože Matjaško. Slavnostno sejo je s pesmijo obogatil pevski zbor Savinjski zvon. D. Naraglav _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI september 201 8 7 Doslej najuspešnejša noč Kljub dežju več kot 300 rekreativcev Mladi in mladi po srcu so sobotni začetek šolskega leta preživeli na že 19. zaporedni Žalski noči mladih. Več kot 3700 udeležencev koncerta so v najglasnejši noči Žalca zabavali Magnifico, skupini Tabu in MI2 ter mnogi drugi. Predsednik Študentskega kluba Žalec Tomaž Kozovinc, ki je bil letos prvič vodja prireditve, pravi, da je dogodek presegel pričakovanja in da se glede na letošnjo že veseli Žalske noči mladih 2019. Prireditev je približno pol leta pod okriljem Študentskega klu- ba Žalec pripravljala več kot dvajsetčlanska ekipa mladih iz Žalca in okolice. S skupnim trudom in z odlično porazdelitvijo dela so poskrbeli, da je bila Žalska noč mladih 2018 kljub nenaklonjenemu vremenu najboljša doslej. L. K., foto: arhiv ŠKŽ Mi2 so brez dvoma navdušili več kot dva. Navdušeni množici vreme ni pokvarilo dobrega vzdušja. Podelili zaključna potrdila Med nagovorom vodje projekta Biserke Neuholt Hlastec Na UPI - ljudski univerzi Žalec so za vse udeležence, ki so zaključili izobraževalne programe v okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski dolini, pripravili svečano podelitev zaključnih potrdil. Na prireditvi ob podelitvi zaključnih potrdil so zbrane nagovorile direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih, vodja projekta Biserka Neuholt Hlastec, svetovalka Mihaela Anclin in učiteljica angleškega jezika Tina Ojsteršek, z nastopom pa jo je obogatil glasbeni študijski krožek Savinjski UPI. Na UPI Žalec izvajajo projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski regiji že od leta 2016 dalje. Cilj projekta, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, je pri zaposlenih okrepiti temeljne in poklicne kompe-tence. Tako so na UPI Žalec v preteklem šolskem letu za 200 zaposlenih izvedli kar 19 tečajev s področja računalništva, tujih jezikov, komunikacije, slovenskega jezika ... Tudi za letošnjo jesen so pripravili pester izbor brezplačnih tečajev za zaposlene, in sicer tečaj digitalnega marketinga, računalniške tečaje (začetne in nadaljevalne), tečaje tujih jezikov, tečaj komunikacije in javnega nastopanja, tečaj digitalne fotografije ter program UŽU Izzivi podeželja. T. Tavčar S teka za štajersko-koroški pokal Tradicionalni 18. tek po ulicah Žalca so kljub deževnemu vremenu uspešno izvedli. ZKŠT Žalec, organizacijska enota Šport, je ob podpori članov AK Žalec in prostovoljcev ter Gasilske zveze Žalec pripravil še eno lepo prireditev. Res je, da je bila udeležba tekačev zaradi dežja manjša, res pa je tudi, da so tokrat po ulicah Žalca tekli tisti najvztrajnejši. Skupno je v vseh kategorijah teklo več kot 300 tekačev, najatraktivnejši pa je bil tokrat članski tek za šta-jersko-koroški pokal, ki je v Žalec privabil mnoge odlične atlete iz Slovenije. Tradicionalno so tek odprli najmlajši s svojimi starši, sledil je tek učencev prvih štirih razredov in družinski tek na žalsko miljo. Tekmovalni del pa je po žalskih ulicah pognal učenke in učence od 5. do 9. razreda. Pri fantih so bili najboljši: letnik 2004 Nejc Jurhar (OŠ Griže), letnik 2005 Nal Ilar (oŠ Oskarja Kovačiča), letnik 2006 Luka Božič (OŠ Šempeter), letnik 2007 Lun Ilar (OŠ Oskarja Kovačiča) in letnik 2008 Urban Jurhar (OŠ Griže). Pri dekletih so bile najhitrejše: letnik 2004 Lina Ilar (OŠ Oskarja Kovači-ča), letnik 2005 Eva Založnik (OŠ Frana Kranjca), letnik 2006 Dina Špan (OŠ Griže), letnik 2007 Brina Praprotnik (OŠ MŠ Ljubljana) in letnik 2008 Nika Fabčič (I. OŠ Žalec). Na osrednjem članskem teku za štajersko-koroški pokal in pokal Občine Žalec je teklo 84 tekačev, ki so s progo opravili suvereno, brez padcev in ob odličnem vzdušju vseh prisotnih. V absolutni konkurenci sta slavila Renata Vetrih (Unitur Zreče) in Gregor Ver-bošt (AK Poljane). Najstarejša udeleženka teka je bila ponovno 84-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. T. Tavčar Najštevilčnejša na teku je bila 8-članska družina Štamol - Drolc iz Žalca. Zmagovalca v absolutni konkurenci Gregor Verbošt in Renata Vetrih Gas Brass V petek, 21. septembra, je v sklopu prireditve »Po nakupu se dobimo pri fontani« potekal koncert trubaških skupin Gas Brass 2018. Na tržnici pri fontani sta nastopili ta hip najboljši trubaški skupini v Sloveniji, to sta Čaga Boys, mlada skupina iz Vele- nja, ter Pivo in čevapi, že uveljavljena skupina iz Postojne. Dogodek je že petič organizirala žalska območna izpostava JSKD. Obiskovalci so ob poslušanju vidno uživali, nekateri so se ob udarnih zvokih nastopajočih celo veselo zavrteli. T. Tavčar Mlada trubaška skupina Čaga Boys iz Velenja 8 september 201 8 OSREDNJE TEME _SaAjlnis&e/. datine/S Ob 150-letnici preplavili Žalec Po slovesni seji občinskega sveta Občine Žalec na praznik v četrtek, 6. septembra so se udeleženci seje in gostje skupaj z več kot tisoč člani 50 različnih društev iz Občine Žalec in od drugod ter ob spremljavi godb v svečani povorki odpravili od Doma II. slovenskega tabora na Šlandrov trg, ki je bil prizorišče osrednje svečanosti ob 150-letnici II. slovenskega tabora. Ob številnih praporščakih iz doline in od drugod je plapolalo več sto slovenskih zastavic, ki so jih nosili udeleženci povorke. Žalsko mestno jedro je utripalo od nacionalnega ponosa. V programu, ki sta ga v duhu Slovenstva povezovala oče in sin Franci in Jan Podbrežnik, so nastopili združeni odrasli, mladinski in otroški pevski zbori Občine Žalec pod vodstvom dirigentke Zdenke Marko vič, in ob spremljavi Jožeta Škorjanca, godbe na pihala ter Andreja Zakonjšek Krt in Pri- mož Krt. Prizorišče in goste, med katerimi so bile številne delegacije iz pobratenih občin Občine Žalec, župani Spodnje Savinjske doline in drugi gostje, so počastili številni praporščaki. Množico zbranih sta nagovorila župan Janko Kos in slavnostni govornik pisatelj Tone Partljič. Dogodek pa je s svojo prisotnostjo in pozdravom počastil tudi predsednik RS Borut Pahor. Zbrane je najprej na Šlan-drovem trgu še enkrat nagovoril župan Janko Kos in se podrobno, tudi s citiranjem sporočil tabora izpred 150 let, dotaknil II. slovenskega tabora. Svečani govornik Tone Partljič, ki je uvodoma izrazil veselje in ponos ob povabilu, hkrati pa dodal, da so v Žalcu s tem gotovo sledili tudi tradiciji slovenskih taborov, kjer so res imeli glavno besedo pisatelji, denimo Fran Levstik, pa predsednik tabora Josip Vošnjak in Oče in sin Franci in Jan Podbrežnik sta prireditev povezovala v duhu Slovenstva. 6. septembra 2018 je minilo 150 let od II. slovenskega tabora, ki je v naši dolini pustil pomembne sledi. Utrdil je pomen slovenskega jezika, zanetil številne čitalnice po dolini, prebujal je narodno zavest, ohranil je našo identiteto... Z mnogimi prireditvami smo se prazniku že poklonili, nekaj jih je še pred nami. Vabimo vas, da se nam pridružite. __■ Z glasbo v čas slovenskih taborov, dvorana | Glasbene šole Risto Savin Žalec Slovesna seja Mestne skupnosti Žalec, | Dom II. slovenskega tabora Žalec ■KJHimUHM Slavnostni program ob 60-letnici KUD | Grifon Šempeter, Hmeljarski dom Šempeter ■t^HiMMHHM Ženska v 19. stoletju in danes, predavanje dr. Marte Verginella, Medobčinska splošna | knjižnica Žalec Predstavitev monografije o življenju in delu | ak. kiparja Eduarda Salesina, Savinova hiša Utrip domoznanstva, razstava likovnih del na temo II. slovenskega tabora Likovne sekcije | KUD Polzela, MSKŽalec Predstavitev ponatisa knjige Navod o hmeljariji Janeza Hausenbichlerja, MSK Žalec zapisnikar Josip Jurčič, je med drugim povedal: »Vidim, da o taborih veste zelo veliko. Ne samo v teh današnjih vznesenih besedah. Imate glavno ulico II. slovenskega tabora, imate Dom II. slovenskega tabora, imate občinski praznik na datum II. slovenskega tabora. Ne poznam občine, kjer bi toliko dali na tradicijo, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Ne samo vaše legendarne osebnosti izpred 150 let, toliko je še drugih, ki so veliko naredili ... Slovenski kulturi se v Žalcu priklanjate bolj kot kjerkoli drugod. Imate šolo Rista Savina, spoštujete spomin prve slovenske pesnice Fanny Hausmann, ki jo drugod po Sloveniji skorajda ne poznajo. Navsezadnje ohranjate spomin na Meto Rainer, ... in tako naprej. V Mariboru pa ploskamo tudi »vaši« Andreji Zakonjšek, ki je ugledna solistka v naši operi.« Tone Partljič je opozoril na pomen Slovenstva in ugotovil, da v Sloveniji še vedno nismo uresničili ideje zedinjene Slovenije, ki so jo nosili slovenski tabori pred toliko leti. Ob tem je poudaril pomen različnih pogledov in mišljenj, vendar pa še bolj, da je pomembno spoštovanje drug drugega, drugačnih mišljenj in pogledov, brez nestrpnosti in izključevanj, a tudi brez sovražnega govora. Za konec je dodal, da moramo ohraniti dostojanstvo, ceniti in spoštovati svoje ljudi ne glede na prepričanje in govor končal s čestitkami ob prazniku. Predsednik Borut Pahor se je strinjal s Tonetom Partljičem in ob tem med drugim povedal: »Velike stvari smo Slovenci dosegali takrat, ko smo bili enotni. In do enotnosti ne vodi kraljevska pot. Treba jo je čuvati s tem, da sodelujemo. Tako kot pisatelj Partljič ni pozval, da bi bili enotni glede vsega, tako kot je popolnoma normalno, da se kregamo okrog vsakodnevnih in drugih aktualnih vprašanj, je zelo pomembno, da se ne glede in prav zato, ker se razlikujemo v stališčih, ker je vsak od nas edinstven, spoštujemo. Če in kolikor se bomo mi med seboj kot posamezniki in kot slovenski narod spoštovali, toliko večjo možnost imamo, da bomo tudi v naslednjih 150 letih svobodno in ustvarjalno kreirali našo prihodnost. Ne vem, kakšna bo, a vem, da jo bomo oblikovali toliko bolj po naši meri, kolikor bolj bomo enotni, kolikor bolj bomo sodelovali, kolikor bolj se bomo vsakodnevno med seboj spoštovali.« Množično in vzneseno slovesnost, ki jo je pospremilo tudi veliko Žalčanov, občanov in drugih, je nekoliko »zredčil« dež, ki je prepreči tudi sklepni ples združenih folklornih skupin, a vendarle, praznovanje se je nadaljevalo ob druženju, glasbi, brezplačnemu pivu in klobasah. V duhu tabora. L. K., foto: T. T. Številni prapoščaki so pričarali domoljubno kuliso na Šlandrovem trgu Žalec. Množica gostov, domačinov, Spodnjesavinjčanov in drugih je dala prireditvi slavnostni pridih in mogočnost. K prazničnemu vzdušju so prispevali tudi združeni mladi pevci in Andreja Zakonjšek Krt, ki so skupaj odpeli pesem Fičfirič pesnice Mete Rainer. Povorko je sklenila Godba Zabukovica, ki je skupaj z Godbo Liboje dajala povorki glasbeni korak. ** v OBIEI www.zkst-zalec.si Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME september 201 8 9 Slavnostni govornik Tone Partljič je spregovoril o Slovenstvu nekoč in danes ter Predsednik Borut Pahor je poudaril pomen povezanosti in sodelovanja. poudaril pomen medsebojnega spoštovanja. Zavstavonošem in praporščakom je poveljeval glavni praporščak zveze ZVVS Dominik Grmek. Kolesarski klub Žalec se je v praznični povorki predstavil v starodobnem stilu. Tudi člani MDI Žalec so nepogrešljivi del društvenega utripa v občini. FS Grifon Šempeter letos praznuje 60 let delovanja. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si BREZPLAČNA DSNDVNA SDLA ZA DDRASLE SREDNJESDLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), STROJNI TEHNIK (pti), ELEKTROTEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PRDSTI ČAS r ^ 1 JEZIKOVNI TEČAJI ^^^^^^ AEROBIKA FIT HRBTENICA 1 RAČUNALNIŠKI TEČAJI ^ ^ FLAMENKO J ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO Po ZNANJE na UPI Žalec V povorki so med številnimi predstavniki športnih društev barve NK Žalec zastopali mladi upi. TD Šempeter so v rimski opravi slikovito zastopali svoj kraj in rimsko nekropolo. 10 september 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S Pozdrav jeseni pri Jami Pekel Vrsta prireditev ob prazniku Na jesenskem druženju »v starih dobrih manirah«. brez virtualnih pripomočkov so se imeli lepo mladi in malo starejši. Gobarske razstave si je ogledalo veliko ljubiteljev teh gozdnih sadežev. Turistično društvo Šempeter je prejšnjo nedeljo ob svetovnem dnevu turizma in predstavitvi projekta LAS SSD Gozdovi so pljuča Pekla - gozd Pekla pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni pri Jami Pekel. Prireditev je obiskalo veliko otrok s starši, babicami in dedki in tudi nekaj naključnih turistov, ki so obiskali jamo. Udeleženci so se lahko udeležili raznih zabavnih iger, ustvarjalnih delavnic, si pekli jabolka in klobase, kot nekoč pastirci, se sladkali s palačinkami, iskali skriti zaklad ... in se sprehodili skozi jamo s svojimi svetilkami, kar je bilo za marsikoga posebno doživetje. Predstavniki, ki sodelujejo v projektu LAS SSD na čelu z Urošem Petričem iz Celjsko gozdarskega društva, so na posebni stojnici predstavljali projekt Gozdovi so pljuča Pekla - gozd Pekla. Kot nam je povedal Uroš Petrič, je bilo njihovo društvo skupaj s partnerji (TD Šempeter, Občino Žalec, Razvojno agencijo Savinja in podjetjem Virant.si) uspešno na javnem razpisu LAS SSD. Uspelo jim je pridobiti nepovratna sredstva v višini nekaj manj kot 29.700 evrov. Projekt se je začel izvajati 15. 9. 2018 in bo potekal do 30. 6. 2019. V okviru projekta bodo obnovili in nadgradili tematsko učno pot krajinskega parka Ponikovski kras in ji povrnili sijaj. Učno pot bodo izboljšali, tako da bo postala bolj prepoznava in doživljajsko bogatejša za obiskovalce. Obiskovalce gozdov okrog Jame Pekel TRGOVINA ZELENO ZLATO Savinjska cesta 11, Žalec T: 03 572 06 26 / www.turizem-zalec.si Pričakujemo vas: Bogata ponudba - 10.00-19.30, ponedeljek-četrtek; dobrot savinjskih - 10.00-20.30, petek, sobota; kmetij! - 10.00-19.30, nedelja. Uroš Petrič bodo s številnimi aktivnostmi, delavnicami in promocijskimi dogodki poučili, kako se prilagajati na podnebne spremembe, zakaj je pomembno ohranjati biotsko pestrost in kakšno vlogo imajo pri tem različni ekosistemi in številne živalske vrste. Ob tem bodo namestili dvojezične informativne table, ki bodo dodatno opremljene s QR-kodo, nekaj tabel pa bo označenih tudi z Braillovo pisavo. Nabavili bodo novo urbano opremo, didaktične pripomočke, uredili bodo tudi dvojezično spletno stran. Pot bo dostopnejša različnim ciljnim skupinam, turistom, rekreativcem, šoli v naravi, slepim in slabovidnim. D. N. ti Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 65; fax 03/713 68 70 ra.savinja@ra-savlnja.sl; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2018 OBČINA ŽALEC bo skupaj s partnerji podjetniškega podpornega okolja tudi letos za svoje obrtnike in podjetnike organizirala že tradicionalno srečanje podjetnikov - PODJETNIŠKI PIKNIK, ki bo v sredo, 3. 10. 2018, ob 15. uri na lokaciji Ribnik Steska (Turistična kmetija Cokan, Studence 21 a, Žalec). Poleg gostiteljev (Občina Žalec, ZZG Žalec, RA Savinja ter Golding klub Žalec), vas bo nagovoril tudi častni gost, predsednik Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije g. Branko Meh. Zaradi lažje organizacije prosimo, da svojo udeležbo sporočite najkasneje do ponedeljka, 1. 10. 2018, na sedež Razvojne agencije Savinja, na e-naslov ra.savinja@ra-savinja.si ali na tel. št. 03/713 68 60. VABLJENI! V Občini Polzela se je v okviru občinskega praznika v soboto, 22. septembra, zvrstilo več prireditev. Pripravili so tradicionalni dobrodelni Malteški tek, ki se ga je udeležilo 67 tekačev, sejem Dobrote s kmetij, Turistično in hortikulturno društvo Polzela je podelilo priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte, Gobarsko miko-loško društvo Polzela je pripravilo razstavo gob in predavanje mikologa Antona Polerja iz Maribora, dogodek pa so pope- Rezultati Malteškega teka: Na 21 km je v moški kategoriji zmagal Matej Meklav, v ženski kategoriji pa Tanja Kramberger (oba s Polzele). Na 10 km je v moški kategoriji zmago slavil Dejan Uršnik iz Mozirja, pri ženskah pa Brigita Šuper s Polzele. Na 5 km je v moški kategoriji slavil Matic Hribernik in pri ženskah pa Petra Siter (oba s Polzele). strili s kulinaričnimi dobrotami Gobarsko mikološkega društva Polzela. Razen malteškega teka so vse prireditve pripravili v telovadnici OŠ Polzela. Tradicionalna prireditev Šport Špas, ki jo pripravlja OŠ Polzela, pa je zaradi slabega vremena odpadla. T. T. S t t _ SatMniske^ d&lineA 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Pridružite se nam v naslednjih brezplačnih izobraževalnih programih: 30-URNI OSNOVNI TEČAJ NEMŠČINE Začetek: 8. 10. 2018 Izvajalec: UPI-ljudska univerza Žalec Lokacija: UPI-ljudska univerza Žalec 30-URNI NADALJEVALNI TEČAJ ANGLEŠČINE Začetek: 18. 10. 2018 Izvajalec: UPI-ljudska univerza Žalec Lokacija: UPI-ljudska univerza Žalec 1- DNEVNA DELAVNICA KOMUNIKACIJE Začetek: 13. 10. 2018 Izvajalec: Društvo Dvorec Lokacija: Grad Komenda, Polzela PRIJAVE Jezikovni tečaji: referat@upi.si / 03 713 35 51 Delavnica komunikacije: gostus2018@gmail.com / 040 175 403 Programe izvajamo v okviru projekta GOSTUS 2018. Več o projektu na www.gostus.org. Partnerji v projektu smo: U^UUDSKA UNIVERZA ŽALEC vVWrcc 1| ir/////"'// REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TFHNOl OGIJO Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. _SaAtiriisAe/.daiitte/S PODJETNIŠTVO IN TURIZEM september 201 8 11 Zlate medalje na AGRI tudi Savinjčanom Blagovna znamka prodana Pod okriljem 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki je v Gornji Radgoni potekal od 25. do 30. avgusta, so tudi letos izvedli mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, vin, medu ter kmetijske mehanizacije in opreme. Kar nekaj prejemnikov zlatih medalj prihaja iz naših krajev. Na ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je letos sodelovalo 29 podjetij s 188 izdelki, od tega iz Slovenije 21 podjetij s 134 izdelki. Med njimi je bila seveda tudi Mlekarna Celeia, ki je za svoje izdelke prejela 7 velikih zlatih medalj (za jogurt z vanilijo, trajno mleko 3,5 % m. m. in 1,5 % m. m., trajno mleko brez laktoze, desertni jogurt z vanilijo in podloženimi marelicami, de-sertni kavni jogurt (5,5 % m. m.) in desertni jogurt z vanilijo in podloženimi višnjami (4,9 % m. m.). Prejela je tudi 11 zlatih medalj, 14 srebrnih in 6 bronastih. Pri ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo sta sodelovala 102 čebelarja s 146 vzorci medu, od tega 88 čebelarjev s 129 vzorci iz Slovenije. Nagrajenih je bilo 135 vzorcev. V tej hudi konkurenci je Darko Nemivšek iz Tabora za kostanjev med prejel zlato medaljo. Med iz taborskih livad in gozdov ima zaščiteno geografsko označbo Slovenski med. Danijel Zupančič iz Lok pri Taboru pa je za kostanjev med prejel srebrno medaljo. Pod okriljem sejma AGRA je potekalo tudi tradicionalno, 38. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, na katerem je sodelovalo 29 podjetij s 50 eksponati. Šampionsko nagrado za novi proizvod domače proizvodnje je prejelo podjetje SIP, strojna industrija, d. d., Šempeter, in sicer za pobiralni zgrabljalnik Gomark, d. o. o., iz Čepelj je v kategoriji novih proizvodov domače izdelave prejel zlato medaljo za krožno žago SAF--X-CUT automatic s transporterjem, PROFI KMET, d. o. o., iz Prekope pri Vranskem pa srebrno medaljo v kategoriji proizvodov iz tuje proizvodnje za gozdarsko prikolico BMF 10T2 z dvigalom, bronasto medaljo za krmilno mešalno prikolico KONGSKLIDE VM 8-15 in priznanje za čelni traktorski nakladalec STOLL FZ 220 PROFILINE. Podjetje Robust, d. o. o., iz Arje vasi je prejelo zlato medaljo v kategoriji novih proizvodov domače izdelave za profesionalni vertikalni cepilnik drv Robust, bronasto pa za povezo-valnik drv in tranportni plato. Podjetje Uniforest, d. o. o., je v isti kategoriji prejelo zlato medaljo za rezalno-cepilni stroj Titan 43/20 J in horizontalni cepilnik Magnum 32, srebrno pa za koncept SCORPION. K. R. Blagovno znamko Polzela je kupilo mednarodno trgovsko podjetje iz Estonije Sirekar Hulgi OU, ki je kupilo tudi zaloge tistih izdelkov, ki se najbolje prodajajo. Ker je bilo estonsko podjetje edini kupec, je vse skupaj dobilo po izklicni ceni dobrih 389 tisoč evrov. Proizvodnja naj bi potekala v pazljivo izbranih produkcijskih obratih v Evropi, ki lahko jamčijo visoko kakovost izdelkov. Podjetje Sirekar Hulgi OU proučuje tudi možnosti proizvodnje določenih izdelkov v Sloveniji, če bo lahko sklenilo dogovor s primernim poslovnim partnerjem, so pojasnili kupci. Ob strateškem načrtu, kako ponovno vzpostaviti in nadalje razvijati blagovno znamko Polzela, so se nekateri že razveselili novega zagona. Vendar žal to (še) ne pomeni, da bodo nogavice, ki bodo nosile znak lastovke, izdelovali na Polzeli. Novi lastnik polzelske blagovne znamke ne skriva, da je Prodajalna nogavic na Polzeli blagovno znamko kupil tudi zaradi potenciala in dobrega imena, ki ga ima na tleh nekdanje Jugoslavije. Obenem pa bo s tem estonsko blagovno znamko Monton lansiral na slovensko tržišče. Napoveduje še, da na- merava obuditi trgovsko verigo v Sloveniji in na Hrvaškem ter začeti izvažati izdelke Polzele na trge držav bivše Jugoslavije. Omenjena investicija je ena prvih estonskih investicij v Sloveniji. T. T. Ob ribniku Vrbje Hopslandia Predvidoma v naslednjem letu bodo v Žalcu začeli z gradnjo Vodnega parka in resor-ja Zeleno zlato Hopslandia, kot so poimenovali območje ob ribniku Vrbje, kjer že nekaj časa razmišljajo o dodatni ponudbi, ki bi v Žalcu obogatila turistično ponudbo. Projekt je zasnovan, trenutno so v fazi iskanja potencialnih investitorjev. Lastnik zemljišča v izmeri 4 hektarjev je Občina Žalec, na njem pa želijo v javno-za-sebnem partnerstvu ustvariti vabljivo turistično destinacijo in tudi nekaj novih delovnih mest. Pri tem jih vodi želja po razvoju rekreacijskega, zelenega in zdravega turizma. Poleg javnega kopališča s plažo in z vodnimi atrakcijami načrtujejo na tem območju gradnjo kampa z apartmaji in s postajališči za avtodome (slednji je delno že bil narejen) ter parkirišče z vstopnim objektom, v katerem bosta gostinski lokal in prostor za razne seminarje in druženje. Investicija je ocenjena na tri milijone evrov. Občina Žalec računa na javno zasebno-par-tnerstvo, torej na potencialnega zasebnega investitorja (pri gradnji vodnega parka), hkrati pa na občini načrtujejo, da bodo nekaj sredstev pridobili tudi s prijavo na razpise, denimo za razvoj regij za razvoj infrastrukture (za gradnjo parkirišč, ureditev javne razsvetljave in druge infrastrukture na tem območju). Občina Žalec pri tem računa tudi na spretnost Razvojne agencije Savinja, ki vodi projekt. L. K. Če bo Občina Žalec uspešna pri iskanju investitorjev in na razpisih za pridobivanje nepovratnih sredstev, bo območje pri ribniku Vrbje precej spremenilo svojo podobo. Novem z novim vodstvom Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu ima s 1. septembrom novega direktorja. To je Hubert Kaiser. Nekdanji direktor Matjaž Omladič se je odločil, da po desetih letih vodenja in dvajsetih letih dela v Novemu naredi korak k novim izzivom. »Ostajam v gospodarstvu, vendar na drugačen način kot doslej. Izbral sem pot, ki mi bo omogočila več kreativnosti in na kateri ne bo tako stroge hierarhije,« je povedal Matjaž Omladič, letošnji nagrajenec GZS za izjemne gospodarske dosežke. Hubert Kaiser je izkušen me-nedžer v nemški Skupini Novem in je nazadnje vodil Novemovo mehiško hčerinsko tovarno. T. T. Medicina dela Zdravstveni pregledi v novih, Krumpak sodobno opremljenih prostorih z vrhunskimi medicinskimi aparati. Preglede opravlja dr. Darja Krumpak, specialistka MDPŠ, in zdravstveno osebje (3 medicinske sestre in laborantka). Opravimo vse preglede zaposlenih, šoferjev vseh kategorij, starostnikov (podaljšanje vozniškega in drugih dovoljenj nad 80 let), športnikov, gasilcev. Hitro, brez čakalnih dob, kakovostno in konkurenčno. Ob sredah delamo popoldan, po dogovoru tudi ob sobotah (za skupine okrog 20 ljudi). Celjska cesta 8 3310 Žalec Telefon: 03 710 00 60 ali 61 Mobi: 051 416 240 www.md-krumpak.si info@md-krumpak.si UNIFOREST 49* € 449"" € akcija ^ Motorna žaga 450 + Power box Dolžina meča 50 cm, 50,2 cm3, 2,4 kW/3,4 KM, 4,9 kg. 4400 € akcija Kombinirana posoda za gorivo Husqvarna Za 5 l goriva in 2,5 l olja za verigo, integriran prostor za orodje. www.uniforest.si 'd Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 77714 23 M 051 665 566 E 7rodajalna@unifor5st.si DELOVNI ČAS ponedeljek-petek: 7.00-1Č.00 sobota: 7.00-12.00 INTER50CK5 H U R W I T S V podjetju Intersocks d.o.o zaradi širitve poslovanja potrebujemo novega sodelavca. TEHNIK V PLETILNICI NOGAVIC (m/ž) Opis delovnega mesta: - tehnična priprava pletilnih strojev, - programiranje pletilnih strojev, - popravila tehničnih okvar, - vzdrževanje strojnega parka, - sodelovanje z vodjem pletilnice, vodjem skupine in kontrolorji kakovosti. Kaj pričakujemo: - osnovno znanje angleškega ali italijanskega jezika, - zahtevana izobrazba V. stopnja ali več, - prednost bodo imeli kandidati/-ke z poznavanjem dela na pletilnih strojih Lonati - prednost bodo imeli kandidati/-ke z znanjem v strojni ali elektro smeri, - prednost imajo delavci z izkušnjami v tekstilni industriji, - pripravljenost za delo v treh izmenah, - iznajdljivost, zanesljivost, hitrost in natančnost, - osnovno poznavanje računalniških orodij. Kaj nudimo: - zaposlitev s polnim delovnim časom, - delovno mesto v Kočevju, Slovenija - stimulativno delovno okolje - izobraževanje - pomoč pri urejanju bivanja Pošljite življenjepis na naslov Intersocks d.o.o, Reška cesta 14, 1330 Kočevje ali na elektronski naslov mojca.miklavc@intersocks.com. Prijave zbiramo do 15.10.2018 12 september 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S Turizem in kulturno dogajanje Drugo druženje ob perišču Mlade perice so sprejele izziv pranja po starem. Skupina turistov si je ogledala grad Žovnek. Obnova gradu Žovnek, ki dobiva za turiste vedno bolj privlačno podobo, ter pospešeno trženje in promocija ZI-KŠT 3 jezera - TIC Braslovče ob sodelovanju s turističnimi društvi in Kulturno-zgodo-vinskim društvom Žovnek prispevajo k razvoju turizma ter predvsem k vidno povečanemu obisku turistov v občini. Z novimi kakovostnimi programi povezujejo celotno občino in različne ponudnike. V preteklem letu so zabeležili okrog 1300 turistov, ki so si bodisi v družbi grajske gospe Heme bodisi z drugimi vodniki iz turističnih društev poleg gradu ogledali tudi številne druge znamenitosti in naselja. Ob tem je grad in občino obiskalo vsaj še enkrat toliko turistov, ki jih žal niso uspeli evidentirati. Ob sobotah in nedeljah pa grad Žovnek obišče mnogo družin, pohodnikov in posameznikov in lahko z gotovostjo trdimo, da postaja grad Žovnek ena najbolj priljubljenih izletniških in pohodniških točk v Spodnji Savinjski dolini. Pri ZIKŠT 3 jezera zato ne počivajo; razvili so tudi pestro ponudbo lokalnih spominkov - magnete, skodelice, sestavljanke za otroke, kozarčke s podobo Braslovč ali gradu, nove razglednice, izdelke iz hmelja, zaboje domačih dobrot in še več, kar lahko v TIC Braslovče ponudijo turistom in tudi domačinom. Izdali so novo zloženko ter s ponosom občino promovirali na sejmih in prireditvah. S programom »Braslovški biseri - občina skozi besedo, pesem in ples«, v katerem so sodelovali pevski zbori, plesne skupine in društva, pa so se predstavili na Skupnem placu in tudi pri žalski fontani piva. V občino tako prihajajo skupine z vseh koncev Slovenije in celo iz tujine, vedno bolj popularne pa so tudi poroke. Izvedli so že nekaj poročnih obredov, predvsem na gradu, med njimi tudi portugalsko-slovensko poroko. Vrtci, planinski krožki in druge zasebne skupine pa se vse pogosteje odločajo tudi za zabavno in poučno »Žovneško avanturo«. Poleg turistične ponudbe v občino iz vse Slovenije, predvsem iz širše celjsko-šaleške regije, obiskovalce privablja pestro kulturno in izobraževalno dogajanje v organizaciji ZIKŠT 3 jezera. Vedno odmev-nejše prireditve v Domu kulture (gledališke predstave in koncerte z znanimi slovenskimi imeni) ter brezplačne programe za zaposlene in brezposelne, plesne, slaščičarske in druge tečaje obiskuje veliko ljudi iz sosednjih občin, v Braslovče pa prihajajo tudi s širšega Celjskega, Koroške in Kozjanskega. V preteklem letu je v Domu kulture gostovalo ogromno vidnih imen slovenske estrade, z nepozabnimi vsebinami pa v razprodanih dvoranah navdušilo več tisoč obiskovalcev. V toplejših mesecih so na voljo zanimive brezplačne vsebine tudi na Skupnem placu v Braslov-čah, in sicer v obliki različnih medgeneracijskih delavnic in dogodkov za otroke in odrasle. »Le če bomo sodelovali, se povezovali, skupaj z zasebniki in društvi oblikovali nove progra- Jasmina Roter Jager, grajska gospa Hema me, produkte, dogodke, bomo v kraj privabili še več turistov in obiskovalcev,« pa je mnenja Jasmina Roter Jager, vodja TIC Braslovče. T. Tavčar TD Petrovče je skupaj z vaščani Dobriše vasi prejšnji petek poskrbelo za prijetno druženje na perišču v Dobri-ši vasi, s tem pa so se na nek način poslovili od poletja, saj smo dva dni kasneje zakorakali v jesen. Številne udeležence so pozdravile gostiteljice Jožica, Marjeta, Cvetka, Andreja in perice Monika, Janja in Laura. Uvodoma je predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler seznanila prisotne s stališči Zavoda za spomeniško varstvo o obnovi perišča, za kar imajo dve možnosti, ali ga uredijo tako, da bo ustrezal zahtevam in kriterijem spomeniškega varstva, ali pa ga ohranijo takšnega, kot je sedaj, in ga le renovirajo. V nadaljevanju so mlade perice prikazale pranje perila na perišču oziroma v potoku, pozneje se jim je pridružilo tudi nekaj starejših vaščank, ki so pokazale, kako Za dogodek so se odele tudi v primerna oblačila in s sabo pripeljale "vozek". so prale nekoč. To je bilo zelo težko opravilo, ki pa je ponujalo tudi priložnost za klepet in druženje vaščank. Harmonikar Blaž je pospremil delo peric z domačimi melodijami, dekleta pa so med pranjem skrivnostno klepetale in prale, kot so to počele njihove babice oziroma prababice. Gostiteljice so po končanem prikazu pranja postregle z najrazličnejšimi dobrotami, Vinko pa je dal piko na i z izvrstnim domačim kruhom, ki ga je sam spekel, in jabolčnikom. Druženje je bilo tako popolno, vsi pa so si bili enotni, da velja s tem nadaljevati in se znova srečati ob letu osorej. D. N. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec UREDNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni in referendumski kampanji, pravilnikom o izdajanju Utripa Savinjske doline ter s programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila Utripa Savinjske doline za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov za redne volitve v občinske svete in redne volitve županov, ki bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Pravila volilne kampanje za objave v Utripu Savinjske doline so objavljena v Utripu Savinjske doline in na spletni strani izdajatelja (www.zkst-zalec.si). POROČANJE - Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z volitvami, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s pristojnostmi in presojo uredništva ter glede na prostorske možnosti in programsko zasnovo časopisa. OGLAŠEVANJE - Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Naročila volilnih oglasov morajo biti v obliki naročilnice z vsemi zakonsko predpisanimi podatki, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti (ali elektronski pošti) najpozneje 10 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo označeno z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Stran in mesto volilnega oglasa določi odgovorna urednica Utripa Savinjske doline, pri čemer se upoštevata vrstni red naročila in velikost oglasa. Na podlagi naročil se dan po prejemu naročilnice izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v štirih delovnih dneh od njihove izdaje. Če do teh datumov predračuni ne bodo poravnani, oglasi ne bodo objavljeni. Naročnik mora dostaviti gradivo za nepripravljene oglase, ki jih je potrebno izdelati v uredništvu, v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 9 delovnih dni, že izdelane oglase pa 8 delovnih dni pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v predpisanem roku, potrjeni z ustrezno naročilnico in plačani v roku, ne bodo objavljeni. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo lektorirani, skladni z veljavno slovensko zakonodajo, s kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Za vse podrobnejše informacije glede oglaševanja v času volilne kampanje nas lahko pokličete na tel. 03/712 12 80 ali nam pišete na e-naslov zkst.utrip@siol.net. Lucija Kolar, odgovorna urednica Žalec, 26. 9. 2018 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI september 201 8 13 Srečanje članov SMC na Trju Poslanske pisarne v vseh občinah Članom LO so se pridružili poslanka Janja Sluga, nekdanji minister dr. Peter Gašperšič in generalni sekretar SMC Jože Artnak. Članice in člani Lokalnega odbora SMC Spodnje Savinjske doline so se v soboto, 8. septembra, zbrali na tradicionalnem srečanju, ki so ga tokrat pripravili v Športnem parku Trnuljčica na Trju v žalski občini. Na srečanju so se članom pridružili tudi poslanka Janja Sluga, zdaj že nekdanji minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in generalni sekretar stranke SMC Jože Artnak. Kljub neformalni naravi srečanja so bili misli in pogovori članic, članov in somišljenikov usmerjeni proti novembrskim lokalnim volitvam. Poslanka Janja Sluga, ki je bila izvoljena v Celju, se je najprej zahvalila članicam in članom SMC, ki so jo, po njenih besedah, »vzeli za svojo«. Poudarila je odlično sodelovanje z lokalnim odborom in izrazila željo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. V zaključku govora je podala tudi nekaj informacij o delovanju poslanske skupi- ne SMC, ki v mandatu 20182022 šteje devet članov. Zelo zadovoljen z delom lokalnega odbora je tudi generalni sekretar SMC Jože Artnak, ki je izpostavil, da gre za enega najbolje organiziranih lokalnih odborov stranke. Članicam in članom je podal tudi zadnje informacije in napotke v zvezi z lokalnimi volitvami ter jim zaželel veliko uspeha. Dr. Peter Gašperšič, ki se po štirih letih poslavlja s položaja ministra, se je zahvalil za sodelovanje s člani lokalnega odbora in omenil pomembnejše projekte, med drugim štiri krožišča, ki so jih izvedli v preteklih letih v Spodnji Savinjski dolini. Lokalni odbor SMC Spodnje Savinjske doline je edini, ki vseskozi odkrito podpira gradnjo 3. razvojne osi. Dr. Peter Gašperšič je irazil željo, da bi z gradnjo, po vseh nepotrebnih zapletih in nepremišljenem nagajanju, čim prej začeli, saj bi s tem omogočili ustrezne pogoje za razvoj koroške re- gije in Zgornje Savinjske doline ter istočasno razbremenili promet in povečali prometno varnost skozi naselja ob državni cesti v braslovški občini. Zbrane je nagovoril tudi predsednik lokalenag odbora SMC in braslovški občinski svetnik Slavko Sket. Najprej se je zahvalil vodstvu in vsem ostalim članom lokalnega odbora za predano delo, nato pa napovedal, da bo na jesenskih lokalnih volitvah kandidiral za župana Občine Braslovče. Vse članice, člane in somišljenike je pozval, naj bodo tudi v prihodnje kar se da aktivni, ter posebej izpostavil, da je moč za hitrejši razvoj v Spodnji Savinjski dolini v povezovanju in medsebojnem sodelovanju. Lokalni odbor SMC Spodnje Savinjske doline ima v posameznih občinah že šest list. Na njih so tako izkušena in prepoznavna imena kot tudi nekateri novinci, ki prinašajo svežo energijo ter nove ideje. D.N. Pohod ob spomenikih NOB Krajevna skupnost Griže, Združenje borcev za vrednote NOB Griže in Planinsko društvo Zabukovica je tretjo avgustovsko soboto organiziralo tradicionalni pohod ob spomenikih NOB v KS Griže. Pohodniki so se ob 9. uri zbrali pri osrednjem spomeniku žrtvam NOB v Migojnicah, ob obeležju s 145 imeni padlih partizanov, ki so bili ustreljeni v okupatorjevih zaporih v Celju in Mariboru ali so umrli v koncentracijskih taboriščih. Pohodnike sta pozdravila in nagovorila predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Griže Branko Hriberšek in predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk. Pot so nadaljevali do spomenika nekdanje skojev-ke in partizanke Nade Cilenšek, ki je padla pod okupatorjevimi streli. Nato so se podali do spominskega obeležja na Šprajče-vem hribu, kjer so se pred vojno zbirali skojevci, in nadaljevali do Tkavčevega spomenika sko- Pohodniki pred zadnjim delom poti zi Zabukovico in mimo Britnih sel do ene izmed turističnih kmetij pod Homom, kjer je bil cilj triurnega pohoda z malico in druženjem. Okrog 80 pohodnikov, ki jih je vodil Cveto Jančič iz PD Za-bukovica, je na cilju pozdravil in nagovoril predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki se je tudi sam udeležil pohoda in vse povabil tudi na ostale do- godke v njihovi krajevni skupnosti. D. N. Poslanec Aleksander Re-beršek z Vranskega, ki je bil kot edini Savinjčan na letošnjih državnozborskih volitvah izvoljen v državni zbor, drži svojo obljubo, ki jo je izrekel ob srečanju z novinarji v začetku avgusta, ko je napovedal, da bo v vseh občinah Spodnje Savinjske doline odprl svoje pisarne. Poleg poslanske pisarne, ki jo bo imel v domači občini, bo od oktobra dalje uradoval v Taboru, Preboldu, Braslov-čah, na Polzeli in v Žalcu, kjer je v ponedeljek, 10. septembra, uradno odprl svojo poslansko pisarno, in sicer v Bergmanovi vili, kjer si prostor deli s Turističnim društvom Žalec. Ob tej priložnosti je povedal, da želi z odprtjem poslanskih pisarn vzpostavljati stik z občankami in občani na način, ki je bolj oseben in pristen. Bo pa hkrati na voljo tudi preko socialnih omrežij, elektronske pošte in telefona. Od volivk in volivcev želi slišati tudi pobude, pritožbe, želje ..., skratka želi biti glas Spodnjesavinjčanov v Državnem zboru RS. Z volivci pa želi vzpostaviti stike tudi drugače, in sicer ob kavi enkrat Aleksander na dan odprtja poslanske pisarne v Žalcu na mesec v eni od občin, kjer bo tudi možnost za klepet ter izmenjavo mnenj in pobud. Pri delu v poslanskih pisarnah mu bo pomagala Veronika Škrubej iz Tabora, ki je pred leti preživela težko prometno nesrečo, v kateri ji je umrla mama, sama pa je utrpela opekline po celem telesu, ima za sabo že veliko operacij in je tako težje zapo-sljiva oseba. Poslanska pisarna se bo odprla 1. oktobra, takrat bo posla- nec na Vranskem in v Taboru. Drugi ponedeljek v mesecu je rezerviran za Občino Prebold, tretji ponedeljek se bodo lahko z njim srečali občanke in občani Braslovč in Polzele, vsak zadnji ponedeljek pa bo v Žalcu. V pisarnah bo prisoten od 10. do 12. ure, v vsaki občini eno uro v napovedanem terminu. Če bi bil kakorkoli zadržan, pa bo za stike z njim in obiskovalci poskrbela Veronika Škrubej. D. N. Podarili šolske potrebščine Ženski odbor SDS, ki deluje v okviru občinskega odbora SDS Žalec, je prvi septembrski ponedeljek, ko so šoloobvezni otroci prestopili prag osnovnih šol, dijaki in dijakinje pa prage različnih srednjih šol, Župnijskem karitasu Petrovče podaril šolske potrebščine za otroke, ki so te pomoči potrebni. Na čelu s predsednico ženskega odbora Nino Avbelj Lekič in ob prisotnosti predsednika občinskega odbora SDS Žalec Matjaža Krka so potrebščine izročili predsednici Župnijske karitas Petrovče Elviri Selič Krošelj. Slednja je na kratko predstavila delovanje te organizacije, ki deluje že od leta 1990. Izpostavila je tudi njihov vsakoletni dobrodelni koncert Z roko v roki ter dodala, da je tistih, ki potrebujejo pomoč, še vedno veliko. Ob koncu se je zahvalila za podarjene šolske potrebščine, ki jih bodo z veseljem razdelili pomoči potrebnim družinam s šoloobveznimi otroki. Predsednica Ženskega odbora SDS Nina Avbelj Lekič pa je povedala, da njihov odbor vsako leto organizira humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin za otroke, ki jim starši težje kupijo, kar potrebujejo. D. N. Predsednica Župnijske karitas Petrovče Elvira Selič Krošelj (v sredini) s predsednico ženskega odbora, članicama in predsednikom stranke SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Naredili smo več, kot smo obljubili SD Certifikat Mladim prijazna občina" SAMOZAVESTNO OBČINO ŽALEC 14 september 201 B PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Veterani tradicionalno v Gaju Šestnajsto druženje invalidov V preboldskem Gaju so se v soboto, 1. septembra, srečali veterani vseh treh domoljubnih veteranskih organizacij iz Spodnje Savinjske doline, in sicer člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Žalec. Pokrovitelj vsakoletnega srečanja je Občina Prebold, prostore in športne površine za druženje pa jim ponudi Društvo upokojencev Prebold. Igralci tenisa so se med sabo pomerili na teniškem igrišču ŠD Partizan Prebold, v OŠ Prebold pa so zaradi deževnega vremen pripravili tekmovanje v odbojki. Pred začetkom tekmovanj so zbrane pozdravili vsi trije predsedniki veteranskih organizacij, in sicer Adi Vidma-jer (ZVVS), Marijan Turičnik (ZB NOB) in Rado Gašperič iz žalskega društva Sever, ki je bilo tokrat tudi v vlogi glavnega organizatorja. V šahu se je tokrat pomerilo kar nekaj šahistov. Tudi letos so se veterani med sabo pomerili v streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, tenisu dvojic, šahu in odbojki. V streljanju je pri ženskah zmagala ekipa KO ZB Žalec, najboljša med posameznicami pa je bila Olga Krajnc iz KO ZB Žalec. Pri moških je zmagala ekipa OZ VVS Žalec, med posamezniki pa je zmago slavil Jože Pavlič iz ekipe Sever. V metanju pikada je v ženski konkurenci zmagala ekipa KO ZB Žalec, najboljša pa je bila Milica Puncer. Med moškimi je bil najuspešnejši Jože Pavlič iz ekipe Sever, ki je bila najboljša tudi ekipno. Pri balinanju se je prvega mesta veselila ekipa KO ZB Žalec, v tenisu dvojic sta bila najboljša Franc Jurgec in Irena Tomaš, pri šahu je bil najuspešnejši Jože Peternel, v odbojki pa je zmago slavila ekipa OZ ZVVS Žalec, in sicer pred ekipo ZB za vrednote NOB Prebold in Sever Žalec. D. Naraglav Za pokal kobule in memorial Pri gasilskem domu PGD Braslovče so zadnjo avgustovsko soboto pripravili 24. gasilsko tekmovanje za pokal hmeljske kobule ter memorial Žiga Rožiča in Danija Ribiča, umrla mlada operativna člana PGD Braslovče. Tekmovanja, ki je veljalo tudi za 4. tekmo članske lige Gasilske zveze Žalec, se je udeležilo 16 ekip, te pa so se med sabo pomerile v vaji z motorno bri-zgalno in vaji razvrščanja. Pri članicah je zmagala ekipa PGD Levec, druga je bila ekipa Drešinje vasi in tretja ekipa iz Andraža nad Polzelo. Pri članih je bila najhitrejša ekipa PGD Drešinja vas, druga ekipa Letuša, tretja pa ekipa iz I , ; T ■■ \ * À riw Poveljnik PGD Braslovče Danijel Pantner podeljuje prehodni pokal hmeljske kobule desetarju zmagovalne ekipe pri članih Franciju Zavašniku iz PGD Drešinja vas. Andraža nad Polzelo. Pokale in diplome sta najuspešnejšim gasilcem podelila predsednik Deset let druženja Že deset let se na športnem igrišču v Matkah druži skupina upokojencev iz Matk pri Preboldu. Sestajajo se dvakrat tedensko, se zabavajo ob igranju pikada, kegljanju na vrvici, metanju krogov in še čem, in to ob vsakem vremenu. Posebno veselo je tudi ob rojstnih dnevih, saj ne pozabijo drug na drugega in se imajo zelo lepo. Skupino sestavlja trenutno enajst članic in članov, zastavo najstarejšega pa nosi 93-letni Štefan Likovič, ki je še pred nekaj leti tekmoval kot gasilski veteran, zdaj pa težko hodi, a se kljub temu rad udeležuje skupnih druženj. Mira Govedič nem je ob tem zaupala, da je podal idejo za Skupina na dan praznovanja desetletnice druženja (v sredini 93-letni Štefan Likovič) Peter Planinšek invalidski voziček upravlja z usti. Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek, 6. septembra, na dan praznika Občine Žalec, organiziralo tradicionalno srečanje ne-pokretnih in težje pokretnih invalidov MDI Žalec. Srečanje, ki ga MDI Žalec organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo tokrat že 16. po vrsti, udeležilo pa se ga je okrog 120 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. O pomenu tovrstnega druženja in o njihovem dru- štvu je zbranim spregovoril Janez Meglič, ki je ob tem izpostavil najstarejše na čelu s 93-letnim Jožetom Tkavcem iz Šempetra ter invalide na vozičkih s Petrom Planin-škom na čelu. Ta svoj voziček upravlja z usti, s katerimi tudi fotografira in upravlja z računalnikom, in je nadvse aktiven pri ozaveščanju voznikov. Meglič je v svojem nagovoru povedal, da je Občina Žalec lani postala občina po meri invalidov, na pot za pridobitev te listine pa se podaja tudi Občina Prebold. Ob tej priložnosti so zbrane nagovorili podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc in podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Vsi so izrekli priznanje društvu in neumornemu Janezu Megliču in dejali, da se bodo tudi v prihodnje zavzemali, da bodo njihove občine čim bolj prijazne in razumevajoče do invalidov in njihovih potreb. Srečanje so z glasbo in s petjem popestrili Pevke treh vasi, harmonikar Alfonz Lesjak in kitarist Marjan Lipov-šek. D. N. Pokal PGD Polzela, liga GZ Žalec PGD Braslovče Primož Urbas in poveljnik Danijel Pantner. T. T. Prejemniki pokalov na gasilskem tekmovanju za pokal PGD Polzela in gostje tovrstna druženja Filip Gor-jup starejši, da so vsi enotno oblečeni, pa je zasluga njego- vega sina, ki živi v Zrečah, a je z veseljem njihov donator. D. N. Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je v nedeljo, 2. septembra, pripravilo 19. gasilsko tekmovanje za pokal PGD Polzela, tekmovanje pa je štelo tudi za 6. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec. Na tekmovanju je nastopilo skupaj 18 moških in ženskih ekip, med sabo pa so se pomerili v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Najuspešnejši ekipi pri članih in članicah A sta bili ekipi PGD Drešinja vas, ki sta osvojili prehodni pokal Občine Polzela. Ob koncu tekmovanja so zbrane nagovorili predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, župan Občine Polzela Jože Ku-žnik in poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj ter najuspešnejšim gasilcem podelili pokale in priznanja. Vrstni red članice A: 1. PGD Drešinja vas, 2. Kapla - Pon-dor, 3. Andraž nad Polzelo; člani A: 1. Drešinja vas, 2. Letuš 3. Andraž nad Polzelo; člani B: 1. Levec, 2. Braslovče; članice B: 1. Vransko, 1. Andraž nad Polzelo, 3. Braslovče itd. Končni vrstni red lige GZ Žalec (seštevek vseh šestih tekem): člani A: 1. PGD Drešinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Letuš; članice A: 1. PGD Drešinja vas, 2. Kapla - Pondor, 3. Andraž nad Polzelo; člani B: 1. Levec, 2. Braslovče; članice B: 1. Braslovče, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Vransko itd. T. Tavčar _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI september 201 8 15 Peli so jih mati moja Na razstavi 740 buč Vlasta Nusdorfer podeljuje likovno delo sestram Nedeljko, ki so na prireditvi nastopile dvajsetič. V nedeljo, 26. avgusta, so v Andražu nad Polzelo pripravili 35. prireditev Družina poje - Peli so jih mati moja. Kljub slabemu vremenu je bil ta kulturni dogodek dobro obiskan. Letos je na prireditvi, ki jo organizira Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, glavni pokrovitelj pa je Občina Polzela, nastopilo 14 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije. Skupaj je nastopilo 80 pevk in pevcev, ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdra-vljico. S to prireditvijo želijo Andražani ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili s to zvrstjo petja. Zupan Jože Kužnik je ob tej priložnosti družini Jelen iz Šentilja pri Velenju za peti nastop na tej prireditvi podelil likovno delo slikarja Jožeta Napotnika, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, ki se je prireditve udeležila kot gostja, pa je sestram Nedeljko iz Savcev pri Ormožu podelila darilo za dvajseti nastop na omenjeni prireditvi. Program sta povezovala David Zabukovnik in Marjeta Brunšek, v družabnem delu pa je zbrane zabaval Ansambel Pogum. V okviru prireditve Družina poje 2018 so si ogledali tudi film Košarkar naj bo, ki je posnet po istoimenski knjigi pisatelja Primoža Suhodolčana. T. Tavčar Buče zavzele osrednji prostor v Domu kulture Braslovče. Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je tretji septembrski vikend v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 13. bučijado, na kateri so predstavili 740 buč različnih vrst. Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predsednica braslovškega društva podeželskih žena Amalija Brinovec in povedala, da je namen razstave prikazati 740 buč, ki se delijo na jedilne, hranljive in okra- sne. Poznamo kar 158 različnih vrst buč, vsaka pa ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Zbrane je nagovoril tudi bra-slovški župan Branimir Stro-janšek, ki je poudaril, da je to prva od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, članicam in članu društva pa čestital za izjemno razstavo in jih spodbudil, naj bodo še naprej tako delavni in ustvarjalni. Organizatorji so ob tej priložnosti pripravili 28 različnih jedi iz buč pa tudi marmelado, kompot in druge dobrote. Ob razstavi so poskrbeli tudi za delavnico, na kateri so pod mentorstvom Simone Zbičaj-nik učenci turističnega podmladka braslovške osnovne šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Odprtje razstave je z nastopom popestrila skupina Pe-semca iz Braslovč. T. Tavčar Štirinajst let štirinajst ekip Ročna dela na ogled Skupino Jelke sestavlja 20 članic, vodi pa jo Sonja Krajnc (prva spredaj z desne). Letno gledališče Limberk so v soboto, 8. septembra, zasedle kuharske ekipe, ki so se med sabo pomerile v kuhanju golaža za pokal KS Griže. Prireditev je že štirinajsto leto zapovrstjo pod pokroviteljstvom KS Griže pripravilo Turistično društvo Griže. V prijetnem okolju visokih dreves letnega gledališča se je tokrat med sabo pomerilo 14 kuharskih ekip, prav toliko, kolikor let šteje ta prireditev, ki jo je letos koordiniral Danilo Basle. Med ekipami je bilo čutiti pravo kuharsko zagnanost in željo po čim boljšem golažu. Vsaka ekipa se je trudila tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Ob kuhanju pa je bil tudi čas za prijetno druženje ob raznih suhome-snatih in sladkih dobrotah, osvežilnih napitkih in pogovorih. Po dobrih treh urah kuhanja so ekipe končale s svojim delom, golaže pa je ocenjevala komisija v sestavi Dani Pader, Jože Glinšek in Marjan Vodeb. Komisija je že med kuhanjem opazovala njihovo delo, na koncu pa tudi poskusila in ocenila vseh 14 golažev. Kot so ob razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so vse pripravile in skuhale okusen golaž, tako da je imela komisija kar težko delo. Največ točk je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa pod imenom Direktorji (kuharji Mitja Urisek, Gregor Bombek in Sašo Veligošek), drugo mesto je osvojila ekipa Zabukovški risi, tretja pa je bila ekipa iz Gotovelj. Velika prehodna kuhalnica in naslov Kralj golaža za leto 2018 bosta leto dni v rokah zmagovalne ekipe. Predsednik TD Griže Božo Trnovšek je ob koncu povedal, da je letošnja golažijada znova dokazala, da je vredno vztrajati pri pripravi tega tradicionalnega dogodka, vse pa je povabil na 15. jubilejno golaži-jado ob letu osorej. D. N. Žalsko območno združenje RK, Krajevna organizacija RK Šempeter in Transfuzijski center Celje so 13. septembra v prostorih OŠ Šempeter organizirali letošnjo sedmo krvodajalsko akcijo. Kri je darovalo 49 krvoda- V Krajevni skupnosti Griže so tudi letos pripravile svojo razstavo članice krožka - sekcije ročnih del Jelke, ki že 32 let deluje v okviru Društva upokojencev Zabukovi-ca Griže. Tudi 32. razstava je bila prava paša za oči, ob njej so uživali poznavalci in ljubitelji ročnih del. Njihov pogled se je z veseljem ustavljal na pleteninah, jalcev, kar je manj kot na prejšnjih akcijah, saj se v zadnjem času veliko Šempetranov odloči za darovanje krvi v Transfuzijskem centru Celje. Zaradi pričakovane manjše udeležbe so v RK Zalec poleg rednih krvodajalcev k darovanju povabili tudi člane društev, ki vezeninah, rišeljejih, kvačka-nih prtih in prtičkih, gobelinih, prtih in prtičkih s klekljanimi všitki, kvačkanih in klekljanih bordurah na zavesah in drugih izdelkih. Odprtje razstave je spremljal lep in prijeten kulturni program, ki so mu dajali vsebino Mešani pevski zbor DU Zabukovica Griže pod vodstvom Zdenke Markovič, delujejo na območju KS Šempeter. Tako je kri prvič darovalo pet krvodajalcev. Naslednji krvodajalski akciji bosta v veroučni učilnici Zupnije Polzela 17. oktobra od 7. do 12. in v Gasilskem domu Prebold 25. oktobra od 7. do 10. ure. T. T. Ubrane strune, Olga Marko-vič in šestletna pevka Hana Premik. Prireditev je povezovala Helena Thilen, ki je med drugim predstavila vezen prt, narejen kmalu po I. svetovni vojni, vodja sekcije Sonja Krajnc pa je na kratko predstavila delovanje sekcije in se ob tem zahvalila predsednici društva upokojencev Danici Vončina Veligošek in predsedniku Sveta KS Griže Marjanu Vodebu za podporo pri njihovem delu. Sekcija Jelke šteje dvajset članic, posebno mesto in pozornost pa so tokrat namenili svoji članici Darinki Obrez, ki praznuje letos 70-letni jubilej. Prireditev in razstavo je s svojim zeliščnim čajem in sadnim kruhom tudi letos popestrila zeliščarica Fa-nika Burjan, s svojimi izdelki pa sta se predstavila tudi Januš Grobelnik in Marija Pohole. D. Naraglav 7. srečanje kmetic Društvo podeželskih žena Občine Žalec pripravlja danes, 26. septembra, na tržnici pri fontani v Žalcu 7. srečanje kmetic celjske in koroške regije. V celjski in koroški regiji se kmetice povezujejo v kar 22 društvih. Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo od 300 do 350 članic teh društev. Prihod udeleženk bo med 9.30 in 10.00, sledila bo pogostitev, v cerkvi sv. Nikolaja v Zalcu bodo prisluhnile sveti maši, nato pa se bodo podale na voden ogled mesta in zeliščnega vrta ter se ustavile pri fontani piv. Pozdrav gostov s kulturnim programom in druženjem bo ob 13. uri. T. T. 49 krvodajalcev v Šempetru 16 september 201 8 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Posodobljena Hmeljska princesa navdušila Hmeljska princesa - zgodba o lepotici in pivu v posodobljeni podobi je v sredo, 5. septembra, doživela veličastno premiero, po njej pa še štiri septembrske ponovitve. Ob koncu premier-ne uprizoritve je bila pospre-mljena z gromkim aplavzom, kar je, sodeč tudi po odzivih kasneje ob druženju v avli Doma II. slovenskega tabora, pomenilo, da je bila z navdušenjem sprejeta pri poslušalcih. K slovesnemu vzdušju po premieri so v avli doma ob pivu in raznih dobrotah razrezali veliko torto, s katero so počastili vse udeležence predstave. Z režiserjem predstave Jašo Kocelijem smo opravili razgovor v prejšnji številki našega časopisa, po premieri pa smo za nekaj besed prosili tudi nekatere ustvarjalce predstave. Simon Dvoršak - dirigent: »Je pač res, da je, vedno ko se vračam v Žalec, super. To je že moja druga opereta na žalskem odru, ki jo dirigiram, prva je bila Grofica Marica. S producenti, z Zavodom za Simon Dvoršak kulturo, šport in turizem Žalec, je vedno lepo delati, zato sem bil zelo vesel povabila, ko so se odločili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku na oder ponovno postavili opereto Hmeljska princesa. Energija je super, nastopajoči, zbor, solisti ... res s srcem delajo in je bilo zato užitek pripravljati predstavo. Z režiserjem Jašem Kocelijem zelo dobro sodelujeva, tako da je ta predstava, v kateri nekaj malega nastopam tudi kot igralec, res pravi užitek in nekaj posebnega. Z veseljem bom še sodeloval pri kakšnem projektu, če me bodo povabili. Opereta na Slovenskem je na žalost nekoliko v zatonu, operne hiše se namreč ne odločajo več za uprizarjanje operet. Prav zato sem še toliko bolj vesel, da je v Žalcu volja in da se najde tudi denar za takšne projekte.« Matjaž Kač - vodja zbora: »V tokratni opereti nastopa kar nekaj pevcev, ki so sodelovali tudi v zboru leta 2005. Tako še bolje vidimo razliko med takratno in to opereto. Režiser ima pri tej drugačen pristop, tudi pre- Marjaž Kač Nande Kunst li smo do konca junija, sledila je počitniška pavza, s 13. avgustom pa smo začeli na polno in potem bili skoraj vsak dan na odru do generalke.« Nande Kunst - pevec zbora: »Sodeloval sem pri prejšnji Hmeljski princesi in tudi v drugih operetah na žalskem odru, kot so Posebna straža, Melodije Grofica srca, Marica . V vseh teh predstavah sem sodeloval v zboru. Zdaj pa je precej drugače, je nekakšna nadgradnja, saj zbor sodeluje tudi v igri, se lažje vključuje v dogajanje na odru in je tako tudi prijetneje in bolj doživeto. Radovan Gobec je napisal to opereto kot poklon Sa-vinjčanom, hmeljarstvu in hmelju, ki ga tudi sam pridelujem, zato je prav, da se opereta dogaja na domačih tleh, z domačimi igralci in pevci. Naj ljudje iz vse Slovenije pridejo pogledat predstavo v Žalec, ki je zdaj postalo res lepo mesto, vredno obiska in pokušnje piva na naši fontani. Vesel in počaščen sem, da sem del te velike družine, ki je znala in zmogla ustvariti tokratno Hmeljsko princeso.« Matjaž Stopinšek - Branko: »Kot tenorist redno sodelujem s slovenskimi in tujimi opernimi hišami, kjer sem igral vrsto opernih in operetnih vlog. Več nastopam v tujini kot doma, tokratna opereta pa je moja prva na slovenskih tleh in dvajseta gledališka vloga, zato sem še toliko bolj vesel, da sodelujem v tem projektu. Hmeljska princesa ni Matjaž Stopinšek uredila se je, modernizirala. Tokrat so pevci tudi v vlogi igralcev, tako da so morali poleg pevskih vaj veliko vaditi tudi koreografijo, hojo po odru . Pesmi so iste, kot so bile pri operetah, ki jih je napisal skladatelj Radovan Gobec. Nekaj besed je spremenjenih, vendar, kar se zbora tiče, ne veliko. Pevcem je bilo tokrat lažje in zanimivejše, saj so bili neposredno vključeni v dogajanje na odru. S pripravo je zbor začel že marca in imel vaje vse do maja, ko so pevci stopili na oder. Vadi- Mojca Bitenc klasična, je zelo moderna, a narejena z okusom, tako da sem tudi sam prijetno presenečen in zadovoljen, kako dobro je vse skupaj izpadlo. V tujini izvajam zelo klasične izvedbe znanih svetovnih skladateljev, kot so Lehar, Strauss, Kalman in drugi. Dela slovenskih skladateljev se po umetniški in obrtni projekciji pogosto ne morajo kosati z njimi, vendar so vezana na naše okolje in so tako rekoč del nas samih. Zato je naša odgovornost, da ne gredo v pozabo, ampak jih moramo postaviti ob bok drugim stvaritvam slovenskih umetnikov. Tokratna Hmeljska princesa je nekaj posebnega, ker je izvajana v moderni izvedbi. V takšni izvedbi poznamo samo opere, operete pa se na tak način doslej ni še nihče lotil. Lahko bi rekel, da je to temeljni kamen za tovrstne stvaritve in režiserje.« Mojca Bitenc - Darinka: »Vloga Darinke v Hmeljski princesi je moja prva operetna vloga, sicer pa sem poustvarila že več opernih vlog v domačih in tujih opernih gledališčih. Opereta je nekaj posebnega, ker ni samo petje, ampak je tudi veliko igranja, nepredvidljivih situacij na odru. Čeprav smo veliko vadili in vse dodelali do potankosti, se lahko vedno zgodi kaj nepredvidljivega, tako da mi je prav zaradi tega užitek delati in sodelovati pri tem projektu. Vlogo Darinke sem prevzela z velikim veseljem. Predvsem zaradi tekstov mi je to predstavljalo svojstven izziv in sem bila zelo vesela, ko me je dirigent Simon Dvoršek povabil k sodelovanju. Drugo, kar me je zelo razveselilo, pa je, da se zgodba in projekt izvajata v Savinjski dolini, kjer sem tako rekoč domačinka, prihajam iz Rečice ob Savinji. Darinka je ponosna na svoje korenine, na svojo dolino. Mogoče mi je projekt tudi zaradi tega že od vsega začetka zelo pri srcu. Rada bi in prav je, da se Slovenci čim bolj izobrazimo o svoji kulturni dediščini, da smo nanjo ponosni in jo s ponosom poustvarjamo.« Lovro Korošec - trgovec Khon: »V tej opereti se počutim res super. Kot Žalčan sem bil zelo vesel povabila k sodelovanju. Moja vloga ponuja veliko kreativnih možnosti prepričati gledalca. Je zelo komična vloga, kar je meni zelo pri srcu. Sicer pa je Hmeljska princesa tudi nekakšen gledališki prvenec mojega nastopanja na odru, tako da sem tudi zaradi tega zelo ponosen in vesel, da se je to zgodilo v Žalcu, v mestu, ki je tudi moj dom. Žal si nisem imel priložnosti ogledati prejšnje operete, sem pa vedel, da ima operetna zgodba Radovana Gobca velik pomen za žalsko občino in Savinjsko dolino, ki jo zaznamuje hmeljarstvo. Še si želim sodelovati v takšnih projektih, imam pa tudi načrte za zahtevnejša dela, kot so opere in drugi podobni projekti. Tokratna produkcija je res prijetna, lahkotna tako za izvajalca kot gledalca in imaš dober občutek, ko nastopaš na odru in si nagrajen z aplavzom.« Emil Kačičnik - Koman: »Po dolgih letih premora sem znova stopil na odrske deske. Od osamosvojitve Slovenije 1991 nisem igral, prej pa sem bil član celjskega amaterskega gledališča Štore. V vmesnem času sem sicer nastopal na raznih dogodkih, tudi pri snemanju dokumentarnega filma, da bi sprejel takšen izziv, kot je igranje v opereti, pa se še ni zgodilo. To je res nekaj posebnega. Hmeljska princesa me je popeljala v svet Savinjske doline, ki ga doslej nisem poznal, v zgodovino hmeljarstva in hmelja ter piva. To me je na Lovro Korošec Številčna ekipa ustavrjalcev v objemu posodobljene scenografije. Ines Mandelj Emil Kačičnik sam začel raziskovati zgodovino te doline in ob tem naletel na kar nekaj ljudi, ki so nekaj dali, naredili, da je Savinjska dolina takšna, kot je, in da hmelj še vedno teče po njihovih žilah, zdaj pa tudi po mojih.« Ines Mandelj - koreografinja: »Moja naloga je bila koreografi-rati pesmi, predvsem pa predstaviti zbor, da deluje kot celota. Predstavo smo precej posodobili, kar je bil svojstven izziv in hkrati zanimiv proces. Pri tem smo sodelovali čisto vsi, od prvega do zadnjega igralca v predstavi. Prav ta sodobnost nam je dala nov zagon in nove ideje, ki smo jih pridobivali od povsod. Vsaka ura na vaji je bila zame lepa in neprecenljiva. Ko sem prvič slišala za ta projekt in se spoznala s kreativno ekipo, ni bilo težko začutiti, kako unikatna in pomembna opereta je to. Le malo lokalnih skupnosti se lahko pohvali s takšnim naborom pevcev, kulturnih ustvarjalcev in strokovnjakov na glasbenem področju. Ko se takšni posamezniki povežejo, lahko nastane res nekaj dobrega. Pri tem projektu nam je to zagotovo vsestransko uspelo. Skupaj smo ustvarili posebno uprizoritev operete Hmeljska princesa in z njo tudi pričarali občinstvu sodobno zgodbo o hmeljarstvu in hmelju - zelenem zlatu te doline.« Irena Kralj - korepetitorka: »To je sreča, da si lahko prisoten in ustvarjalen pri tako lepi predstavi. Ni enostavno priti do takšne kompleksne in celostne ustvarjalne naloge korepetitorke pri tako velikem projektu, kot je ta opereta. Zelo sem vesela, da sem soustvar-jalka tega velikega projekta. Sicer pa sem že pred štiridesetimi leti kot korepetitorka prvič sodelovala pri uprizoritvi operete na žalskem odru kot tudi pri vseh ostalih upri- metropoli. V vseh teh letih se je nabralo veliko izkušenj, izzivov, zgodb. Tokratno sodelovanje je nekaj posebnega, drugačnega, unikatnega. Občutki sicer niso zelo drugačni, razen tega, da sem najstarejša v ekipi, a se kljub temu izjemno dobro počutim, saj dajejo mlajši tudi meni neko mladostniško energijo. Mislim, da je opereta zelo všečna in da jo bodo ljudje zelo dobro sprejeli, kar dokazuje tudi nocojšnja pre-mierna predstavitev.« Raja Lucija Kumer - Danica: »Sem učenka 6. razreda OŠ Prebold in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Veliko časa preživim v glasbeni šoli, kjer igram klavir, plešem balet in pojem v otroških muzikalih. Nastop v opereti je zame čisto nekaj novega, novo pa je tudi to, da prvič sodelujem v predstavi za odrasle. Že od za- četka sem se na vajah počutila odlično. Še posebej, ker sem bila med odraslimi in sem se tudi sama počutila Raja Lucija Kumer bolj odraslo. Vaje so bile skoraj vsak dan po več ur. Bilo je naporno, a predstava je bila ravno zaradi tega še boljša. Sodelovati v tako veliki predstavi je odlično in ne želim, da se predstava konča, saj sem dobila ogromno prijateljev. Jaša, Ines in Simon so odlični učitelji. Moj hmeljski ata je zelo zabaven, Darinka in Branko pa sta najboljša pevca. Te predstave nikoli ne bom pozabila in tudi v prihodnosti si želim početi nekaj v zvezi z igranjem, s plesom in petjem.« D. Naraglav Irena Kralj nek način prevzelo, da sem tudi zoritvah operet v naši savinjski Hmelj za vedno Ponovna postavitev operete skladatelja Radovana Gobca Hmeljska princesa na oder Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je za dolino, občino, krajane in predvsem za lokalne kulturne kroge velik dogodek. Izjemno voščilo ob praznovanju 150-letnice II. slovenskega tabora, ki skoraj sovpada z začetkom hmeljarstva v Žalcu. Navdih za opereto je skladatelj našel ravno v hmeljarstvu, v ljubki ljubezenski zgodbici iz teh logov. Delo je napisal leta 1930, ko je kot učitelj služboval v Grižah, praizvedba pa je bila tri leta pozneje v Žalcu. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila njegova prva žena Sonja hči Anete Elsbacher, roj. Kukec, ki je bila hči Simona Kukca, znanega pivovarja, takratnega lastnika pivovarne v Žalcu in Laškem. Precej drzni prijemi režiserja Jaše Kocelija, enako drzna koreografija Ines Mandelj in seveda izbrani solisti in operetni zbor so nam ponudili lepo in zanimivo doživetje. Predstava najprej preseneti z domiselno sceno, ki ostane ves čas predstave enaka. Očitno je režiser v središče dogajanja postavil zgolj fabulo, ki se mu je zdela dovolj prepričljiv vzgib in je sceno postavil zgolj kot tančico, dopolnjeno s svetlobnimi in video efekti. Na ta način je dosegel svojo vizijo avtorjevega dela, avditorij pa je pustil v nekakem medprostoru, ki se je po sklepnih akordih odzval z velikim aplavzom in odobravanjem. Nastop solistov in zbora je bil prepričljiv in izdelan, dovolj sproščen, domiseln in karakterno dovolj ruralen, ki je v tej zvrsti nujen. Ne gre zanemariti orkestra, ki je svojo vlogo opravil zelo dobro, seveda pod zanesljivo taktirko obeh dirigentov, Simona Dvoršaka in Iztoka Kocena kot drugega dirigenta. Opereta je prvotno napisana v treh dejanjih. Tudi tekst je napisal skladatelj. Prvi predstavi, ki je bila v Žalcu 21. oktobra 1933, je sledila še serija ponovitev v Žalcu, Celju in okolici. Viri govorijo o preko dvajsetih ponovitvah, ki so kljub resnično podli kritiki v takratnem Slovencu vse po vrsti doživele bučen aplavz. Po drugi svetovni vojni je bila ta opereta potisnjena rahlo na stran, vse do decembra 2005, ko je ponovno zaživela v Žalcu. V vmesnem času ni najti podatkov o izvedbah, v tej smeri so znana le pričevanja po spominu. Očitno medijske pozornosti opereta ni dosegla. Tokratna uprizoritev nam bo ostala zanesljivo v spominu, saj odstopa od ustaljenih vzorcev in je že s tega vidika posebnost. In prav to odstopanje, ki je plod novih idej in gledanj mlajše generacije, ki pa še vedno ostajajo tu in sedaj, privlači tudi nas, ki smo nekako prikovani na »klasični pristop«, da se nas je tudi ta stil »prijel«. Velika pohvala vsem akterjem za trud, resnost in odgovornost pri delu z željo po čim večjem uspehu v reprizah, ki še sledijo. Januš Rasiewicz _SaAtirUs&e/.daiittes.J NAPOVEDNIK september 201 8 17 m OBČINA ŽALEC Sobota, 29. 9., od 14.00 Savinjski Oktoberfest ob 14.00 - Otroški Oktoberfest ob 16.00 - Hmeljarski likof s povorko ob 19.00 - Odprtje Savinjskega Oktoberfesta; Pri Fontani piva Zeleno zlato. Ponedeljek, 1. 10., ob 9. uri (vsak ponedeljek v mesecu) urice pletenja; Hiša Sadeži družbe Žalec. Ponedeljek, 1. 10., ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Ponedeljek, 1. 10., ob 19. uri Utrip domoznanstva: Po sledeh zaprašenih žalskih pisem; Medobčinska spl. knjižnica Žalec. Torek, 2. 10., ob 9. uri (vsak torek v mesecu) tai chi; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 2. 10., ob 10.30 (vsak torek v mesecu) delavnica šivanja; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 2. 10., ob 18. uri odprtje razstave likovnega krožka UTŽO Žalec; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 10. 10. 2018. Sreda, 3. 10., ob 8.30 (vsako sredo v mesecu) telovadba za hrbtenico; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 3. 10., od 9. do 17. ure dan odprtih vrat rudarskega muzeja ob tednu otroka; Dom kulture Svoboda Griže; Etnološko društvo Srečno. Sreda, 3. 10., ob 9. uri (vsako sredo v mesecu) gibalne urice za dojenčke; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 3. 10., ob 9.30 (vsako sredo v mesecu) delavnica spoprijemanja s stresom in tehnike sproščanja; Center za krepitev zdravja; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 3. 10., ob 11. uri (vsako sredo v mesecu) vegi kuharska delavnica; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 3. 10., ob 18.30 1. javna produkcija; dvorana GŠ Risto Savin Žalec. Sreda, 3. 10., ob 19. uri predavanje Društva Plemenitosti; Bergmanova vila. Četrtek, 4. 10., ob 8.15 (vsak četrtek v mesecu) pilates; Hiša Sadeži družbe Žalec. Četrte, 4. oktober, ob 9. uri (vsak četrtek v mesecu) jogijske asane (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714). Četrtek, 4. 10., ob 16. uri Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke; druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, VDC Muc Braslovče, preboldske enote Doma upokoj. F. Salamona Trbovlje in Sožitja Žalec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 5. 10., ob 19. uri slavnostna seja Sveta KS Galicija s podelitvijo priznanj in koncertom skupine MJAV; Dom krajanov Galicija. Sobota, 6. 10., ob 8. do 12.ure (vsako soboto v mesecu) Podeželska tržnica Žalec; parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Sobota, 6. 10., ob 5. uri pohod na Turno goro; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 6. 10., od 10. ure dalje 2. tekma za pokal Slovenije v karateju; telovadnica I. OŠ Žalec; Karte klub Žalec. Sobota, 6. 10., od 12. do 18. ure Ekofest; Bio park Nivo. Nedelja, 7. 10., ob 5. uri pohod na Kopitnik; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Nedelja, 7. 10., ob 8.30 zaključni teniški turnir; igrišča pri POŠ Trje; Tenis klub Trje 2000. Nedelja, 7. 10., ob 11. uri trgatev trte Jakobine in »prešanje« na star način; pod »faroškim« kozolcem v Galiciji; TD Galicija. Nedelja, 7. 10., ob 14. uri Mopediada in gosti s starodobnimi vozili; pod »faroškim« kozolcem v Galiciji; TD Galicija. Ponedeljek, 8. 10., ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; v prostorih OŠ Petrovče. Sreda, 10. in 24. 10., ob 17.30 uvodno informativno srečanje o učenju Bruna Greoninga; Krog za naravno življ. pomoč; Hiša Sadeži družbe Žalec; Petek, 12. 10., ob 19. uri Ženska drugje, predstavitev romana Maje Gal Štromar; moderatorka Zvezdana Mlakar; Medobčinska spl. knjižnica Žalec. Sobota, 13. 10., ob 4. uri pohod na Olševo skozi okno; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 13. 10., pohod Mala Mojstrovka-Sleme; odhod izpred pisarne PD Žalec. Sobota, 13. 10., ob 19. uri 60. obletnica delovanja KUD Grifon Šempeter; Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon Šempeter, OI JSKD. Nedelja, 14. 10., ob 5. uri pohod na Strelovec; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Nedelja, 14. 10., kostanjev piknik na Bukovici; PD Žalec. Nedelja, 14. 10., ob 17. uri 16. dobrodelni koncert Človek človeku; Dom II. slovenskega tabora Žalec; MDI Žalec. Torek, 16. 10., ob 19. uri Boj za emancipacijo žensk v 19. stoletju in njihov vstop v nacionalno areno; predavanje dr. Marte Verginell; Medobčinska spl. knjižnica Žalec. Četrtek, 18. 10., ob 17. uri pohod v dolino Kolpe; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 18. 10., ob 17. uri brezplačna pravna pomoč; obvezne predprijave; Hiša Sadeži družbe Žalec. Četrtek, 18. 10., ob 19.30 koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Štirje kovači, Ansambel Tonija Verderberja gost Aleksander Pozvek; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 19. 10., ob 16. uri predavanje Življenje po infarktu; dr. Andreja Strmčnik; prostori Koronarnega kl. Žalec, Hmeljarska ulica 3, Žalec. Petek, 19. 10., ob 17. uri ličkanje koruze; dom na Zaloški Gorici; TD Petrovče. Petek, 19. 10., ob 19. uri delavnica Zero waste; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sobota, 20. 10., ob 9. uri 38. pohod krajanov na Hom; odhod iz Migojnic; PD Zabukovca. Sobota, 20. 10., ob 4. uri Vrhovi prijateljstva (2 dni); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 20. 10., ob 19. uri Le plesat me pelji; 2. del državnega srečanja folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD in OI JSKD Žalec). Nedelja, 21. 10., ob 17. uri koncert za citrarski abonma in izven; Janja Brlec in Izidor Kokovnik; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Ponedeljek, 22. in 29. 10., ob 17. uri kaligrafija z Natalijo R. Gavez; Medobčinska spl. knjižnica Žalec. Torek, 23. 10., ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva. Sreda, 24. 10., ob 7. uri Robanov kot; odhod izpred pisarne PD Žalec. Sreda, 24. 10., ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Sreda, 24. 10., ob 18.30 2. javna produkcija; dvorana GŠ Risto Savin Žalec. Četrtek, 25. 10., ob 18. uri odprtje razstave Tekstura življenja: Aleksij Kobal - slika in Borut Krajnc - fotografija; Savinov likovni salon Žalec; na ogled do 31. 12. 2018. Petek, 26. 10., ob 20. uri. predstavitev monografije kiparja Eduarda Salesina; pogovor z A. Domjan, M. Zlatar; Savinova hiša. Sobota, 27. 10., ob 20. uri Menopavza, glasbena komedija za izven; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Nedelja, 28. 10., ob 5. uri pohod na Goli vrh (zlati macesni); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Torek, 30. 10., ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska spl. knjižnica Žalec. ■ ■ OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 1. 10., ob 17. uri Žabji kralj, predstava za otroke; Dom kulture Braslovče; ZIKST 3 jezera Braslovče. Sreda, 3. 10., Račka vrata; odhod s parkirišča OŠ; PD Dobrovlje Braslovče. Četrtek, 4. 10., ob 19. uri Stenski prti letuških mater, ki so nekoč krasili in ščitili stene nad štedilniki; razstava in klepet; Kulturni dom Letuš; KD Letuš. Petek, 12. 10., ob 16.30 kostanjev piknik; DPM Letuš, OŠ in Vrtec Letuš. Sredo, 17. 10., ob 17.30 4. turnir »Kadetski prvak Braslovč« (letnik 2002 in mlajši); v prostorih ŠK Braslovče; prijave do 13. 10. 2018; Šahovski klub Braslovče. Nedelja, 21. 10., pohod na Ermanovec; odhod s parkirišča OŠ; PD Dobrovlje Braslovče. Petek, 26. 10., ob 19. uri V vasi mojega dekleta, komični muzikal; MePZ Skorno; Dom kulture Braslovče; ZIKST 3 jezera Braslovče. Nedelja, 28. 10., pohod na Lovrenška jezera (1520 m); odhod s parkirišča OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče; info: Mojca Kodre, 031 480 258. Torek, 30. 10., ob 18.30 Noč čarovnic, plesna predstava, pravljična ura in animacija; Skupn' plac; KD Mavrica. OBČINA PREBOLD Torek, 2. 10., ob 18.30 jesenka dela na samooskrbnem vrtu; Občinska knjižnica Prebold. Četrtek, 4. 10., jesenski živžav; športna dvorana OŠ; Vrtec Prebold. Sobota, 6. 10., od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold. Torek, 9. 10., ob 18.30 Kako prenehati z negativnim razmišljanjem in čustvi -selfcoaching tehnika; Občinska knjižnica Prebold. Petek, 12. 10., od 17. ure dalje dan odprtih vrat PGD Sv. Lovrenc; Gasilski dom Sv. Lovrenc. Sobota, 13. 10., od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold. Sobota, 13. 10., ob 8. uri pohod na Gomilo in Selo; odhod izpred OŠ; PD Prebold. Sobota, 13. 10., ob 10. uri Dan zdravja: predavanje o demenci in prikaz prve pomoči; Dom pod Reško planino; KD Marija Reka. Ponedeljek, 15. 10., otroški nogometni turnir Občine Prebold (do vključno l. 2001); športna dvorana OŠ; ŠD Partizan Prebold. Torek, 16. 10., ob 18.30 S knjižnico po svetu: Nova Zelandija; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 16. 10., od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold. Petek, 19. 10., ob 17. uri Martin Krpan, otroški gled. abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold. Sobota, 20. 10., ob 8. uri ribiško tekmovanje za pokal Latkove vasi; ribnik Preserje; ŠD Latkova vas. Sobota, 20. 10., ob 8. uri pot po Golteh; odhod izpred OŠ; MO PD Prebold. Sobota, 20. 10., ob 14. uri kostanjev piknik; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas. Sobota, 20. 10., od 8. ure dalje kmečka tržnica in predstavitev gasilstva v Občini Prebold; Režajeva domačija; TD, Občina Prebold, GZ Prebold. Sobota, 21. 10., TV Griže, 10. komedija; odrasli gled. abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold. Torek, 23. oktober, ob 18. uri Čarodej Sam Sebastian: Take buče, čarovniška predstava za družine; OK Prebold Petek, 26. 10., ob 17. uri slovesnost ob osrednjem spomeniku žrtvam vojne NOB Prebold; Občina Prebold in OŠ Prebold. Sobota, 27. 10., od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold. Sobota, 27. 10., ob 10. uri Ustvarjamo v knjižnici: Čiračara; Občinska knjižnica Prebold; KUD Svoboda Prebold. Sobota, 27. 10., od 16. ure dalje noč čarovnic (na kmečki tržnici); Režajeva domačija; TD Prebold. Nedelja, 28. 10., ob 16.15 spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja; križ v Mariji Reki (ob reg. cesti). u «V v* 14:00 OTROŠKI OKTOBERFEST 16:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA OGNJENI MUZIKANTI MOONLIGHTING ORCHESTRA paring: DRUŠTVO HMELJARJEV, HMELJARSKIH STAREŠIN IN PRINCES SIOVENIJE a *6i i PETRE S0T03I-HALE, ZKŠT ŽALEC. PIVOVARNA LAŠKO, Pllfl SEDMICA 18 september 201 8 KULTURA _SaAjlnis&e/. datine/S Ljudska pesem v Preboldu Trinajstič Od Celja do Žalca Neža Zagoričnik in Ljudske pevke s Ponikve, ki letos praznujejo 20 let delovanja. Na prvi septembrski dan je v Preboldu tradicionalno zazvenela slovenska ljudska pesem. Žalska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je namreč v Dvorani Prebold organizirala letošnje Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Letos se je na srečanje, ki ga je vodila vodja OI JSKD Žalec mag. Neža Zagoričnik, prijavilo sedem skupin: skupina Pesmica iz Braslovč, Reški bend iz Marije Reke, pevke Folklorne skupine Grifon Šempeter, Veseli Pruhovčani iz Galicije, Pevke treh vasi iz Šempetra, Ubrane strune iz Griž in Ljudske pevke s Ponikve, ki letos praznujejo 20-letnico svojega delovanja. Nastopajoče je poslušala in ocenila letošnja regijska selektorica dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodo-pisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njihovo mesto v ljudskih šegah. Dobro uro trajajoče srečanje je postreglo s pestrim naborom slovenskih ljudskih pesmi in viž. Vsaka skupina se je predstavila z dvema ljudskima pesmima, ki so sicer maloštevilno publiko navdušile in izvabile močne aplavze, hkrati pa so njihovi nastopi potrdili, da ostaja ljudska pesem nepogrešljiv del naše kulturne dediščine. D. Naraglav Deseti festival akustične glasbe Na napovedano deževno, v resnici pa sončno soboto, 8. septembra, je v Domu kulture Svoboda Griže potekal letošnji FAG - festival akustične glasbe Žalec. Pred leti se je ta prireditev imenovala Večer akustične glasbe, leta 2009 pa se je preimenovala v FAG. Letošnji je bil tako jubilejni, deseti. Tokrat je festivalski oder gostil tri glasbene goste, ki so se predstavili z avtorsko akustično glasbo. Najprej sta na oder stopila člana skupine Dvoživke. Gre za projektni duet Hane in Matica Mačkovška, ki glasbo ustvarjata predvsem z vizijo o avtorski izpovednosti in kompozicijski barvitosti. Tokrat sta na oder povabila Akbarja Kha-na, indijskega vokalista. Sledil je nastop Jožeta Kastelica - Kastele, celjskega vokalista in kitarista, ki že vrsto let deluje na slovenski glasbeni sceni samostojno in v različnih glasbenih sestavih in projektih. Večer je zaključila zasedba Trium, nova slovenska pop-rock skupina, sestavljena iz "starih" mačkov (starih po glasbenem stažu, da ne bo dvoma), ki izvaja svežo, avtorsko glasbo in je novembra 2017 izdala svoj prvi album z naslovom Puzzle. Na odru so bili Mirko Videčnik - Sine, Roman Nussdorfer, Nik Lovše, Gašper Obšteter, Barbara Tadina in Simona Kropec, ki je večer, kot že nekaj let zapored, tudi organizirala in vodila. Festival je potekal v organizaciji GLD Aletheia ter ob sodelovanju z ZKŠT Žalec in Občino Žalec. T. T. Nekdanji in sedanji organizatorji in soustvarjalci Festivala akustične glasbe (Simona Kropec, Dani Bedrač in Mirko Videčnik - Sine) Dvoživki (Hana in Matic Mačkovšek) JANJA BRLEČ in IZIDOR KOKOVNIK 21.10.2018 ob 17.00, avla Doma II. slov. tabora Žalec Koncert za citrarski abonma in izven Vstopnice za izven od 6.10. dalje: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si Nastop ukrajinske skupine, ki je izvajala prave akrobacije. Od srede, 5. septembra, do sobote, 8. septembra, je potekal že 13. mednarodni folklorni festival, ki ga vsako leto organizira Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca. Ta kulturni dogodek je leta 2006 nastal kot plod medsebojnega sodelovanja kulturnih društev iz Šempetra in Celja ter njunih folklornih skupin. Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca je projekt, povezan s kulturno dediščino, preko katere želijo organizatorji prikazati svet kot prostor sobivanja različnih narodov in njihovih kultur. Kot je dejal predsednik tega medobčinskega folklornega društva Bojan Pevec, želijo s tem povedati, da je nujno, da narod ohranja svojo nacionalno identiteto in da je to mogoče storiti tudi v sobivanju z drugimi narodi. Različnost v tradicionalni dediščini prikazujejo z namenom vplivati na sprejemanje drugačnosti in vzgoji pozitivnega odnosa do različnosti tako v nacionalni dediščini kot posredno v nas samih. Doslej so na festivalu gostili Ob odprtju festivala je folkloriste nagovoril podpredsednik Medobčinskega kulturnega društva Od Celja do Žalca Zdenko Štrucl. že okrog 50 vrhunskih folklornih skupin z vseh koncev sveta, kar je okrog 1100 folklo-ristov iz tujine. Slovesnost ob odprtju letošnjega 13. festivala so pripravili pri žalski fontani v Žalcu, dva gala koncerta pa v Celju in Žalcu. Poleg tega so pripravili tri brezplačne koncerte za učence osnovnih šol, en koncert na odprtem odru in javno plesno delavnico ukrajinskih plesov. Festivala so se iz tujine udeležili folklorni ansambel Molodist iz Červonograda (Ukrajina), folklorno Združenje mladih ljubiteljev umetnosti Kyrenia GENCSAD (Ciper) in etnič- na srbska folklorna skupina Wudvor, ki ustvarja v nekdanji vzhodni Nemčiji. Na tokratnem gala folklornem koncertu, ki je potekal v dvorani KZ Petrovče in dan kasneje v Celju, so poleg domačih skupin (Celjske folklorne skupine in FS Grifon Šempeter) nastopile vse tuje skupine, ki so prikazale vrhunsko ustvarjalnost. Organizatorji pa so folklorni festival tudi letos sklenili s sodelovanjem v povorki in na odprem odru v nedeljo, 9. septembra, ob dnevu narodnih noš v Kamniku. D. Naraglav Kitajska, dežela razdalj, in jaz Ko se je Peter Zupanc, pisatelj, filmski publicist in scenarist, doma s Polzele, pred desetimi leti na povabilo znanca odpravil na Kitajsko, si ni predstavljal, da se bo njegov obisk s kratkimi presledki podaljšal na dobrih deset let. Že osmo leto živi v okoli šest-milijonskem mestu Nanning, mestu v provinci Guangxi na jugu Kitajske, kjer na jezikovni šoli Better English poučuje angleščino, v prostem času pa raziskuje življenje narodnostnih manjšin v tej avtonomni regiji, ki je sestavljena iz slikovitih kultur dvanajstih narodnostni. Tako je nastala knjiga Kitajska, dežela razdalj, in jaz, ki jo je avtor v četrtek, 30. avgusta, predstavil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V njej pa se srečujejo rojstva in smrti, Peter Zupanc s svojo novo knjigo praznovanja in vsakodnevna opravila, zgodovina in sedanjost, bogastvo in siromaštvo, mamljivi vonji hrane in stranišča na počep ... Vse je opisano tankočutno in premišljeno, približano. Poleg omenjene knjige, ki je izšla pri založbi Antika, je leta 2001 v Zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdal roman z naslovom Tri, leta 2013 pri Formi 7 pa Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske. T. T. _SaAtiriisAe/.daiitte/S KULTURA september 201 8 19 Interier in avtoportreti Za cikel o ženski nagrajen moški Člani likovne sekcije KUD Žalec V likovnem salonu v Žalcu bo do 26. septembra odprta razstava članov likovne sekcije KUD Žalec Interier in avtoportret. Uroš Govek z ZKŠT Žalec je povedal, da člani likovne sekcije KUD Žalec vsako leto ob prazniku Občine Žalec poskrbijo za ta prijeten likovni dogodek. Tokrat je na razstavi 43 del, ki jih je ustvarilo 15 članov likovne sekcije KUD Žalec. Člani likovne sekcije KUD Žalec se vsako leto predstavijo z likovnimi deli in vsebino, ki si jo zadajo ob začetku ustvarjalne sezone. Tokrat so se predstavili z avtoportretom in interierjem. Kot je ob odprtju povedal njihov mentor mag. Uroš Potočnik, je zgodovina portreta kot likovnega žanra že zelo dolgo. Ta oblika izražanja je stara, kot je človek sam. Sprva, na primer v času starih Egipčanov, je bil portret namenjen faraonom in bogovom, v tem burnem času pa so portretiranci tako politični veljaki, meščani, kmetje, umetniki ... Žalski likovniki so se predstavili s portreti. »Interier je prostor intime in zasebnosti. Danes je zasebnost zelo opevana vrednota, celo opevana, da je že prešla v osamljenost. Človek se je osamil skozi atomizacijo družbe. Torej nič več skupaj, ampak samo še vsak zase. Ta razstava je redek trenutek, ko umetniki stopijo skupaj in vas povabijo k sebi. Povabijo vas k sebi domov. Vsem, ki razstavljate danes tukaj, čestitam za opravljeno delo. Slikanje portreta ali avtopor- treta je tehnično zelo zahtevna naloga, tudi slogovne možnosti so skoraj neomenjene, od realizma, ekspresionizma, faviz-ma, nadrealizma, kolorizma . In mislim ter verjamem, da smo lahko zelo veseli rezultatov, ki so pred nami,« je zaključil govor mag. Potočnik. Razstavo je odprl žalski podžupan Robert Čehovin, v kulturnem programu pa je nastopila Groupa Uroša Planine iz KD Petrovče. T. Tavčar Območno srečanje pihalnih godb Na gradu Komenda je v nedeljo, 16. septembra, potekalo območno srečanje pihalnih godb in orkestrov, ki sta ga v sodelovanju z Občino Polzela organizirala Cecilija, kulturno glasbeno društvo Polzela, in žalska območna izpostava JSKD. Nastopilo je pet godb Spodnje Savinjske doline, srečanje pa je odprl Pihalni orkester Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl. Zbrane je pozdravil podžupan Občine Polzela Igor Pungar-tnik in jim zaželel prijetno poslušanje. Prireditev je vodila vodja OI JSKD Žalec Neža Zagoričnik, ki je z omembo mnogih pomembnih okroglih jubilejev letošnjega leta tkala zanimivo rdečo nit srečanja, v kateri so svoje mesto našli Godba Zabukovica, Godba Li-boje, Pihalni orkester Prebold in Godba veteranov Žalec. V slednji nastopa 16 godbenikov, ki so sicer tudi člani treh že prej omenjenih godb. Srečanje so nastopajoči zaključili v veličastnem slogu. Prav vsi so se namreč zbrali na grajskem S srečanja pihalnih godb na gradu Komenda dvorišču in v spremstvu Ma-žoretne skupine Liboje zaigrali tri skladbe. Poslušalci so bili nad videnim in slišanim navdušeni, kar so potrdili z mnogimi aplavzi. T. Tavčar Vabljeni na predstavitev monografij MIHE MALEŠA s kustosinjo Bredo llich Klančnik in MAKSA KAVČIČA z avtorji: Metko Kavčič, Meto Gabršek Prosenc in Markom Košanom v nedeljo, 30.9.2018, ob 18. uri. Vstop prost Prejšnji četrtek so v Dvorcu Novo Celje v okviru praznovanja praznika občine in 150-letnega jubileja predstavili 20. številko revije za kulturo in književnost Vpogled ter podelili prvo pesniško nagrado Fanny Haussmann za cikel pesmi na temo o ženski. Na razpis za nagrado Fanny Hausmann je prispelo 66 ciklusov pesmi s tematiko o ženski. Žirija v sestavi Lidija Koceli, Peter Kolšek, Marija Končina in Zoran Pevec je izbrala pet nominiranih avtoric oziroma avtorjev na temelju metode natančnega branja in recepcijsko-percepcijske književne taktike, in sicer tako, da so upoštevali primerno uporabo sodobnega jezika, inovativne estetske postopke, povezavo naslovov pesmi z besedilom, stilno uglajenost, povezanost zunanje z notranjo formo, možni dialog z bralcem in horizont bralčevega pričakovanja. Ker je bilo v razpisu poudarjeno, da naj bodo pesmi namenjene ženskemu liku, so se posebej ozrli po tem, kako se ciklusi nanašajo na »predpisano« vlogo ženske v družbi, dialoško izpoved ženske narave, stereotipni pogled nanjo, na obravnavanje ženske kot predmeta, kot svobodne ženske, na njeno podrejenost, neenakost, na simbolni stadij in »Zakon očeta«, ali ženska v družbi pomeni le dekorativ-nost, ali gre za zavrženo in ponižano žensko, za travmatičen odnos ženske v družbi, za njeno razcepljenost, za žensko kot ljubico, za odnos med materjo in hčerko, za sobivanje spolov, za skrivnostno in mistično žensko, premagovanje ženske zatiranosti in podobno. Ob velikem številu zelo kakovostnih ciklusov pesmi se je žirija odločila za pet nominiranih: Tanjo P. Hohler, Aleksandro Kocmut, Ano Perpar, Andraža Poliča in Vesno Šare, ki so najdosledneje zajeli te značilnosti. Še posebej pa jih je prepričal ciklus pesmi Andraža Poliča, v katerem sta najceloviteje obravnavana ženska problematika in pomen ženske v današnjem svetu. S tem je Andraž Polčič, pesnik, glasbenik, skladatelj, igralec ..., postal prvi dobitnik nagrade Fanny Haussmann. Je pa Andraž avtor že enajstih pesniških zbirk. Ustvarjal je glasbo za gledališke predstave doma in v tujini, z avtorsko skupino Hamlet Expres je posnel dva CD-ja, napisal pa je tudi knjigo za otroke. V tokratni izdaji Vpogleda so objavljene pesmi nagrajenca, drugih štirih nominirank in še nekaj ostalih kakovostnejših ciklusov pesmi. Uvodnik o pesnici Fanny Hausmann je napisala Marija Končina. Preostali del revije je namenjen stalnim rubrikam, v katerih so v proznem delu zastopani avtorji Bojan Ekselenski, Matjaž Lesjak in Marko Vitas, v delu Dramatika objavljamo del igre Nagrajeni Andraž Polič in Lidija Koceli Aleša Jelenka, prevodni blok je zastopan s poljskim avtorjem Krzsytofom Vargo, prevedla ga je Jana Unuk, eseje sta prispevala Bojan Ekselenski, ki objavlja članek o metapodatkih, in Karmen Kreže, ki piše o II. slovenskem taboru. Ob tem so v bloku Predstavitve objavljeni nominiranci male Veronike, v Zgodbah časa pišeta Alenka Domjan in Breda Ilich Klanč-nik o preobrazbi Dvorca Novo Celje ter o slikarskih razstavah. Nina Lorenčak opisuje spomine o njenem kraju, Jolanda Železnik pa objavlja članek o zgodbah Spodnje Savinjske doline. Revijo zaključuje objava treh recenzij: Marija Konči-na piše o knjigi Skrivnost Fanny Hausmann, Zoran Pevec pa namenja kritike pesniškima zbirkama Tanje P. Hohler z naslovom Drobljenje razdalj in skupne pesniške zbirke Vesne Šare ter Danija Bedrača z naslovom Srce, en sam ugriz. Na zadnji strani pa je objavljena ena od pesmi zmagovalca nagrade Fanny Hausmann Andraža Poliča. Dogodek je vodila in povezovala Lidija Koceli, ki je predstavila vse nominirance, zbrane pa je nagovorila pod- Pogled na jubilejno 20. številko revije Vpogled predsednica Društva slovenskih pesnic in pesnikov Gabriela Babnik. V nadaljevanju je urednica revije Vpogled predstavila njeno vsebino, katere del je interpretiral tudi avtor enega od prispevkov Matjaž Lesjak. Zoran Pevec, ki je ob podelitvi nagrade Fanny Haussmann podal širšo razlago, je v nadaljevanju skupaj z županom Jankom Kosom podelil prvo pesniško nagrado Fanny Haussmann avtorju Andražu Poliču. Svoj prispevek k večeru so dale tudi Andreja Hutinski, Lucija Cestnik in Karmen Kre-že, ki so predstavile pesmi treh nominirank, ki se literarnega večera niso mogle udeležiti. D. Naraglav ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV 2018 2019 Ponujamo štiri abonmaje z odličnimi prograi > gledališki (ponedeljek, torek), > potujoči, > narodno-zabavni, > citrarski. Prelistajte programsko knjižico ali kliknite na spletno stran www.zkst-zalec.si in se prepričajte! Popusti za upokojence in za mlajše od : Različne možnosti plačila. let. Vpisovanje: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 03 710 04 34 Dosedanje abonente čakajo rezervirani sedeži do 29. 9.! 20 september 201 B SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Memorial Vlada Vebra Adi svetovni prvak Na teniških igriščih Športnega centra Žalec je v petek, 7. septembra, pod pokroviteljstvom Občine Žalec, ZKŠT Žalec in teniške akademije Tomaža Volka v okviru praznika Občine Žalec potekal že 36. tradicionalni teniški turnir dvojic v spomin na Vlada Vebra, pionirja razvoja tenisa v žalski občini. Turnirja se je udeležilo štirideset rekreativnih tekmovalk in tekmovalcev iz Savinjske in Šaleške doline. Zbrane sta pozdravila Matej Sitar, vodja programa šport pri ZKŠT Žalec, in Tomaž Volk iz teniške akademije ter vsem zaželela veliko teniških užitkov. Vrstni red dvojice nad 50 let: 1. Matjaž Goršek (Petrovče), Muharem Halilovic (Velenje), 2. Ivi Kapitler (Polzela), Dušan Čater (Petrovče), 3. Marjan Laznik (Šempeter), Anton Turnšek (Griže); dvojice do 50 let: 1. Beno Kveder (Žalec), Matevž Klevže (Žalec), Udeleženci 36. memorialnega turnirja Vlada Vebra V španski Malagi je od 4. do 16. septembra potekalo svetovno veteransko prvenstvo na prostem. Udeležila se ga je tudi devetčlanska slovenska odprava in dobila veteranskega prvaka Adija Vidmajerja. Iz naših krajev se je prvenstva poleg Preboldčana Adija Vidmajerja udeležil tudi Marko Božiček s Polzele. Adi Vid-majer, član Atletskega društva Žalec, je zalučal kladivo 42,17 metra daleč in postal svetovni prvak v metu kladiva v kategoriji M75. Marko Božiček, član Atletskega društva Kladivar Celje, pa je v teku na 400 metrov z ovirami v kategoriji M55 osvojil 7. mesto in postal tretji najboljši Evropejec. T. T. Adi Vidmajer 2. Anže Čakš (Žalec), Marko Krušnik (Griže), 3. Lucijan Brence (Polzela), Tilen Zdovc (Šempeter); ženske dvojice: 1. Ksenja Hrustl (Petrovče), Mateja Krušnik (Griže), 2. Urška Turnšek (Polzela), Anja Les- jak Prah (Celje), 3. Ana Šmajs, Barbara Volk (obe Žalec), 4. Maša Cigale, Alenka Avžner (obe Žalec). Udeleženci so prejeli spominsko majico, najboljši tudi pokale. T. T. Rekordno na teniškem kampu Jaka in Tilen državna prvaka Mlada odbojkarja na mivki Jaka Cestnik s Polzele in Tilen Švajger iz Braslovč sta postala državna prvaka v odbojki na mivki v kategoriji junior (U11). Na dveh regijskih kvalifikacijskih turnirjih sta se brez izgubljene tekme in izgubljenega niza uvrstila na glavni turnir v Črnučah, kjer sta prav tako brez izgubljene tekme prišla v finale in z rezultatom 2 : 0 premagala dvojico iz Kočevja ter postala državna prvaka v kategoriji junior (U11). Slavnostna podelitev je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po kvalifikacijskih turnirjih se je Jaka Cestnik v paru z Ja-nom Hribernikom iz Braslovč v kategoriji U14 prav tako uspel uvrstiti na glavni turnir, kjer sta osvojila peto mesto. T. T. Jaka Cestnik (desno) in Tilen Švajger (levo) 4. kronometer na Bukovico Teniško-taborniške počitnice navdušile mlade udeležence iz 4 držav Evrope. Absolutni zmagovalci v moški in ženski kategoriji 4. kronometra na Bukovico Letošnje leto so v Parižljah pod okriljem teniške akademije Cokan tenis iz Braslovč, ki je letos spomladi odprla svoja vrata, potekale devete teniško-taborniške pripra- Olimpijski komite Slovenije je 6. septembra v ljubljanski športni dvorani Stožice podelil priznanja za športne dosežke v letu 2017. Med dobitniki priznanj je bila tudi karateistka Kiti Smiljan. Kiti je v letu 2017 dosegla številne odlične rezultate, najbolj pa izstopa 3. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Bolgariji. Kiti si je s temi rezultati prislužila tudi ime športnice leta v Občini Žalec za leto 2017. L. K. ve. Udeležilo se jih je kar 34 udeležencev iz štirih držav (Francije, Švice, Avstrije in Slovenije). Udeležila se jih je tudi najboljša slovenska teniška mladinka Kaj a Ju- Kiti Smiljan ob prejemu priznanja olimpijskega komiteja van, ki v zadnjem času dosega odlične mednarodne rezultate in se je že prebila med 200 najboljših igralk na svetu. »Letošnje priprave so bile po številu udeležencev rekordne in so tudi odlično uspele. Res sem vesel, da je prišlo toliko otrok iz različnih koncev Slovenije in Evrope. Piko na i pa je dodal Kajin prihod. Kaja je namreč ostalim otrokom popestrila zahtevne vsakodnevne treninge. S pripravami bomo nadaljevali tudi v zimskem času, saj bomo v Šeščah na Zupanc placu postavili balon z dvema igriščema, da bodo naši tekmovalci nemoteno trenirali tudi preko zime. Prostor pa se bo našel tudi za rekreativne igralce tenisa, za katere ponujamo številne ugodnosti,« nam je povedal Robi Cokan, vodja teniške akademije. T. T. Bashir Rezai in Klara Zu-panc Korošec sta z novim rekordom proge najhitreje pretekla traso 4. kronometra na Bukovico. Tekaški dogodek, ki ga je organiziralo Tekaško društvo Savinjčan, je potekal v soboto, 8. septembra. Na tokratni prireditvi je teklo rekordno število tekačev, in sicer kar 70 tekačic in tekačev, od tega 37 v mlajših kategorijah, njihov tek pa je štel za pokal Slovenije v gorskih tekih. V mlajših kategorijah sta v starostni kategoriji U16 zmagala Drejc Erznožnik (Tabor Žiri) in Klara Zupanc Korošec (Šmarnogorska naveza), v starostni kategoriji U14 sta slavila Tanej Fatur in Živa Slapšak (AK Sevnica), med dečki in deklicami U12 pa Nina Rotar (Šmarnogorska naveza) in Leon Pešovski Bužan (KGT Papež). V absolutni konkurenci je Bashir Rezai s časom 9:06 z veliko prednostjo na 1.550 metrov dolgi trasi z višinsko razliko 253 metrov popravil tudi časovno znamko lanskega zmagovalca Gregorja Mlakarja. Drugo mesto si je pritekel Lucijan Zalokar (AD Kladi-var Celje), tretje pa trener in nekdanji reprezentant Boštjan Novak. Tri tekačice, najhitrejši deklici U16 Klara Zupanc Korošec (Šmarnogorska naveza), Zoja Levec (AK Postojna) in članska reprezentantka Andreja Godec (AK Štajerska), so tekle pod 12 minutami in tako bistveno hitreje od dosedanje najboljše ženske Nike Jančič, ki je leta 2016 dosegla čas 13:09. T. T. Priznanje Kiti Smiljan _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT september 201 8 21 Dvojčici svetovni prvakinji Bron za Braslovčanko V soboto, 22. septembra, se je v italijanskem Jesolu zaključilo kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo v kickboxingu. Za naslov najboljših na svetu se je z rekordno udeležbo 2319 tekmovalcev iz 65 držav pomerilo tudi šest tekmovalcev celjskega kluba Hyong. Med njimi Lev-čanki, 15-letni dvojčici, ki sta se domov vrnili kot svetovni prvakinji. Alisa in Larisa Žagar Sle-menšek, doma iz Levca v žalski občini, sta borilne veščine začeli trenirati pred desetimi leti. Z rednimi treningi in s predanostjo sta si pred dvema letoma priborili vstop v slovensko elito kickboxinga in postali del slovenske reprezentance. Zadnja leta pridno nizata vrhunske rezultate, saj se tudi z naj- prestižnejših tekmovanj vedno vračata z medaljami. Na tokratnem svetovnem prvenstvu sta tekmovali v dveh disciplinah, light contact in point fight, Alisa v kategoriji do 60 kilogramov, Larisa pa v kategoriji do 55 kilogramov. Vsak dan tekmovanja sta imeli borbo ali dve, vsaka zmaga pa je pomenila uvrstitev v naslednji krog tekmovanja. Že v četrtek se je Alisa v point fightu okronala z bronom, Larisa pa je bila uvrščena med 5. in 8. mestom na svetu. V disciplini light contact sta dokazali, da nimata konkurence. Dvojčici sta vse skozi blesteli in premagali svetovno konkurenco, vsaka v svoji kategoriji. Larisa je v finalu premagala domačinko, Italijanko Lucidi Noemi, Alisa pa madžarsko reprezentantko Jutri dan odbojke Odbojkarski klub SIP Šempeter pripravlja jutri na "Zupanc placu" v Šeščah pri Preboldu Dan šempetrske odbojke. Popoldan bo obarvan športno in družabno, saj se bodo v družabnih igrah med sabo pomerile vse selekcije. Igrali bodo odbojko na travi, pripravili mini turnir pokroviteljev kluba, predstavili vse ekipe in dogajanje zaključili z druženjem igralcev vseh selekcij, staršev in prijateljev šempetrske odbojke. L. K. Alisa med borbo za naslov prvakinje Ramono Nagy. Njun klubski trener, ki ju je spremljal tudi na svetovnem prvenstvu, Uroš Bernard ni skrival navdušenja nad njunima borbama. Na sprejemu, ki so ga pripravili v soboto ponoči v klubu Hyong, pa je povedal, da je ponosen na odlične nastope vseh tekmovalcev. Dodal je še, da se je znova pokazalo, da so vztrajnost in naporni treningi vredni truda, s čimer se strinjata tudi gimnazijki športnega oddelka I. gimnazije v Celju. »Zdi se mi, da se je trdo delo končno izplačalo,« je povedala Larisa in dodala, da njun uspeh ni samo njun, temveč uspeh celotne ekipe, ki stoji za njima. »Izredno hvaležni sva tako trenerju Urošu Bernardu in navijačem, ki naju vztrajno podpirajo, kot tudi ostalim tekmovalcem, s katerimi si delimo napore na treningih, in vsem ostalim, ki z nama trenirajo ter nama predajajo svoje znanje,« je dodala Larisa, Alisa pa je o vtisih s svetovnega prvenstva povedala: »To poletje smo zelo trenirali, tudi dvakrat dnevno. Bili smo več kot stoodstotno predani. Ko sem na svetovnem prvenstvu stopila na tatami, sem se počutila bolj pripravljeno kot kadarkoli. Verjetno tudi zato ni izostal velik uspeh.« T. T., P. Ž. Slovenska taekwondo reprezentanca je na svetovnem mladinskem in veteranskem prvenstvu, ki je med 21. in 26. avgustom potekalo v beloruskem Minsku, ponovno poskrbela za odlične uspehe. Domov se je devetčlanska slovenska odprava vrnila skupno s tremi zlatimi in tremi bronastimi medaljami ter s pokalom za najvišji tehnični dosežek med veterani zlate kategorije. Med repre-zentanti je bila prvič tudi Ema Mešič iz braslovškega Taekwondo kluba Sun Ema Mešič, ki je osvojila bronasto medaljo. Ema Mešič je odlično nastopila v borbah, v kategoriji mlajše mladinke do 50 kg. Dobro je opravila že v skupinskem delu, kjer je premagala tekmovalke iz Rusije, Ukrajine in Kazahstana ter si s prvim mestom v skupini priborila nastop v polfinalu, kjer se je pomerila z nasprotnico iz Grčije. Kljub odlični predstavi, v kateri je bila predvsem v drugi rundi boljša nasprotnica, ji žal ni uspelo premagati Grkinje, ki je napredovala v finale. Ema Mešič je kljub temu zasedla več kot odlično tretje mesto, kar je izjemen rezultat in tudi Ema Mešič izjemna popotnica za njeno nadaljnjo športno pot. Trdo delo, treningi in odrekanja zadnjih nekaj let, predvsem pa v pripravljalnem obdobju od meseca maja do avgusta, so tako prinesli željeni rezultat. Prvenstva v Minsku se je sicer udeležilo več kot 600 udeležencev iz 60 držav. D. N. Obetaven začetek žalskih rokometašic Žalčanke so pod taktirko letošnjega novega trenerja Bojana Voglarja, ki je desetletje treniral RK Zagorje, preživele trdo pripravljalno obdobje, v katerem so nanizale nekaj zmag v prijateljskih tekmam, med drugim so zmagale na prijateljskem turnirju v Čakovcu. Slavile so proti trem prvoligaškim hrvaškim ekipam, proti ŽRK Zrinski Čakovec, ŽRK Koka Varaždin in ŽRK Dugo selo. Srednja zunanja igralka in kapetanka Anika Strnad je bila ob tem na turnirju naj strelka, vratarka Klara Hrovatič pa naj vratarka turnirja. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se je v novo sezono podala tudi v novih dresih. RK Zelene Doline Žalec ima v sezoni 2018/2019 prijavljene člansko in prav vse mlajše selekcije in je edini slovenski klub s tako popolno ligaško udeležbo. RK Nazarje, s katerim so bili partnerji zadnja leta, se je namreč odločil za prekinitev partnerstva, RK Zelene Doline Žalec pa se bo tako od drugega oktobrskega vikenda, ko se začenjajo tudi ligaška tekmovanja mlajših selekcij, meril v konkurenci mladink in starejših deklic B (pri obeh trener Jernej Rantah), kadetinj in starejših deklic A (pri obeh trener Rajko Begovič, ki je prav tako novinec v klubu) in mlajših deklic A in B (trenerka Tana Sutaj). Žalski klub je torej v letošnji sezoni v ligaško konkurenco RZS prijavil že skoraj 120 rokometašic, poleg tega pa vodi Tana Sutaj tudi ekipo mini rokometašic in rokometne šole najmlajših rokometašic po dolini. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je pod vodstvom trenerja Bojana Voglarja prejšnjo soboto v drugi rokometni tekmi letošnje ligaške sezone v 1. ADRL z rezultatom 19 : 22 (8 : 12) zabeležila sladko zmago v gosteh proti ekipi RK Zagorje, ki jo vodi nekdanji žalski trener Aleš Filipčič. V soboto, 6. septembra, pa se bo v prvi domači tekmi sezone v dvorani I. OŠ Žalec pomerila z ekipo ŽRK Ptuj. Mlada članska ekipa, povprečna starost je nekaj manj kot 20 let, je sicer prebila ligaški led letošnje sezone s prvo tekmo proti državnim prvakinjam RK Krim Mercator v Stožicah. Kljub premoči izkušenejše ekipe je s Krimovkami prikazala odličnih prvih 20 minut srečanja, na koncu pa morala priznati premoč z rezultatom 34 : 17. Pričakovano je prejšnjo soboto sledila v Zagorju proti ŽRK Zagorje zelo težka tekma, nabita s čustvi in s precej pristranskimi sodniškimi odločitvami. Žalska ekipa, v kateri sta se po poškodbi prvič preizkusili letošnja nova pridobitev, visoka leva zunanja igralka Pia Hren in mlada domača desna zunanja igralka Saša Golavšek, je prikazala čvrsto obrambo in odločen napad. V 54. minuti je zato žalska ekipa že vodila s 16 : 22, a zaključek tekme je imel dramatično končnico s 6 minutami izključitev žalskih igralk in ob rdečem kartonu krožne na-padalke, ravno tako novinke v žalskih vrstah, hrvaške mladinske reprezentantke Anne Do-bric. Kljub temu da so bile v zadnjih nekaj minutah na parketu le 4 igralke, pa so rokometašice RK Zelene Doline Žalec zdržale pritisk in zmagale z rezultatom 19 : 22 (8 : 12). K temu je gotovo pripomogla odlična obramba žalske vratarke Klare Hrovatič, ki je tretja žalska pridobitev te sezone, potem ko se je izkazalo, da bo prejšnja vratarka Edita Amon zaradi poškodbe odsotna vso sezono. Trener Bojan Voglar: »Za našo mlado ekipo je bilo to « zelo težko gostovanje. Ekipa Zagorja je ena najstarejših in najbolj izkušenih v ligi. A na koncu nam je vendarle uspelo. Po dokaj solidni igri proti Krimu v prvem krogu smo se iz Zagorja vrnili neporaženi.« To pa je odlična spodbuda pred prvo domačo tekmo, ki jo bodo Žalčanke odigrale proti ŽRK Ptuj. Obeta se torej zanimivo nadaljevanje ligaške sezone. »Pri sestavi članske ekipe za novo sezono smo še naprej sledili naši viziji, da v njej dobijo najprej priložnost dekleta iz našega kluba, zato bodo v novi sezoni tvorila njen večji del,« je povedal Jernej Rantah, vodja strokovnega tima, pomočnik članskega trenerja in trener mladinske ekipe, ki bo z mladimi članicami prve ekipe igral tudi v mladinski konkurenci. Člansko ekipo v novi sezoni poleg večine mladih igralk dopolnjujejo le na pozicijah, ki niso zapolnjene, z igralkami od drugod, ki smo jih že omenili. V sestavo pa so tudi letos posegle poškodbe, poleg že omenjenih se je poškodovala še krilašica, levičarka Neža Hohnjec, ki bo odsotna dlje časa. Ob mladinski vratarki Larisi Grebovšek je vlogo prve vratarke že omenjena Klara Hrovatič, ki je v Žalec prišla iz Celja. Novi moči v Žalcu sta že omenjeni Pia Hren (Celjanka, ki je lani igrala v Zagorju) in dvajsetletna krožna napadalka Anna Dobric, ki je na tej poziciji strnila moči z mlajšo mladinsko krožno napadalko Kaj o Kolar. Poleg poškodovane vra-tarke sta ekipo zapustili krilni igralki Maja Klakočer in zaradi študijskih obveznosti Maruša Kompan. Za zdaj pa ostajata leva zunanja Nina Leskovec in desnokrilna igralka Kaj a Krebs. Ekipo sestavlja torej 11 igralk iz domačega razvojnega pogona in 6 od drugod, večinoma iz celjskih logov, pov- prečna starost mlade ekipe pa dosega nekaj manj kot 20 let.« »Zavedamo se, da je ekipa v povprečju mlada, zato bo potrebno še precej dela, da bo na tisti strokovni ravni, kot jo želimo, v nekaj letih pa gotovo. A dekleta trdo delajo, dobro se razumejo z vsemi dekleti od drugod in ni razloga, da z energijo in ob trdem strokovnem delu, ki ga je prinesel novi trener Bojan Voglar, ne presenetimo kdaj tudi letos,« je povedal Jernej Rantah, ki se bo z mladinsko ekipo prvič pomeril doma v nedeljo, 7. oktobra, ko bodo mladinke zaigrale proti ekipi ŽRD Litija. T. T. 22 september 201 8 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP Pisma bralcev ♦ OVEN V začetku oktobra boste imeli pogosto občutek, da so vsi preveč zahtevni do vas. Ogromno boste naredili, pa vseeno ne boste na čistem, zato se prenehajte tako truditi. Nima smisla postavljati si (pre)visokih ciljev v obdobju, ko to ne bo mogoče. Vaš tempo se bo nekoliko umiril konec meseca. V nekem odnosu je ostalo več odprtih vprašanj. Ko boste mislili, da ste dobili odgovore, se bodo začele odpirati nove dileme. ♦ BIK Vaša vladarica Venera bo ves mesec potovala po znamenju škorpijona, ki vam je polarno, nasprotno. To predstavlja za vas potrebo po uskladitvi nasprotij na različnih področjih, iskanje t. i. zlate sredine. To ne bo ravno najbolj enostavno, bo pa koristno še zlasti po 5. 10., ko bo začela vaša vladarica retrogradno pot. To bo predstavljalo »obračun« in neke vrste popravni izpit v zvezi s preteklimi dogodki. Zelo zanimivo bo okoli 24., ko bo polna luna prav v vašem znamenju. ♦ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 9. v znamenju tehtnice, nato bo prestopil v škorpijona. Vaš način delovanja bo od druge tretjine meseca izredno intuitiven, zato upoštevaje tudi svoje nagone in občutke. Mogoče boste za koga nepredvidljivi, vendar bo to pravzaprav vaša strateška prednost. Tokrat ne boste zadovoljni s povprečnim, želeli boste bistveno več. Vezani lahko na trenutke vse vidite preveč črno-belo, zato previdno. ♦ RAK S povečano disciplino boste uspešni pri premagovanju ovir, ki se vam bodo začele postavljati na pot v sredini meseca. Oborožite se s potrpljenjem, saj čez noč ne bo mogoče narediti ničesar, potreben bo dober načrt. Ne obljubljajte tistega, kar bi težko izpolnili, bodite torej previdni pri dajanju svojih obvez. Razpoloženi boste romantično, vendar lahko spremenjene okoliščine hitro skalijo vašo dobro voljo. Ne dovolite si tega, ohranite ravnotežje. ♦ LEV Veliko dogodkov v polpreteklem obdobju je načelo vaše potrpljenje in živce. Naredite si dober načrt, v tem ste vendar najboljši, in vse bo gladko steklo. Pomoč osebe, na katero računate, je pod vprašanjem, ne zaradi njene neodzivnosti, ampak zaradi spremenjenih okoliščin. Dobro je, da imate poleg glavnega še rezervni načrt.Veliko stvari vam ne gre v glavo in še vedno se sprašujete, kako ste mogli napačno oceniti situacijo. Toda znali se boste prilagoditi. ♦ DEVICA Zelo uspešno boste znali predstaviti eno od svojih idej in ob dobrem sprejemu se bo dvignil tudi vaš elan. Nobena malenkost ne bo ušla vaši pozornosti, zato boste svoje delo opravili zelo kakovostno. Neko idejo iz preteklosti boste zadržali zase, čeprav vas bo mikalo spregovoriti o tem. Vaša odločitev za molk bo pravilna. Nekoliko nihajoče razpoloženje lahko občasno vpliva tudi na vaše počutje, ki bo spremenljivo. Več pozornosti namenite zdravju. ♦ TEHTNICA V začetku meseca bo sonce potovalo po vašem znamenju, zato bo vaša vitalna energija odlična. Zelo ugoden čas za delo bo vse do 9., ko vas bo direkten Merkur pravilno usmerjal na delovnem področju in pri komunikaciji. Čas po mlaju, ki bo nastopil tudi 9. 10., bo odličen za uresničitev vaših idej, zato pogumno naprej. V ljubezni boste strastni, vendar občasno nagnjeni sumničavosti in ljubosumju. Te negativne vzgibe morate strogo nadzorovati. ♦ ŠKORPIJON 23. oktobra bo sonce vstopilo v vaše znamenje in najavil čas vladavine vašega znamenja. Gostota planetov v vašem znamenju (Merkur, Venera in Jupiter) bo več kot odlična popotnica za izredno aktivno, dinamično, uspešno in priložnosti polno obdobje. Čas po 10. oktobru bo še kako odličen za dogovarjanje in stike s tujino. Venera v vašem znamenju vas bo vidno polepšala. Vendar pozor, od 5. dalje in vse do konca meseca bo retrogradna in to bo čas »obračuna« s preteklostjo na čustvenem področju! ♦ STRELEC Vaš vladar potuje po zadnjih stopinjah škorpijona, v katerem bo oktobra tudi več drugih planetov. Zaradi tega in tudi ostalih vplivov boste zelo motivirani za dosego svojih ciljev. Tujina in njen vpliv na vaše življenje bosta v tem času igrala zelo pomembno vlogo. Ničesar ne prepustite naključju. Izredno privlačni in zanimivi boste. Včasih boste celo dvomili o tem, saj boste imeli občutek, da nasprotna stran pretirava. Vendar ne bo pretiravala! ♦ KOZOROG Marljivost in disciplina rodita dobre sadove. Čeprav se vam dozdeva, da gre vse prepočasi, ste na pravi, odlični poti. Povečan obseg dela vas sploh ne bo presenetil, tega ste že vajeni iz preteklosti. Čas žetve vašega truda bo prišel malce kasneje, zato bodite potrpežljivi in marljivi še naprej. Ohranili ste lepo prednost in pomembno je, da je ne zapravite po nepotrebnem ali celo po neumnem. Zelo preudarno morate ravnati. ♦ VODNAR Vaš planet Uran bo ves oktober retrograden, kar bo za vas predstavljalo nekoliko upočasnjeno dogajanje. V ospredju bosta vaš materialni položaj in težnja bolje poskrbeti za finančno varnost. Neka ideja bo dozorevala in dodajali ji boste nove dimenzije. Niste še upoštevali vsega, zato se še ne aktivirajte! Mars bo ves oktober v vašem znamenju in bo povečeval vaš notranji nemir. Nujno je, da sproti odpravljate škodljive posledice stresa. ♦ RIBI Vaš vladar Neptun bo ves oktober retrograden v vašem znamenju. Zagotovo se boste še večkrat vrteli okoli ene in iste tematike. Ne prehitevajte, ne odločajte se prehitro, kasneje bi morali vse ponovno spreminjati. Čas ni vaš sovražnik, prav nasprotno, je vaš zaveznik. Vzemite si dovolj a / časa, da boste zaobjeli vse okoliščine. Na zasebnem področju se bo vzporedno v vaši okolici občasno odvijala prava drama. Spraševali se boste, ali je to smešno ali žalostno. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Vandalizem na pokopališču Razmišljala sem, kam in na koga naj se obrnem, da se bo kaj spremenilo. Nisem vedela odgovora. Slabše in slabše je. Kaj, sprašujete? Vandalizem - skrunjenje grobov, ne najdem pravega izraza. Zelo rada zahajam na pokopališče v Zalcu, saj je tam pokopanih veliko mojih sorodnikov, prijateljev in znancev. Tam človek najde mir, se v mislih sprehodi skozi čas ... Pa v zadnjem času ni tako. Neštetokrat ugotavljam, kako nekdo krade nasade rož, šopke, sveče takšne in drugačne . Kdo je tako nekulturen, takšen tat, da umrlim, ki v svoj bran ne morejo ničesar storiti, to dela? Morda tisti, ki to delajo (ali to dela), ne bodo prebrali teh vrstic. Ali pač, kdo bi vedel . So to siromaki, bogati, pohotneži, lakomneži .? Pozivam obiskovalce pokopališča, naj morda pozorneje opazujejo in spremljajo dogajanje na pokopališču. Slišala sem, da nameravajo namestiti video-nadzor. To seveda podpiram in upam, da pridejo storilcem na sled. Še naprej bi se rada sprehajala na tem lepem žalskem pokopališču, in to brez prisotnega strahu, kaj so ukradli, odnesli, oskrunili . Metka Vočko, Šempeter Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na v* 16. dobrodelni koncert "Človek - človeku", ki bo v nedeljo, 14. oktobra 2018, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Nastopili bodo: Skupina Zuže, ansambel Zaka'pa ne, učenci Glasbene šole Risto Savin Zalec, Vokalna skupina Eros, Duo Viki Ašič in Andrej Bremec, citrarka Tanja Zajc Zupan, Šempetrski biseri, ansambli Kaplja, Smeh, Klateži, Savinjski kvintet in Ansambel Mira Klinca. Koncert bo povezoval Tone Vrabl, pokrovitelji humanitarnega dogodka pa bodo župani naših občin. Zbrana sredstva bodo namenili za nakup invalidskih pripomočkov. Vljudno vabljeni, dobri ljudje! SANJE So stvari, ki jih človek enostavno mora vedeti, saj če česa ne veš, sploh kar je življenjskega pomena in te malo bolj zanima, si v temi, da ne rečem še kaj hujšega. No, tisti, ki malo več beremo in smo posledično bolj obveščeni, že vemo, da je naš pomemben in oh in sploh znani zvezdnik dobil hčerko. Sicer je bila nosečnost njegove precej mlajše (pa kaj potem, ni edini, ki ima precej mlajšo) blogerke hudo varovana skrivnost. Še večja skrivnost pa je zdaj razkritje imena te naše nove sodržavljanke. Sedma sila se trudi iz dobro obveščenih virov obelodaniti to strogo zaupno ime, ki nas jako zanima, vendar pa sem jaz prepričana, da imena še niso razkrili zato, ker ga je pač potrebno racionalno izbrati, in to po vseh numeričnih znanostih, kajti če je v imenu samo ena črka preveč ali premalo, se lahko poruši cel sistem imenovanja in posledično lahko ima taka osebica vse življenje neke neskladnosti ali, milo rečeno, probleme. Zato je zdaj moderno, še posebej pri velikih samozvanih umetnikih in znanih osebnostih, da svojim potomcem podelijo več imen hkrati, na primer Aja Tutaja Roza Lisa p. m. in še oba priimka, pa mogoče še kaj iz relikta in pedigreja. In poglejte, tako detece je tudi v šoli že bolj pomembno in privilegirano, saj se čisto drugače sliši, ko učiteljica k tabli pokliče eno osebo s štirimi imeni, kot pa če reče: »Olga Rojc, k tabli!« Če pobrskamo še malo po zgodovini, tudi Indijanci so imeli res domiselna imena, predvsem poglavarji in njih potomci in v Ameriki je še dandanes tako, saj njihov poglavar sklene svoj govor nekako takole: »Hovk, govoril sem, Griva rumena.« In kaj je še bilo pomembnega pri nas? Aja, naš Čeferin je, pohvalno, tudi zbral sama elitna imena na dobrodelni tekmi, na kateri so tudi prodajali drese s samimi zvenečimi titulami. Ves izkupiček je šel torej pomoči potrebnim in samo čakam, da se bodo naša stara in nova politična imena po tem vzoru kaj naučila in zganila. Dobrodelnost nam je pač v krvi in zdaj, ko so humanitarno razdeljeni položaji in stolčki, bo končno poskrbljeno za rajo. Organizirali bodo vračanje vseh protipravno prisvojenih finančnih sredstev in ostalih dobrin, pravično delili, kar se deliti še da, mogoče bo kdo na dražbi prodal kakšen dres z logotipom propadlih ali obstoječih strank, kak Janez zna po vzoru športnikov donirati celo kak spominski dres JLA, ki mu že dolgo ne pomeni nič več, skratka cedila se bosta med in mleko in pri nas ne bo Švica, ampak Indija Koromandija. In potem sem se zbudila. Ola Mar _SaAtirUsAe/.daiitte/A MLADI september 201 8 23 Tekmovalo 740 mladih gasilcev V" Dobrodelni maraton tudi v Šempetru Mladi gasilci na tekmovanju GZ Žalec Bogomir po teku z udeleženci vseh generacij Mladi gasilci med akcijo Na igrišču pri OŠ Polzela je v nedeljo, 16. septembra, v organizaciji Gasilske zveze Žalec in PGD Polzela potekalo mladinsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec. To je bila hkrati zadnja, četrta tekma lige mladine savinjsko-šale-ške regije, na tekmovanju pa je v štirih kategorijah skupno nastopilo 740 mladih gasilcev. Pionirke in pionirji (od 6 do 11 let) so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci (od 12 do 16 let) pa v vaji s hidrantom, vaji razvrščanja in v teoretičnem znanju. Na tekmovanju GZ Žalec je sodelovalo 39 ekip. Vrstni red: pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Velika Pirešica, 3. Braslovče; pionirji: 1. Dreši- nja vas 1, 2. Drešinja vas 2, 3. Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Braslovče, 2. Polzela, 3. Le-vec; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Bra-slovče. V letošnjem letu je bila v sa-vinjsko-šaleški regiji organizirana 12. liga gasilske mladine, v okviru katere so vsako leto organizirana štiri tekmovanja, in sicer v vsaki gasilski zvezi po eno (Prebold, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina in Žalec). Na zadnji tekmi je sodelovalo 65 ekip. Vrstni red: pionirke: 1. Šoštanj mesto, 2. Kaplja vas, 3. Andraž nad Polzelo; pionirji: 1. Šoštanj mesto, 2. Drešinja vas 2, 3. Rečica ob Savinji; mladinke: 1. Mozirje, 2. Šoštanj mesto, 3. Braslovče; mladinci: 1. Šoštanj mesto, 2. Drešinja vas, 3. Prebold-Dolenja vas--Marija Reka. Skupni vrstni red vseh štirih tekem: pionirke: 1. Šoštanj mesto, 2. Kaplja vas, 3. Šmartno ob Paki; pionirji: 1. Šoštanj mesto, 2. Drešinja vas 1, 3. Rečica ob Savinji; mladinke: 1. Šoštanj mesto, 2. Šmartno ob Paki, 3. Mozirje; mladinci: 1. Lokovica, 2. Drešinja vas, 3. Šoštanj mesto. Podelitve priznanj se je poleg predsednika Sveta regije SAŠA Branka Verka, predsednice mladinske komisije regije SAŠA Katarine Petač, poveljnikov in predsednikov gasilskih zvez in mladinskih komisij gasilskih zvez v imenu županov petih občin Spodnje Savinjske doline udeležil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. T. Tavčar Skok v novo šolsko leto Na II. OŠ Žalec, ki skrbi za izvajanje raznolikih in izkustvenih dejavnosti, je bilo že prvo šolsko jutro poskočno. Po uvodnem pozdravu in nagovoru ravnateljice Petre Petrovič Pražnikar in podžupana Občine Žalec Roberta Čehovina so učenci skupaj z glasbenikoma iz ansambla Poskočni muzi-kanti »skočili« v novo šolsko leto. Gosta sta ustvarila spro- ščeno vzdušje, v katerem so učenci in učitelji skupaj prepevali in plesali. To pa ni bilo edino presenečenje. Za vse več učencev na II. OŠ Žalec, letos so sprejeli kar šest prvošolčkov, so v poletnem času opravili nekaj prostorskih sprememb. Že obstoječim prostorom so spremenili namen in učenci so se razveselili nove računalniške učilnice ter bralnega kotička. V petek, 14. septembra, je bilo o obnovljenem in posodobljenem športnem parku pri OŠ Šempeter še posebej zanimivo. V okviru dneva športa, ki so ga v osnovni šoli posvetili 200-letnici šolstva v Šempetru, so gostili dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh. Njegov glavni junak je Bogomir Dolenc, ki skupaj s podporniki v več slovenskih krajih pripravlja dnevne tekaške dogodke, v okviru katerih zbira denar za ustanovo Mali vitez za male viteze, ki so kot otroci preboleli raka. Šempetrski dobrodelni maraton je bil že 21. po vrsti, na njem pa so zbrali nekaj manj kot 1000 evrov. Bogomir Dolenc je začel teči svoj prvi dobrodelni maraton 25. avgusta v Velenju. Gre za največji športno-dobrodelni projekt v letu 2018 v Sloveniji, ki poteka med 25. avgustom in 5. oktobrom, vanj pa je vključenih veliko slovenskih občin, njihovih športnih in drugih društev, ustanov ter posameznikov. Med njimi je tudi Občina Žalec z OŠ Šempeter. Projekt so podprle vse večje športne organizacije: Športna unija Slovenije, Atletska zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenje. Ambasadorka projekta je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, častni pokrovitelj pa predsednik Denarna sredstva zbira tudi z donacijami podjetij in organizacij, s prispevki udeležencev na dnevnih tekaških dogodkih (od 25. avgusta do 5. oktobra), poleg tega so do 31. decembra odprte tudi SMS-donacije (1919 VITEZ ali VITEZ5), ki so namenjene vsem, ki želijo s poslanim sporočilom pomagati malim vitezom in tako postati podporniki projekta. države Borut Pahor. Bogomir Dolenc je tekaški javnosti znana osebnost, saj se redno udeležuje tekaških prireditev, za njim pa je tudi že več raznih projektov, ki so nastali v njegovi domeni. Med temi je dobrodelni Pikin ultra tek, ki so ga prvič izpeljali leta 2014 v okviru Pikinega festivala, na njem pa je v 24 urah pretekel 165 km. Leta 2016 je v 16 urah pretekel razdaljo od Trsta do Poreča, lani je odtekel deset dobrodelnih maratonov v desetih dneh - za lačne. Bogomir teče z namenom, za dobrodelnost in želi ljudem podati sporočilo o zavedanju pomena zdravja, gibanja in skrbi za dobro telesno in mentalno kondicijo. Cilj tokratne akcije je zbiranje denarja za male viteze. Gre za osebe, ki so se kot otroci soočali s težko boleznijo - rakom, prestali operacije, terapije, kemoterapije ter se tako v času Pohod dveh jezer Bogomir Dolenc med tekom otroštva oz. odraščanja soočali z boleznijo in zdravljenjem. To zdravljenje pa je pustilo posledice na njihovih telesih v obliki poškodb tkiv, manjkajočih ali poškodovanih udov, predvsem pa je pustilo posledice na njihovi psihi in samozavesti in / ali samopodobi. Teh oseb je v Sloveniji blizu 1000. »Vsekakor pa zapuščam Občino Žalec in Šempeter z najlepšimi občutki, saj so se organizatorji res potrudili in pripravili dogodek, kot si ga lahko le želiš,« je povedal Bogomir po maratonu v naši dolini. Šempetrskemu je sledilo še 18 maratonov po Sloveniji, zadnji maraton pa bo 5. oktobra na trasi Trojane-Velenje, kjer bo tudi zaključni dogodek tega projekta. D. Naraglav V sobi za sproščanje bo mogoče odslej izobraževanje, vaje in gibalne igre izvajati na prav posebnih interaktivnih tleh. Vsi si želijo, da bi pozitivna energija prvega šolskega dne vztrajala vse leto in bi pripomogla k uspešnemu premagovanju izzivov na popotovanju od 3. septembra 2018 do 24. junija 2019. Ekipa II. OŠ Žalec DPM Letuš je v sodelovanju s POŠ Letuš in tamkajšnjim vrtcem organiziral tradicionalni, 17. pohod dveh jezer. Kljub slabi vremenski napovedi so krajani še enkrat doka- zali, da živijo in dihajo s krajem, saj se je letošnjega pohoda udeležilo 105 pohodnikov. Po uvodnem pozdravu predsednice DPM Letuš Tadeje Brinovec in nagovoru podžupanje Danice Tajnšek so se pohodniki odpravili na pohod, letos zaradi slabega vremena po skrajšani trasi. Organizatorji so na cilju poskrbeli tudi za pogostitev in prijetno druženje. T. T. Nekaj udeležencev 17. pohoda dveh jezer 24 september 201 8 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S Okrog 2500 km s spačkoma po Balkanu Dopustniški poletni čas je poleg klasičnega dopusta ob morju ali kje drugje tudi priložnost za kakšno posebno doživetje, podvig, avanturo ... Za tri člane celjske sekcije Citroen kluba Slovenije, zakonca Andrejo in Vojka Vraniča ter 65-letnega Vida Pozniča iz Tabora v Savinjski dolini, je bil letošnji dopust res nekaj posebnega, saj dolgo potovanje z legendarnima spačkoma iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja ni kar tako. Že spomladi se je trojica dogovorila, da se poleti z dvema spačkoma odpravijo na potep po državah bivše Jugoslavije. Junija so vzeli v roke zemljevid, v grobem začrtali pot, ki naj bi jih iz Tabora vodila proti Varaždinu, Podravini, Novem Sadu, Beogradu, Nišu, Skopju, Ohridu, Albaniji, Črni gori, po jadranski magistrali do Reke in nazaj domov. Andreja in Vojko sta uskladila dopust, Vid pa je v pokoju in naj bi imel dovolj časa za tovrstno avanturo, vendar se je zapletlo ravno pri njem, saj je bil na dan odhoda še na morju. Vraničeva sta se s svojim avtom podala na pot sama in prvi dan prispela v Novi Sad. Z Vidom so se dogovorili, da se naslednji dan dobijo v Beogradu na Kale-megdanu. »Nekako smo se našli, si ogledali Kalemegdan in še isti dan odpotovali proti Nišu, kjer nas je po 800 km prevožene poti počakal domačin Boban, ljubitelj veteranskih spačkov, ki nam je uredil poceni prenočišče v enem od hotelov ter nam predlagal, kaj si je vredno ogledati v njihovem mestu,« mi je razložil Vid Poznič, s katerim se poznava že od mladostniških let, ter dodal: »Niš je lepo mesto, nekoč industrijsko, danes malo manj, z antično zgodovino, dolgo nadvlado Turkov, ki so si spoštovanje pridobili na zelo krut način. Iz človeških glav Srbov so sezidali stolp, znamenito Čele kulo, ki smo si jo ogledali v tem mestu.« Naslednji dan so se okrog 13. ure poslovili od Bobana in njegove družine. Boban jim je še naročil, naj se ne pozabijo v Vranju ustaviti v gostišču Hobit in si privoščiti tamkajšnje dobrote z žara. Makedonija in Skopje Iz Vranja, ki je bilo v času Osmanskega cesarstva pomembno križišče poti iz Srbije v Makedonijo in Bolgarijo, so se s svojima avtomobiloma odpravili proti Skopju in se ustavili v centru mesta. V veliki gneči, kjer je skoraj nemogoče parkirati, je Vojko poklical svojega skopskega prijatelja, člana njihovega Citroen kluba, Unka, ki se jim je čez dobrih deset minut že pridružil. »Pripelje se zdelan spaček, ki mu sledimo do nekega kafiča, kjer se nam pridruži še en makedonski prijatelj, nepozabni Marjan Mijo-vski - Macak, ki je pri 47 letih dobil svojega prvega otroka. Po prijetnem klepetu ter ogledu Mackovih dian in spačkov, ki bi bili pri nas za na odpad, on pa zmeraj enega usposobi, da se udeleži svetovnega srečanja, smo se nastanili v hotelu. Unko nas je nato povabil v center mesta na koncert profesionalnega pevsko-folklornega ansambla Tanec, ki predstavlja Makedonijo po vsem svetu. Doma nastopajo na odprtem odru samo dvakrat na leto, zato so bili domačini še toliko bolj veseli, da so bili ravno ta večer Slovenci njihovi gosti. Od njiju, ki sta morala naslednji dan v službo, smo dobili podrobne informacije, kaj naj si ogledamo. Naslednji dan smo si ogledali fascinantni, malce preveč s spomeniki načičkani center tega sicer prelepega mesta, staro tržnico in Kale. Skopje ima bogato in burno zgodovino, od časa kralja Filipa, Aleksandra Velikega, antike, časa Cirila in Menopavza M % Mi JÜ 10.2018 Im VÊÉI 27.10. 2018 ob 20.00 Dom II. slov. tabora Žalec u¿> Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si OB NAKUPU KOMPLETA OCAL JE V CENO VKLJUČEN PREGLED! Sončna očala znižana od 10-50 % (na gotovino)! Metoda, znamenitih cerkvenih prebuditeljev, turške nadvlade, apetitov sosedov Srbije, Bolgarije in Grčije po njihovem ozemlju, bivše Jugoslavije in današnje Makedonije. Skopje je leta 1963 zaznamoval velik potres, vendar je to mesto po obnovi veliko varnejše, predvsem pa urbanistično urejeno.« Dobrote, podobne trojanskim Z Mackom so se dogovorili, da jih je naslednji dan pospremil na pot proti Ohridu. Makedonija je lepa, obdelana država, predvsem pa so topli ljudje, kar so občutili na vsakem koraku. Zelo domače so se počutili na Straži, v naselju, ki je podobno našim Trojanam. Tu pečejo me-kinjice, pecivo, podobno našim krofom. Res zanimivo, 1000 km od doma, pa skoraj iste navade in jedi. »Po kakih petih urah vožnje med ovinki prispemo pred hotel Metropol, ki je malce izven mesta Ohrid, kjer se nastanimo pri dobrem prijatelju Slovencev, domačinu Ljupču in njegovi družini. Zvečer uživamo v veličastnem zahodu sonca nekje za albanskimi gorami nad prelepim Ohridskim jezerom,« navdušeno pripoveduje Vid. Naslednji dan so se odpravili na izlet do sv. Nauma, bisera Makedonije. »Prekrasna narava, zgodovinska cerkev in samostan ter talni izviri Ohridskega jezera naredijo na nas velik vtis. Ljupče se izkaže za velikega poznavalca zgodovine in naravnih znamenitosti. Sledi kopanje in pozno popoldne ogled lepega Unescovega mesta Ohrid. Okrog jezera je 365 cerkva in še katera več,« razlaga Vid, ki je v čast svoje vnukinje Sofije obiskal cerkev sv. Sofije s čudovito akustiko, v kateri nastopajo tudi najboljši svetovni virtuozi. Vse pa očara tudi stari večerni Ohrid z značilnimi balkanskimi glasbenimi ritmi, množico turistov in nastopi domačinov. V Albanijo, Črno goro in nazaj domov Po dragocenih informacijah, kako prevoziti Albanijo, se je v nedeljo, 22. julija, karavana odpravila na pot do Črne gore. Nekaj zastojev na makedon-sko-albanski meji in spačka se že spuščata v lepo dolino proti zloglasnemu Elbasanu in pristanišču Drač. Ceste so Vid Poznič in zakonca Vranič v Kapli pri Taboru, kjer sta bila start in cilj njihovega poletnega podviga. Sv. Naum Makedonija presenetljivo dobre, s tem ni težav. Te se pokažejo, ko naročijo tri kave, dobijo pa jih pet. »Vtis je, da hočejo Albanci vse, kar so v času izolacije zamudili, nadoknaditi v nekaj letih. Veliko je novih hiš, trgovin in bencinskih servisov, a kaj ko skoraj nihče ne govori kakšnega tujega jezika. Potenciale za turizem imajo, znanja pa se ne da nadoknaditi v nekaj letih. Na cesti srečaš vse, od osla do najnovejšega mercedesa. V krožiščih, kjer se hočejo na en pas naenkrat stlačiti vsi, velja zakon močnejšega. Veliko lažje zadihamo, ko južno od Skadr-skega jezera prečkamo mejo s Črno goro. Zaradi srbščine smo imeli občutek, da smo že doma, čeprav nas je čakalo še več kot 1200 km jadranske magistrale.« Dva dni so si privoščili počitek v bližini Bara, v Uvali maslina s čudovito plažo in turistič- Spaček - Citroenov posebnež Starejši bralci in poznavalci vemo, kaj je spaček, mlajšim pa naj pojasnimo, da je to Citroenov posebnež, kultni avto prepoznavne oblike iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kabriolet s platneno streho in malim, 600-kubičnim motorjem s 24 kw, vendar trpežen zibajoči avto z neizmernim šarmom. Ta avto je v omenjenih letih izdelovala naša bivša tovarna Tomos Koper, zato se jih je v Sloveniji kar nekaj obdržalo in skrbni ljubitelji, kakršna sta tudi Vojko in Vid, so jih temeljito obnovili. Spaček ima čudovito zgodovino, v bistvu pa je odgovor Francozov na nemškega hrošča. S svojo obliko in ne-zahtevnostjo vzdrževanja je osvojil vse družbene sloje povojne Evrope, vozili so ga kmetje, delavci, hipiji, uporniki, študenti, profesorji in celo državniki, vsem pa je bila skupna točka svoboda misli in duha. nim naseljem. Po naključju so dobili poceni prenočišče v počitniški hiši, kjer so uživali ob kopanju in brezskrbnosti. Naslednji cilj je bila Makarska. Vozili so se mimo znanih črnogorskih letovišč: Budve s sv. Štefanom, Boke Kotorske, Herceg Novega, Igala in že so bili na Hrvaškem. Dubrovnik so fotografirali kar od daleč, nastanili pa so se v kampu nekaj kilometrov pred Makarsko. V sredo, 25. julija, je sledila vožnja do Splita in Senja v neposredni bližini naravnega parka Paklenica. Še en dan počitka, nato pa zadnji dan potovanja s kratko, 200-kilometrsko etapo do doma, kjer so zaokrožili desetdnevno potovanje v svojem kraju pod Krvavico. D. Naraglav Četrtek, 18.10.2018, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Štirje kovači, Ans. Tonija Verderberja gost Aleksander Pozvek \Ù> Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Stil*. Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe PfrT® Vstopnice za izven od 6.10. dalje: TIC Žalec offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigovestvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigovestvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje www.tisk-golc.si Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE september 201 8 25 Mama in hči skupaj do Kopra in Bovca Počitniški čas omogoča, da naredimo kaj več za svojo dušo in svoje veselje, nekateri pa si zastavijo tudi cilje, ki so morda nekoliko nenavadni, težji, a zato še toliko bolj nepozabni. Če vse to doživita osebi, ki sta zelo povezani, pa je sploh nekaj najlepšega. Nekaj podobnega sta že drugo leto med počitnicami doživeli mati Nevenka in njena hči Polona Kotnik iz Prebolda, ki sta peš prehodili razdaljo iz Prebolda do Kopra, letos pa sta se podali na pot iz Prebolda do Bovca. Kot sta povedali, sta se na letošnjo dogodivščino nekoliko lažje pripravili, saj sta imeli že nekaj izkušenj iz preteklega leta. »Vse potrebne stvari sva v nahrbtnik zložili veliko hitreje, pametneje in se na pot podali z malo manj treme,« nam je povedala hči Polona in najprej spregovorila o lanskoletnem podvigu. »Kot velika ljubiteljica teka, hoje po gorah in zakoreninjenega zavedanja, da imamo noge zato, da se lahko gibamo tudi zelo daleč, skoraj neomejeno, sem že nekaj let živela z mislijo, da si želim peš na morje. Želela sem prehoditi pot po stari cesti, od Prebolda do Kopra. Idejo sem dolgo časa skušala realizirati, a nisem našla nobenega »kompanjona«. Kdo bi si mislil, da se je nazadnje moji ideji pridružila moja mami, ki je imela za sabo že abrahama. Brez posebnih komplikacij sva se podali na pot in najinih skupaj prehojenih 176 kilometrov in trde noči v šotoru so naju zaznamovali z res super izkušnjo, ki sva jo opravili v štirih dneh. Takoj, ko sva prišli na cilj, sva vedeli, da nisva šli zadnjič. In tako se je tudi zgodilo, kar nama je prineslo nova doživetja in izkušnje.« Še teden dni pred odhodom sta bili brez pravega načrta, kam jo mahniti, nam je povedala Polona in dodala, da se je nato v njeni glavi kar hitro izoblikoval načrt letošnjega potovanja. »Vedela sem, da želim hoditi v objemu gora, čez Gorenjsko in do doline Soče. Z načrtom se je strinjala tudi mami in večer pred 27. avgustom sva spaki-rali nahrbtnike za najino pot iz Prebolda do Bovca, ki je bila tokrat dolga 180 kilometrov. Zjutraj sva po dveh dneh močnega dežja pogumno zakorakali v hladno jutro in začeli najino pot, ki ni bila več deževna, temveč polna sonca in prijetnega vetriča. Želeli sva, da prideva na cilj v štirih dneh, tako kot lani, a sva vedeli, da naju čaka kar nekaj klancev, torej težja pot.« Prvi dan so ju spočite noge nesle 49 kilometrov čez Tuhinjsko dolino in prelaz Kozjak do Podgorja pri Kamniku, kjer sta si z dovoljenjem lastnika travnika postavili šotor. »No, na koncu se je ta noč obrnila na glavo, saj so nama bližnji sosedje prijazno ponudili udobno in toplo prenočišče v njihovi hiši. Petčlanski družini iz Podgorja se res iz srca zahvaljujeva in se še danes vsakodnevno spomniva, kako so bili prijazni,« z navdušenjem pove Polona. Vsako jutro sta pot nadaljevali ob 6.00 in drugi dan sta mimo Brnika in Kranja prehodili do Radovljice, kjer sta se po 44 kilometrih nastanili pri Po-lonini prijateljici in njeni mami. »Noč je bila kratka, v nogah sva imeli že nekaj ''musklfibra'', a z istim tempom sva vztrajali še naslednji dan. Tretji dan sva odkljukali 40 kilometrov mimo Vrbe na Gorenjskem, Jesenic in Mojstrane vse do Kranjske Gore. Tja sva prišli razmeroma pozno, zaradi česar sva se odločili za prenočitev v hostlu. Po udobni noči v Kranjski Gori naju je čakalo še 47 kilometrov, ki sva si jih res želeli prehoditi v istem dnevu, kljub temu da naju je čakalo kar nekaj klancev. A je šlo. Mimo Rateč sva prečkali mejo, v Italiji šli mimo Trbiža, jezera Lago del Predil in čez prelaz Predel (1156 m visok cestni prelaz) nazaj v Slovenijo. Preden sva prišli na cilj, naju je čakalo še 17 kilometrov strmega spusta. A tu se je začel adrenalin, vsak kilometer za odtenek večji, saj sva bili bližje in bližje cilju. Zadnje kilometre sva podirali hitrostne rekorde in tako sva utrujeni, z nekaj bolečine in žulji, a fantastičnimi spomini, magičnimi razgledi ob poti in globokim zadovoljstvom prispeli v Bovec,« nam je zaupala Polona. Na vprašanje, zakaj ravno hoja na tako dolge razdalje, pa je odgovorila: »Najboljši odgovor je, da s hitrostjo povprečno 6 km/h veliko več vidiš, doži-viš in izkusiš, kot če kilometri v ekspresnem tempu naraščajo s pomočjo jeklenega konjička. Stvari in trenutki, ki se ti zgodijo na poti, pretehtajo vsak korak, ki iz dneva v dan postaja čedalje bolj boleč in neprijeten. Ljudje, ki ti zaželijo srečo na nadaljnji poti in ostanejo odprtih ust, ko poveš, kam si namenjen, ti vlijejo še posebno motivacijo. Na koncu spoznaš, kaj je sposobno tvoje telo, in to je v nama vzbudilo največje zadovoljstvo. Ne gre za dokazovanje nikomur drugemu kot samemu sebi. Je sestop iz cone udobja, ki nam ga današnji način življenja ponuja v vsakem trenutku. Kljub vsemu pa nama je bilo v veselje tkati Nevenka in Polona na cilju v Bovcu S polnima nahrbtnikoma navkreber še močnejšo vez, ki jo že tako ali tako kot mati in hči imava.« K njenemu razmišljanju ni kaj dodati, se pa po njiju velja zgledovati in ju posnemati. D. Naraglav Ogrnjena svetloba na Gomilskem Magda Šalamon in pater Karel Gržan na predstavitvi knjige Ogrnjena svetloba Tako bi na kratko lahko strnili športno pot 68-letnega Milana Goubarja, nekdanjega Celjana in nato Žalčana, člana Strelskega društva Ju-teks Žalec, ki brani barve tudi Društva upokojencev Žalec in ZB za vrednote NOB Žalec. V športnem streljanju z zračno puško je zelo uspešen, o čemer govori več kot 220 medalj in trideset pokalov, ki jih je osvojil v zadnjih desetih letih. Med drugim je trikratni državni prvak, te naslove je pridobil v okviru Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ter štirikratni državni ekipni podprvak, ki je ta naslov kot član Strelskega društva Ju-teks, ki ga vodi Janko Melan-šek, osvojil skupaj z Jožetom Pavličem, Ivanom Kričejem, Vladom Orlovičem, Alojzom Novšakom in Jožetom Jera-mom. Milana je šport zanimal že vse od otroštva. S sedmimi leti se je vključil v Nogometno društvo Olimp Celje. »Kot gol-man sem bil v Olimpu aktiven deset let, nato sem kot mladinec nadaljeval svojo športno kariero v NK Kladivar Celje. V Kladivarju sem igral do svojega 30. leta. Prišel je čas, ko sem začel misliti na družino in svojo življenjsko sopotnico Milico sem našel v Žalcu. Poročila sva se, dobila hčerko in dva sina, ki so kmalu vsi postali navdušeni športniki, dva sta atleta, eden pa je karateist.« S športom je nadaljeval tudi Milan, ki je še kar nekaj let igral mali nogomet in bil golman v Žalcu, na Polzeli in v Gotovljah. Vse bolj pa se je navduševal nad streljanjem z zračno puško in se tako vključil v Strelsko društvo Juteks Žalec, kjer je začel nizati uspehe na raznih strelskih tekmovanjih po vsej Sloveniji. In kot pravi, bo streljal in tekmoval, vse dokler se bo čutil sposobnega. D. Naraglav Kulturno društvo Gomil-sko je v petek, 14. septembra, pripravilo predstavitev četrte pesniške zbirke Ogrnjena svetloba avtorice Magde Šalamon z Gomilskega. Mnogo obiskovalcev je v Domu krajanov Gomilsko prisluhnilo Magdi Šalamon in patru Karlu Gržanu, ki je vodil pogovor z vsestransko umetnico in predstavil njeno ustvarjalno delo s področja pesništva, slikarstva in filmskega ustvarjanja. Pater Karel Gržan je napisal tudi uvodno razmišljanje v predstavljeni zbirki pesmi. V kulturnem programu so sodelovali pianist Jože Škor-janc, skupina Eros in recitator-ka Jožica Potrč. V avli doma so bila na ogled slikarska dela, ki so nastala v zadnjih sedmih letih njenega delovanja in sodelovanja v likovni sekciji KUD Žalec. Prežeta z barvami življenja in novimi spoznanji se je pesniška zbirka Ogrnjena svetloba Magde Šalamon, ki je obogatena z njenimi slikami, približala ljudem in ožarila njihova srca z optimizmom. Avtorica si želi, da bi s svojim poslanstvom lepšala svet in odmikala težo omejenosti in obremenjenosti posameznika. T. Tavčar Od nogometa do streljanja Milan Goubar - trikratni državni prvak v streljanju Milan je v zadnjih letih osvojil več kot 220 medalj in 30pokalov. . ■ a a I ■ | a _ a | a v Va ■ a| ■ Tradicionalni kitajski vesam gibanja TAIJIQUAN (tai-chi) & QIGONG (chi-kung) Vikend oddih in sprostitev 26.-28.10. (pet.-ned.), Terme Dobrna Prijave & info: www.taijiquan-qigong.si, 041 446 488 26 september 201 8 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Nemka, ki je hotela biti Slovenka V Dvorcu Novo Celje so v četrtek, 13. septembra, pripravili večer, posvečen 200-le-tnici rojstva prve slovenske pesnice Fanny Haussmann, ki je v dvorcu živela in ustvarjala. Njena podoba je zaživela v upodobitvi njenega lika in branju njenih pesmi. O njeni osebnost in dilemi, ali je res prva slovenska pesnica ali so bile njene pesmi napisane v nemščini in nato prevedene v slovenščino ter o drugih nedorečenih skrivnostih, ki jih obravnava tudi lani izdana knjiga Skrivnost Fanny Haussmann, so spregovorili Emica Antončič, urednica založbe Aristej, pri kateri je izšla knjiga, dr. Jožica Čeh Steger in dr. Aleksander Bjelčevič, soavtor-ja razprav v knjigi. Pesmi Fanny Haussmann je interpretirala Jolanda Železnik, ki si je za to priložnost nadela lik nekdanje Dame v črnem, kot so imenovali pesnico zaradi črnih oblek, ki jih je nosila po materini smrti. Večer je povezoval Marjan Puševc, s petjem in z glasbo pa sta ga obogatila baritonist Lovro Korošec in pianistka Barbara Verhovnik. Udeleženci večera so si po uradnem delu ogledali priložnostno razstavo, posvečeni nekdanji rojakinji, ki je bila Nemka, a je hotela biti Slovenka. Razstavo sta pripravila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka MSK Žalec, ki je tudi predstavila vsebino razstave, in ustvarjalec ter oblikovalec Jože Domjan, ki je za ta dogodek izrisal silhueto pesnice. »Razstava je razdeljena v tri sklope. V prvem je na kratko opisana zgodovina Dvorca Novo Celje od grofa Antona Gaisrucka do prodaje dvorca knezu Salmu. Podrobneje je opisano delovanje gospoščine Novo Celje v času lastništva Fannyjinega očeta Ludwiga Haussmanna, saj premalo poznamo, s čim vse se je ukvarjal. Gospodarstvo je skušal čim bolj modernizirati in je tako ob dvorcu pozidal tovarno špirita, v Kasazah pa opekarno, ki jo je imel tudi na Plevni. Imel je tudi več premogovnikov. Samo za ilustracijo naj navedem, da je novoceljska gospoščina upravljala svojo posest s pomočjo dvajsetih uradov, ki so bili v Arji vasi, Celju, Kotečniku, Laškem, Lokavcu, Medlogu, Mozirju, Pečovniku in Petrov-čah, na Poljani in Polzeli, v Šeščah, Šentilju, Šentjungerti, Šempetru, Trbovljah, Tremer-ju in Turju. Šlo je torej za tedanje čase moderno zemljiško gospostvo, ki se je ukvarjalo s poljedelstvom in z živinorejo. Na dvorcu je bila ena izmed vej gospodarstva tudi vinogradništvo, in sicer naj bi imeli 30.000 vinskih trsov burgundca in so letno pridelali približno 800 steklenic vina. Ukvarjali so se še z gozdarstvom, lovom na srne, zajce, kune zlatice, kune belice, jazbece, lisice ter z ribolovom. Pomembna panoga jim je bila pridobivanje železa, svinca in črnega premoga. Prav tako so se usmerili v proizvodnjo vinskega cveta, delali so sadno in janeževo žganje ter žganje iz kumine. Znani so bili tudi po proizvodnji ruma, slivovke in vinskega kisa,« je povedala Karmen Kreže. »Začeli so vzgajati drevesne eksote, ki so bili do takrat pri nas neznani, saj so želeli urediti estetsko podobo okolja. Dvorec je bil tako daleč naokrog znan po čudovitih vrtovih. Haus-smannu je velik vir dohodkov prinašalo prevozništvo in ko se je po deželi začelo govoriti o gradnji Južne železnice, je spoznal, da ga bo to zelo prizadelo, saj so eno izmed tras načrtovali čez Savinjsko dolino. Tako se je odločil za novo, po njegovem mnenju donosno panogo, in sicer se je usmeril v takrat modno gojenje sviloprejk. Vendar pa je bilo vse to povezano z ogromnimi stroški in ker nasadi niso nič nesli, so dolgovi rasli in na koncu je bil primoran dvorec prodati,« je povedala Krežetova. Drugi in tretji sklop razstave sta posvečena življenju in delu Fanny Haussmann. »Pri tem mi je bila v veliko pomoč danes predstavljena knjiga, predvsem delo France Buttole, ki se že vrsto let ukvarja in raziskuje življenje Fanny Haussmann. Razstavo Fanny Haussmann, Slovenka sem poimenovala zato, ker, ne samo da se je Fanny v pesmi Hervatov zvezda tako podpisala, ampak predvsem zato, ker se že vrsto let bijejo debate o tem, ali je bila slovenska avtorica, je resnično ona avtorica teh pesmi ali ne. V podrobnosti se na tem mestu ne bom spuščala, ampak dejstvo je, da se je slovenskega jezika učila, rada ga je imela. Skupaj s svojim učiteljem Dernjačem sta prevajala Prešernove pesmi. Rada se je udeleževala takratnega slovenskega kulturnega življenja. In nenazadnje pustila je sledi ne samo v našem okolju, Spodnji Savinjski dolini, ampak je zaznamovala tudi ves slovenski prostor.« Zgodovina dvorca in družine Haussmann Na razstavi so si obiskovalci lahko še podrobneje kaj prebrali in si ogledali celotno gradivo, ki je povezano z Dvorcem Novo Celje in Haussmanovimi. Po izumrtju celjskih grofov so to ogromno celjsko gospošči-no podedovali Habsburžani. Cesarica Marija Terezija (17401780), ki je bila zaradi vojne za avstrijsko nasledstvo predvsem finančno izčrpana, se je odločila prodati slabo donosno, nekoliko obubožano, ampak obsežno deželnoknežje gospostvo Celje grofu Antonu Gaisrucku (1712-1761). Grof Gaisruck je prejel gospoščino Celje v zameno za gospoščino Neunkirchen pri Steinfeldu in 25.0000 gul-dnov. Stari grad Celje je bil leta Predavatelji in » Fanny Haussman« med branjen njenih pesmi 1750 že v tako slabem stanju, da se v njem ni dalo več prebivati, zato se je grof Gaisruck odločil, da si bo zgradil novo prebivališče. Ravno v tem času, februarja 1752, pa je umrl Franz Miglio, baron Plumberka. Grof Gai-sruck je kupil njegovi gospošči-ni Plumberk in Šešče, dal dvorec Plumberk podreti ter leta 1754 začel na približno istem mestu graditi novo poslopje, ki ga je poimenoval Novo Celje. Gradnja je bila okoli leta 1760 že končana, notranjo opremo pa so dopolnjevali še nekaj let. Zgradba, ki se je zgledovala po dunajskem Schönbrunnu, je graditelja stala celo premoženje. Nečak grofa Antona Ga-isrucka Vincenc Gaisruck je prevzel združene gospoščine Novo Celje konec leta 1770. Ni bil uspešen gospodar, saj je moral najaviti stečaj gospoščine. Do stečaja in z njim povezane prodaje gospoščine Novo Celje iz stečajne mase Josefu Antonu Čoklu, plemenitemu Ruhetha-lu, je moralo priti med letoma 1818 in 1822. 18. maja 1835 je Čokl za 150.000 guldnov prodal gospoščino Novo Celje Josefu Ludwigu Haussmannu, premožnemu lastniku gospoščine Landskron v Brucku ob Muri. Josef Ludwig Haussmann se je rodil leta 1794 na Gornjem Avstrijskem. Po naravi naj bi bil nadarjen in drzno podjeten ter je tako že takoj, ko je prerasel mladeniška leta, stopil v gospo-ščinsko službo. S pridnostjo in varčnostjo si je prihranil 4000 goldinarjev. Poleg tega si je priženil 25.000 goldinarjev in si od tasta izposodil še 30.000 goldinarjev. Za 158.000 goldinarjev si je tako kupil gospoščino Lan-dskron pri Leobnu na Gornjem Štajerskem, vendar je ostal dolžan 100.000 goldinarjev. Ker pa je bil iznajdljiv, je od raznih gospoščin vzel v zakup užitnino in si s tem ustvaril vir za lepe dohodke. Prilike so ga zanesle v Savinjsko dolino, kjer je izvedel, kako je z dvorcem Novo Celje. V tistem času je potekala dražba, ki se je je udeležil, in tako je leta 1835 postal lastnik te gospošči-ne, na katero se je tudi preselil in tako se tudi začenja njegova zgodba ter zgodba njegove hčerke Fanny Haussmann. Fani s polnim imenom Franziska, Maria Elisabeth, se je rodila 16. aprila 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur očetu Josephu Ludwigu Haussman-nu (1794-1856) in materi Elise Haussmann, rojeni Pretterho-fer. Šolala se je verjetno doma in na Dunaju. Pri dvanajstih letih ji je umrla mati, kar je na njej pustilo velik pečat. Leta 1835 sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje. Podrobnosti iz njenega življenja poznamo predvsem po ohranjenih pismih njenega učitelja Tomaža Dernjača, ki jo je učil slovenščino, ko je v letih 1846-1848 služboval v Žalcu. Takrat si je dopisoval s prav tako žalskim učiteljem Franom Kocbekom. Fanny naj bi govorila francosko in angleško, poleg tega pa je bila »po svoji vzgoji prave angleške nravi«, zelo urejena in redoljubna. Dernjač je v nekem pismu tudi napisal, da kot njen učitelj slovenščine ve, »da je bila ona slovenskega jezika velika prijateljica«. Zelo je ljubila očeta, za materjo pa je dolgo žalovala. Kmalu po prihodu v Novo Celje je vzljubila slovenske pesmi. Najprej verjetno tiste, ki so jih prepevali v petrovški cerkvi, pozneje pa predvsem Prešernove. V letih 1843-1847 je bil upravnik dvorca Novo Celje V. J. Dunder, ljubitelj slovanskega naroda, saj je na Dunaju izdajal dela v slovanskih jezikih, raziskoval pa je tudi literarno zgodovino slovanskih narodov. Fanny se je v pogovorih z njim verjetno začela zanimati za slovanske jezike, predvsem slovenski jezik in slovensko literaturo. Pri pouku naj bi uporabljala Murkovo knjigo Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche (1832), ki ji je pomagala pri prevajanju Prešernovih pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti v nemščino. Dunder se je po izdaji knjige Stiriens Eden (1847) vrnil na Dunaj, kjer je spremljal revolucionarne dogodke leta 1848 ter pozneje o tem izdal dokumentarno delo. S Haussman-novima je še vedno bil v rednih stikih prek pisem in tako je Fanny lahko tudi izvedela, kaj se dogaja na Dunaju. Revolucionarno leto 1848 pa je bilo prelomno tudi za Fanny Haussmann, saj je v tem letu začela objavljati svoje pesmi v liberalnih (vsaj na začetku) Celjskih slovenskih novinah. Verjetno je bila pomladi narodov naklonjena, čeprav je bila, glede na posledice, ki so doletele njenega očeta, ki je bil deloma žrtev takratnih revolucionarnih političnih razmer in ne le svojih gospodarskih zmot, tudi kri- Eden pod panojev razstave, ki je celovit prikaz zgodovine Novega Celja in Haussmannovih tična do zahtev revolucije in jih ni jemala za samoumevne. Po marčni revoluciji leta 1848, ki je na Dunaju prinesla svobodo govora, tiska in združevanja, se je tudi drugje na Slovenskem razvilo bujno organizacijsko življenje ter je vzcvetela dolga vrsta našega časopisja. V Celju je bil takrat najpomembnejša osebnost zdravnik dr. Josip Šubic. Okoli njega se je zbralo večje število naših kulturnih in političnih osebnosti. V ta krog lahko poleg dr. Josipa Šu-bica štejemo še profesorja Josipa Drobniča, tiskarja Janeza K. Jeretina, celjskega poštarja Vincenca Gurnika, profesorja Valentina Konška in profesorja Janeza Grašiča. Ravno iz tega celjskega kulturnega kroga je vznikla misel o izdajanju Celjskih slovenskih novin. Založništvo lista je prevzel Janez Jeretin, tiskar, založnik in začetnik slovenskega gledališča v Celju, za urednika pa so izbrali profesorja Valentina Konška. Fanny Haussmann je objavljala v Celjskih slovenskih novi-nah ves čas njihovega izhajanja (1848-1849), pozneje pa nikjer več. Po letu 1849, ko ni več objavljala, je znano, da je močno sočustvovala z očetom, obtoženim prevar in hudih nepravilnosti pri reševanju gospodarskih težav Novega Celja. Kljub temu pa se je še vključevala v družabno življenje. To dokazuje rokopis njene nemške godovnice Zum Nahmensfeste (1852). Ta pesem, z njenim lastnoročnim podpisom, je tudi njen edini znani rokopis. Nekaj dni pred Fannyjino smrtjo je oče odšel na Dunaj, kar jo je zelo prizadelo in je umrla skoraj brez oporoke. Vendar jo je 1. aprila 1853 vseeno napisala: 80.000 goldinarjev je zapustila očetu, ki je moral od te vsote plačati okoli 5000 goldinarjev cerkvi, okoli 1000 goldinarjev pa v dobrodelne namene. Duhovnik Franc Ferenčak (duhovnik v Žalcu od okoli leta 1851 do leta 1858) je učitelju Tonetu Brezovniku leta 1886 v pismu opisal nekaj dogodkov iz časa, ko je bila bolna, in svoje zadnje srečanje z njo. Umrla je 8. aprila 1853 in je bila pokopana v Žalcu, po pregledu grobnice pa so jo 28. junija istega leta premestili v petrovško cerkev, kot je želela. Pesniško delo Fanny Haussmann z njenim podpisom obsega komaj devet slovenskih pesmi in rokopis njene edine nemške. Vsaka od njih že z naslovom nakazuje, da jo je vsebinsko (motivno in tematsko) mogoče povezati s katerim od dogodkov, ki jih je doživljala. Haussmannova je svoje prve pesmi objavila v Celjskih novi-nah (in sicer so bile leta 1848 objavljene Vojaka izhod, Potnik, Nesrečen, leta 1849 pa Venec osušen, Moje drago, Golobici, Umirajoči pesnik, Slavnice bežani). V časopisu Slovenija je leta 1849 izšla pesem, posvečena banu Jelačicu, Hervatov zvezda, kjer jo je z verzi navdušeno pozdravil mladi Lovro Toman, ki je Slovenkam sploh priporočal: »Slovenske Ve drage, cveteče dekleta, vsaka Vas bode za dom naj uneta ...« In tako je tudi Haussmannovi predvsem z argumenti rodoljubja in naro-dnjaštva kazal pot na »slovenski Parnas«. Pod to pesem se je podpisala »F. Haussmann, Slovenka«, kar dokazuje, ne glede na to, da se pojavljajo vprašanja o avtorstvu te poezije, da se je imela Haussmannova za Slovenko, kar med nemškimi prebivalci na Slovenskem ni bilo prav pogosto. D Naraglav NAGRADNA KRIŽANKA september 2018 27 MOSTU PODOBEN OBJEKT ZA PREHOD PEŠCEV NAD CESTO, ŽELEZNIŠKO PROGO DRAGICA IRMAN sestavil Boris MLEČNI IZDELEK DAN V TEDNU PTICA PEVKA S KRATKIM, DEBELIM KLJUNOM, KALIN MARIA (NEM. OKR.) ETNIČNA SKUPINA, LJUDSTVO V JUŽNI AMERIKI ANGLEŠKI IGRALEC PETER ŽIMNICA (NAR.) IGRALEC JEAN CLAUDE VAN DIJAK, KI DELA MATURO DANAJEVIH 50 HČERA NAPRAVA ZA MERJENJE ČASA BRAZILSKI PISATELJ JORGE 12 GROBO DOMAČE SUKNO, RAŠ ZAŠČITNI PREMAZ JEZERO NA SEVERU ŠPANIJE ALOJZ TOMAŽIN PREBIVALKA PUNALA PEVKA V. ŠTAJERK Ž LAUS SOLO VLOŽEK PRI JAZZU BOSANSKI PISATELJ IN FILMSKI SCENARIST ABDULAH PRID, DOBROBIT ODLOMEK SKLADBE DUNAJSKO ZABAVIŠČE RUSKI SLIKAR NIKOLAJ K. SLOVENSKI FILOZOF VLADIMIR 10 ŽELIKA OGRESTA OPERNA PEVKA ZORA DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM ESTONSKI POLITIK MART ZVRST SINTETIČNO VLAKNO ARTHUR (KRAJŠE) REKA V ANATOLIJI (TU) GOROVJE V BOLGARIJI (MUSALA, 2925 M) ZDENKA EMERŠIČ MADŽARSKI VIOLINIST VILMOS PRIPADNIK ASUAZEV JERMEN (ZAST.) IME VEČ KRAU EV BURUNDIJA SMER PROJEKTIRANE CESTE S Qh O a ¡Z5 B> o g o S cd 1 š 3 SLOVENSKI FIZIK JOŽEF (1835-1893) ŠPANSKI IGRALEC CHARO MESTO V ITALIJI POLONA DOBNIK ŽIVALSKA HRANA OBROK HRANE PRIPADNICA OčlATOV MESTO NA HONŠUIU PRESS (POG.) NEMŠKA IGRALKA KARIN DANSKI SCENOGRAF ERIK SL. IGRALEC IVO KDOR IZDELUJE URE LISTIČ, PRELEPUEN ČEZ NEUSTREZNO BESEDILO SLOVENSKI TEOLOG STANKO URBAN IVANČIČ BELGIJSKI PISATELJ ALFONS DE LOUIS ADAMIČ 4 SMREKA (GORENJSKO) DRAGICA AMBROŽIČ REKA V ARGENTINI OPERA GIUSEPPA VERDIJA 11 JAPONSKI CESAR IZOTOPSKI INDIKATOR INDIJSKI GLASBENIK ALI AKBAR (3S01© 8 5 4 9 10 9 11 12 7 3 7 12 10 9 11 Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa Savinjske doline: BODITE-Z-NAMI-TUDI-V-PRIHODJE-VAŠE-ZADOVOLJSTVO-JE-NAŠ-USPEH. Izžrebani nagrajenci: 1. Milena Reberšek, Latkova vas 42, Prebold; 2. Tilen Natek, Gomilsko 14, Gomilsko; 3. Hedvika Krivec, Velika Pirešica 27 , Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko., ki je pokrovitelj križanke tudi v tem mesecu. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 10. 2018. Namenu predali obnovljeno grobnico Na pokopališču na Gomil-skem so v nedeljo, 16. septembra, namenu predali obnovljeno grobnico rodbine Haupt. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila podžupa-nja Občine Braslovče Danica Tajnšek. Nagrobni mavzolej na Go-milskem je edinstven na širšem območju Savinjske doline. Zgrajen je iz kamnitih blokov in ima obliko nepravilne piramide. Vhodni portal v mavzolej, ki ga zapirajo vrata, je narejen iz klesanega kamna in Obnovljeno grobnico so s prerezom traku predali namenu koordinator obnove Branko Cimperman, podžupanja Danica Tajnšek in predsednik KD Gomilsko Andrej Šram. se zaključi z rodbinskim grbom rodbine Haupt. Na vrhu grba je postavljen križ, tla znotraj mavzoleja pokrivajo keramične ploščice z vzorci. V notranjosti so na stranskih stenah pritrjene nagrobne plošče članov družine Haupt s konca 19. stoletja. Kot poslednji je bil leta 1915 v mavzoleju pokopan Karl von Haupt, takratni lastnik graščine Štravsenek, kateremu je posvečena tudi osrednja nagrobna plošča. Haupt je mavzolej verjetno postavil še v času svojega življenja in osrednji prostor že takrat namenil za lasten pokop. Grobnico so obnovili v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji za obnovo varovane enote kulturne dediščine. Predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje je bila višja konservatorka Nataša Podkrižnik, koordinator obnove s strani Občine Braslovče pa Branko Cimperman. Obnova zunanjega dela grobnice je zajemala mehansko odstranitev starih betonskih fug, mehansko čiščenje kamna, fugiranje ter zaščitni premaz z zaščitnim hidrofobnim premazom za kamen. Ves vgrajeni material je bil potrjen s strani odgovorne konservatorke. V sklopu zunanjega dela so obnovili tudi vhodna vrata. Obnova notranjega dela je zajemala obnovo kamnitih blokov, nagrobnih plošč, rozet, s katerimi so nagrobne plošče pritrjene, peskanje kovinskih delov, obnovo vrat in talnih keramičnih ploščic. Vrednost opravljenih del pa je znašala 17.800 evrov. V kulturnem programu, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Gomilsko, je nastopila violinistka Neža Zagoričnik iz Šempetra, domači župnik Martin Cirar je opravil blagoslov, trak pa so s skupnimi močmi prerezali podžupanja bra-slovške občine Danica Tajnšek, koordinator obnove Branko Cimperman in predsednik KD Gomilsko Andrej Šram. Prireditev je vodila Nina Markovič Korent, članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko pa so ob tej priložnosti poskrbele za pogostitev. T. Tavčar Obnova Schwentnerjeve hiše Leto 2018 je Evropska unija razglasila za evropsko leto kulturne dediščine. Na Vranskem ga bodo obeležili z obnovo Schwentnerjeve hiše, s katero so začeli v začetku septembra. Rojstna hiša knjigarnarja in založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja, s skoraj v celoti ohranjeno stanovanjsko opremo, ki ponazarja kulturo bivanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje, bo tako z novo fasado, streho in stavbnim pohištvom kmalu zasijala v lepši podobi. Načrtovana pa je tudi obogatitev ponudbe, saj bo poleg obstoječih vsebin v hiši zaživel center za povezovanje lokalnih ponudnikov, ki bo namenjen predvsem spodbujanju pridelave in prodaje lokal- V okviru evropskega leta kulturne dediščine bodo na Vranskem obnovili Schwentnerjevo hišo. no pridelane hrane, promociji in prodaji izdelkov domače in umetnostne obrti ter spodbujanju malega podjetništva. Predračunska vrednost investicije znaša približno 188 tisoč evrov. Po več neuspešnih poskusih pridobitve državnih sredstev za sofinanciranje obnove v preteklih letih je Občina Vransko letos četrtino potrebnih sredstev uspela pridobiti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). T. Tavčar 28 september 201 8 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S Praznovanje ob tradicionalnih viteških igrah Konjenik Žovneške konjenice med metom zvezde v tarčo Prejšnji (levo) in sedanji lastnik konja, glavne nagrade tombole. Konjeniško društvo Mustang Gomilsko praznuje letos 20-letnico svojega delovanja. Ta jubilej so proslavili v nedeljo, 16. septembra, s tradicionalnimi viteškimi igrami na svojem ranču v Grajski vasi. Z igrami povezujejo čas, ko so na tem območju gospodovali gospodje Žovneški, poznejši celjski grofje. Ob jubileju so pripravili slovesen prihod konjenikov in vozov na prireditveni prostor, kjer so najprej prisluhnili himni in nagovoru povezovalca slovesnosti in tekmovanja Marka Semprimožnika. Predsednik KD Mustang Ivan Lesjak je v svojem nagovoru posegel v zgodovino konj in človeka ter izpostavil ljubezen do te plemenite živali, ki je pred 20 leti združila nekaj zanesenjakov, ki so ustanovili Konjeniško društvo Mustang Gomilsko. Ob ustanovitvi je imelo društvo svoje prostore v Domu krajanov Gomilsko, a ker so imeli večje želje in do- volj zanosa, so že leto kasneje na pobudo Vinka Drče z Občino Braslovče podpisali najemno pogodbo za zemljišče, kjer je danes njihov ranč. V začetku so delovali predvsem na področju infrastrukture. Z marljivim delom in ob pomoči številnih sponzorjev so zgradili dovozno cesto, postavili ograjo, brunarico in kozolec ter postorili še mnogo drugih stvari, kresovanje in konjeniške prireditve pa vsako leto privabijo na ranč številne obiskovalce. Konjeniki se radi udeležujejo Šentjurskega sejma v Taboru in hmeljarskega praznika v Bra-slovčah, v širšem slovenskem prostoru pa so prepoznavni tudi kot člani Žovneške konjenice. Udeležujejo se številnih lokalnih prireditev in konjeniških pohodov, izletov in blagoslova konj, ki ga vsako leto na štefanovo pripravijo skupaj s TD Gomilsko. Ivan Lesjak je povedal, da je v društvo trenutno vključenih 116 članov. V uvodnem nagovoru je še po- sebej izpostavil predsednika Milana Košenino, ki je 20 let usmerjal delovanje in delo njihovega društva. V nadaljevanju sta zbrane pozdravila podžupa-nja Občine Braslovče Danica Tajnšek in župan Občine Tabor Anton Grobler, ki sta društvu čestitala ob jubileju in za opravljeno delo. V tekmovalnem delu prireditve so se ekipe in posamezniki pomerili v zbijanju viteza z dro- gom, metanju sekire - helebar-de, sulice in zvezde. Zmagala je ekipa Žovneške konjenice, ki so jo sestavljali Mojca Šti-njek, Lidija Ojsteršek in Metka Ferme. Drugo mesto je zasedla ekipa KD Šmarje pri Jelšah v sestavi David Kalan ter Miran in Urška Frece. Tretje mesto pa je prav tako pripadlo Žovneški konjenici, ki so jo sestavljali konjeniki Edi Šivak ter Janko in Andreja Ojsteršek. Med posa- mezniki je zmago slavil Dejan Kalal iz KD Šmarje pri Jelšah, druga je bila Lidija Ojsteršek, tretje mesto pa je osvojil Edi Šivak, oba člana Žovneške konjenice. Pokale so tekmovalcem podelili predsednik Ivan Lesjak ter podžupanja in župan Občine Braslovče Danica Tajnšek in Branimir Strojanšek. Obiskovalci so se lahko med prireditvijo igrali živalsko tombolo in se z nakupom srečk potegovali za glavno nagrado, štiriletnega konja. Srečo je imel tokrat domačin Rok Lončar iz Grajske vasi. Zmago na tomboli pa si je priboril, ker je pravilno napovedal, v katerem oštevilčenem kvadratu tombole se bo konj podelal oziroma spustil prvo »figo«. Prejšnji lastnik konja je bil Mihael Lesjak iz Ojstrške vasi, ki je prav tako kot Rok član KD Mustang. D. Naraglav Gozdna terapija s Tannjo Yrska Ribiči tekmovali V torek, 11. septembra, so se v Občinski knjižnici Prebold posvetili čutnemu zaznavanju trenutka v naravi. Predavanje z naslovom Gozdna terapija je pripravila diplomirana inženirka gozdarstva Tannja Yr-ska, vodja zasebnega zavoda Prana iz Preddvora. Njeno glavno poslanstvo je izvajanje gozdne terapije v obliki delavnic v gozdu, v Sloveniji pa razširja tudi idejo o gozdnem vrtcu in je svetovalka ter specialistka za cvetne esence oziroma Bachove kapljice. Predavanje je ponudilo odgovore na pogosta vsakdanja vprašanja: Kaj moje bitje potrebuje? Mu to tudi dam? Kako navezati stik s sabo? Kako se dobro počutiti? Preda- vateljica je povedala, da je najpomembneje živeti zavestno. »To pomeni biti pozoren na zaznavanje vsega, kar je, znati biti sami in občutiti bivanje. Gozd nam podarja zeleno energijo za zdravje in navdih, vrača nas v naravne sebe. Hoja v gozd je proces celega življenja. Gre za kulturo. Gozd je referenca za tisto, kar je res dobro, najboljše. Prav to poskušam začutiti tudi, ko sem med ljudmi. Saj v življenju gre za to, da čutiš,« nam je zaupala predavateljica in se zgodovinsko ozrla v bogastvo in pestrost slovenske gozdne pokrajine, v pranaravo, ki jo še vedno lahko občudujemo v določenih okoljih, npr. kočevskih gozdovih. Predavateljica je tudi z mimiko in s kretnjami pokazala, kakšne občutke v nas spodbudi hoja po gozdu. Najuspešnejši ribiči tekmovanja na ribniku Preserje DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si »Tiste misli in ideje, ki se nam porajajo v gozdu, so prave,« je prepričana Tannja Trska in dodaja, da ji je prav gozd, ne teorija na fakulteti, pokazal, kako se živi. Gozdu je dodala še eno dimenzijo, in sicer gozd kot učni prostor. Skupaj z Jakobom Šubicem sodeluje v evropskem projektu Gozd in podeželje -odprto učno okolje mladih. Razvijata gozdne vrtce in vzgo- jiteljice spodbujata, da otroke čim večkrat peljejo v gozd. S to idejo želita navdušiti tudi učitelje, da bi tudi gozd postal učni prostor za šolske predmete. »V gozdu se dogaja veliko zanimivega, otroci v gozdu zaživijo, znajo uvideti celoto gozda,« je poudarila Tannja. In kaj pomeni biti v stiku z gozdom? »Že reden sprehod po gozdu blagodejno vpliva na imunski sistem. Sprošča se mišična napetost, uravnava se krvni sladkor, redno obiskovanje gozda lahko pomaga zniževati riziko psihosomatskih obolenj ... In vdihuje se zrak, ki je poln eteričnih olj. V gozdu je zrak drugačen, pameten, tla so mehka. Čas se med stoletnimi drevesi ustavi, prostor raztegne. Miselni tok se umirja, morda celo razblini. Gozd je najbolj razvit kopenski ekosis-tem. Je staroselec, ki preprosto ve, kako živeti,« je še poudarila predavateljica, svoje predavanje pa zaključila z besedami: »Občutek sreče in radosti ni daleč, pripravimo si prostor za lepe občutke in bodimo kot voda, ki lahko nenehno spreminja obliko.« D. N. Zveza športnih društev Občine Polzela, ki praznuje letos 20-letnico delovanja, je na ribniku Preserje tretjo septembrsko soboto v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Polzela pripravila drugo ribiško tekmovanje ulov rib s plovcem za pokal Občine Polzela. Največ rib je ulovil Janko Cotič (11,540 kilograma), drugi je bil Peter Solar (8,400 kilograma) in tretji Franc Turnšek (6,600 kilograma ulo- vljenih rib). Pred podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad so zbranim spregovorili predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in predsednik RD Šempeter v Savinjski dolini Boštjan Zagožen. Vsi so izrazili željo, da bi tekmovanje pripravili tudi naslednje leto, vsem ribičem, še posebej pa najuspešnejšim, pa čestitali za dober ulov. T. T. Očistimo Slovenijo V soboto, 15. septembra je v po vsej Sloveniji potekala tretja in menda tudi zadnja nacionalna prostovoljna čistilna akcija, saj je zdaj že čas, kot pravijo organizatorji, da čistilne akcije prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev. Tudi na Ponikvi so se krajani v okviru turističnega društva odzvali vabilu društva Ekologi brez meja Očistimo Slovenijo. In tako so v petek, 14., in soboto, 15. septembra, čistili perišče pri izviru Ponikvice ter pot od izvira do ponikalnice (Rupe) Ponikvice. Očiščevalne akcije se je udeležilo dvanajst prostovoljcev, ki so opravili res veliko delo. Najbrž so se na vabilo odzvali tudi v drugih krajih naše doline, čeprav so čistilne akcije že tradicionalno pripravili v spomladanskem času po vseh občinah. D. N. _SaAtirUsAe/.daiitte/A INFORMACIJE / PO DOLINI september 201 B 29 Mrzlica znova obujala spomin Poslej tudi električna kolesa Planinski dom z zastavami vseh občin in godba brez katere ni pravega srečanja Mrzlica je tudi letos bila prizorišče tradicionalnega srečanja Zasavčanov, Savinj-čanov in Laščanov. Tradicija tega druženja ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju. Srečanje pa so za druženje in obujanje spomina na osamosvojitveni čas vzeli za svojega tudi veterani vojne za Slovenijo, policijsko veteransko društvo Sever in številni drugi iz obeh strani savinsko-zasavskega hribovja. Tokrat je bila organizatorica srečanja Občina Žalec. Srečanje je glasbeno pospremila Godba Zabukovica, v imenu letošnjega organizatorja pa je zbrane pozdravila povezoval-ka Saša Pukl. Žalski župan Janko Kos je podal kratko zgodovino srečanj na Mrzlici, ki segajo daleč nazaj. Po osvoboditvi so bila srečanja v domeni Socialistične zveze delovnih ljudi (SZDL), po osamosvojitvi je z njimi nadaljevala najprej stranka LDS, nato pa so se takratni župani Zagorja, Hrastnika,Trbovelj, Žalca in Prebolda odločili, da srečanje ne sme biti v domeni ene stranke, ampak naj bo skupno druženje ljudi iz njihovih občin brez političnega prizvoka. V svojem nagovoru je župan Janko Kos izpostavil tudi velikega moža, Zalčana Janeza Hausenbichlerja, očeta savinjskega hmeljarstva, dolgoletnega župana, ki je rad hodil v hribe in njemu v spomin so na Mrzlici 1899 postavili prvo planinsko kočo in jo poimenovali po njem. Srečanje se je nato nadaljevalo ob zvokih Godbe Zabukovica, ansambla Griški kvintet in ob prebiranju planinske poezije, ki je na svežem zraku, lepem in toplem vremenu dobrih tisoč metrov nad morjem, zvenela še lepše. D. N. Uspešno izvedene akcije v okviru Evropskega tedna mobilnosti Občina Žalec je že tretje leto zapored uspešno izvedla projekt Evropski teden mobilnosti, ki je letos potekal ves teden in je zajemal vrsto dogodkov z namenom spodbuditi spreminjanje potovalnih navad in ozaveščati o pomenu trajnostne mobilnosti. Tako so se med drugim zvrstili dogodki in akcije, kot so Parkirni dnevi, ko se parkirna mesta spremenijo v prostor za ljudi, Družina kolesari, Trajnostno v službo, Dan brez avtomobila, Pešbus, Večerno nakupovanje in Tek po ulicah Žalca. Letošnje akcije so potekale pod sloganom »Združuj in učinkovito potuj«, kjer je v ospredju multimodalnost potovanj. Združevanje različnih oblik prevoza prinaša sodobno, dinamično in ozaveščeno potovanje, s katerim lahko neposredno prispevamo k izboljšanju okolja, z aktivnim slogom pa tudi k dvigu kakovosti življenja. Projekt Evropski teden mobilnosti je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor v okviru Sklada za podnebne spremembe in Ministrstva za zdravje v okviru prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Več o dogodkih in akcijah najdete na spletni strani občine Žalec (www.zalec.si). Ustvarjalne delavnice na parkirnih mestih v središču Žalca J» REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR V OKVIRU SKLADA ZA PODNEBNE DÔBER TEK Slovenija Nacionalni program o pretirani in telesni dejavnosti za zdravje Z015—2D25 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE PROGRAM SOFINANCIRA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE V OKVIRU PRIZADEVANJ DOBER TEK SLOVENIJA ZA VE£ GIBANJA IN BOLJ ZDRAVO PREHRANO V Žalcu so podobno kot po mnogih krajih v Sloveniji v petek, 21. septembra, potekale številne prireditve v okviru evropskega tedna mobilnosti oziroma dneva brez avtomobila. Na novinarski konferenci v centru Žalca so predstavili projekt Ukrepi trajnostne mobilnosti v mestu Žalec, ki je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kohe-zijskega sklada in Republike Slovenije. S tem se je Občina Žalec pridružila sedmim občinam v celjski regiji, ki so vključene v sistem za izposojo javnih koles pod imenom Kolesce. Na prizorišče se je žalski župan Janko Kos pripeljal z električnim kolesom, kakršne si bo mogoče kmalu izposoditi na petih različnih lokacijah po Žalcu. Povedal je, da je projekt sestavljen iz dveh delov in je vreden slabih 440 tisoč evrov. Po besedah namestnika vodje Urada za gospodarske javne službe na žalski občini Aleša Uranjeka je eden od ukrepov postavitev sistema »KolesCE«, drugi pa je izgradnja pločnika ob Cesti žalskega tabora v dolžini 460 metrov s postavitvijo javne razsvetljave in zasaditvijo dreves. Za prvi del so že izbrali ponudnika, to je podjetje Nomago iz Celja, za drugi del pa bodo izvajalca izbrali v prvi polovici prihodnjega leta. Jernej Zajec iz podjetja No-mago je predstavil električna kolesa in njihovo izposojo, ki jo je najlažje opraviti z njihovo mobilno aplikacijo. Na vsaki od petih kolesarnic bodo od novembra letos dalje tri navadna in eno električno kolo z dosegom do 100 kilometrov. Letna naročnina za ta kolesa bo 20, za navadna pa 10 evrov. Sistem kolesce je enoten v osmih občinah v celjski regiji, tudi v Žalcu. V tednu mobilnosti so se predstavili tudi policisti. Prvih 30 minut vsake izposoje je brezplačnih, nato pa bodo uporabniki za vsakih nadaljnjih 30 minut izposoje električnega kolesa plačali 1 evro, za navadna pa 0,5 evra, seveda bodo plačilo lahko izvedli preko aplikacije oziroma plačilne kartice. Sistem KolesCE je enoten v vseh osmih občinah v celjski regiji. Pogoj za pridobitev sredstev z razpisa je izpolnjevanje zaveze sprejete celostne prometne strategije, sistem pa mora biti postavljen v mestih oziroma v urbanih delih občine. Ob zaključku so tudi novinarji preizkusili kolesa in osvežili znanje v spretnostni vožnji s prenosom simbola novinarjev - mikrofona od točke A do točke B. Vsak je za uspešno opravljeno nalogo prejeli spominski vrček za pokušnjo piva iz pivske fontane. So se pa na ta dan v Žalcu zvrstili tudi številni drugi dogodki. Predstavili so se gasilci, policija, redarska služba, seznanili so se z ovirami, s katerimi se soočajo gibalno ovirane osebe, pripravili so knjižni kotiček ... T. Tavčar Prikazovalnik hitrosti v Kasazah Od 30. avgusta je tudi ob lokalni cesti Kasaze-Liboje, pri znani trgovini v Kasazah, postavljen prikazovalnik hitrosti. Občina Žalec je bila namreč ponovno uspešna na razpisu Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, ki je skupaj s podjetjema Intermatic in Sipronika v brezplačni polletni najem podelila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«. »Glavni cilj, ki ga želimo doseči, je zmanjšanje hitrosti na predvidenem območju in po- sledično s tem povečanje prometne varnosti za vse udeležence v prometu, še posebej pa za pešce in kolesarje,« so sporočili z Občine Žalec. V občini je sicer skupaj z najnovejšim trenutno aktivnih 10 prikazovalnikov hitrosti. L. K. Deteljice tokrat o modi V avli dvorane Doma II. slovenskega tabora so v okviru praznovanja Občine Žalec in MS Žalec članice krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, postavile na ogled razstavo ročnih del, ki je tokrat bila v znamenju mode. Ustvarjalke skupine Deteljica pri ustvarjanju ostajajo tradicionalne, hkrati pa tradicijo kombinirajo z inovativnimi prvinami. Trenutno je njihova mentorica Milena Klasič iz Šešč, animatorka pa Helena Kocič, zelo pa ji pomaga mož Hranislav, ki je vsestranski umetnik. Odprtje razstave je vodila Jolanda Železnik, zbrane pa sta nagovorila predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec in župan Občine Žalec Janko Kos. Za glasbeno popestritev dogodka je skrbel ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje. D. N. Razstava se je spogledovala z modo 30 september 201 8 KRONIKA _SoAtlnis&e/. datine/S Hvala za vsako dobro jutro, hvala za vse življenja dni ki skupaj smo jih preživeli. Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradedka ALOJZA KOKOVNIKA upokojenega obrtnika, elektroinštalaterja iz Žalca, Ul. Nikole Tesle 21 (11. 6. 1928-24. 7. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Združenju upokojenih obrtnikov Žalec in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjene sveče in cvetje. Hvala Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dr. Mateju Breznarju za lajšanje bolečin in medicinskim sestram za skrbno nego. Posebej se zahvaljujemo Dušanu Banku za globoke in iskrene besede slovesa, župniku Jožetu Turinku, pevcem skupine Eros za odpete in odigrane žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Hvala, da ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko dehteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt. (Alojz Gradnik, Eros - Tanatos) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica JOŽETA KUDRA iz Levca (24. 5. 1945-26. 7. 2018) in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo dr. Antonu Šepetavcu za ganljive beseda slovesa, gospodu Javorniku in članom PGD Levec za organizacijo slovesa z gasilskimi častmi, predsedstvu Gasilske zveze Žalec, predstavnikom vseh gasilskih društev v obsegu nekdanje žalske občine, predstavnikom Občine Žalec, predstavnikom Čebelarske zveze Griže, Zvezi borcev Petrovče, turističnima društvoma Levec in Petrovče, Društvu upokojencev Levec in Petrovče, bivšim sodelavcem Cinkarne Celje, patru Vančiju in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Sonja, sin Peter, sin Matjaž z družino, brat Tone s Slavico MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca). ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206. PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870. PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca). TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700. V NAJEM oddamo ali PRODAMO LOKAL, 50 m2, na dobri lokaciji v središču Prebolda. Lokal je primeren za trgovino ali druge storitvene dejavnosti, lahko se preuredi tudi v stanovanje. Cena po dogovoru. Info.: 051 308 023 ali 030 605 717. ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383. Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Letiš, zdaj pripela krila si, Povsod, kamor grem, strah me ni. Če padem na tla, čuva me perje angela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre, babice, svakinje, tete in botre MARIJE PODVRSNIK iz Zavrha pri Galiciji (5. 12. 1954-9. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino. Hvala za vsa izražena sožalja, sveče, darovano cvetje, za svete maše in denar za obnovo cerkve. Za lepo in svečano opravljen cerkveni obred se iz srca zahvaljujemo gospodu župniku Janku Cigali. Iskrena hvala skupinama Mjav in Kvatropirci ter Jožetu Kališniku za ganljivo odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo ter prijaznost. Hvala za vsako izgovorjeno besedo podpore in tolažbe, še posebej govornicam Špeli, Jasmini in Martini. Hvala tudi zdravniškemu osebju in vsem, ki ste ji pomagali. Hvala vsem, ki ste pomagali ob njeni zadnji poti in nam, svojcem, omogočili mirnejše slovo. Nazadnje pa najlepša hvala vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti v večnost in svetlobo. Žalujoči: vsi njeni NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Zvezde na nebu in lastovice pod nebom, pokažite še kdaj mami Marici pot do doma, pa čeprav samo v sanjah. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre MARIJE VERDEV iz Studenc 24 a (10. 7. 1947-15. 8. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni tako ljubeznivo obiskovali in ji vlivali moč. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, pevcem in govornici Danici. Hvala družini Jožeta in Krline Arnšek ter družinam Cokan, Ograjenšek in Verdev. Velika zahvala Društvu upokojencev Ponikva, ki so imeli mamo radi in se čustveno poslovili od nje. Posebna globoka zahvala za ganljiv in čustven govor ob slovesu gospodu Zvonetu Štormanu, zdravnici dr. Jurkovnikovi in patronažni sestri Cvetki za nesebično pomoč pri lajšanju njene bolezni. Mama, naj ti bodo naše solze zibelka večnosti, mi pa ostajamo za vedno tvoji. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi in te bomo močno pogrešali Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka 15. oktobra 2018 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija RUDIJA ŽOHARJA iz Topovelj pri Braslovčah (14. 4. 1941-13. 9. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu bogatili življenje in z njim ustvarjali lepe spomine. Posebna zahvala dr. Slavku Jernejšku, ki mu je vse do zadnjega dne v njegovemu zimskemu vrtu vsak trenutek pomirjujoče, strokovno in čuteče stal ob strani. Hvala g. župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred in gasilcem PGD Parižlje-Topovlje za opravljen pogreb. Iskrena zahvala tudi vsem za izrečeno sožalje, darove in molitev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Njegovi najdražji ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre OLGE PAPINUTTI z Ločice 38, Vransko (14. 8. 1928-2. 9. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih slovesa. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela in osebni zdravnici dr. Pavli Rode Zalokar. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Usojeno ti ni bilo živeti. Zakaj? Zakaj? Ne moremo razumeti. V SPOMIN Letos mineva 20 let, odkar nas je zapustil DRAGO GAJŠEK iz Latkove vasi Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in mu namenite lepo misel. Največja zahvala pa gre članom PGD Latkova vas, ki ohranjajo spomin nanj z vsakoletnim memorialom. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, tašče, babice in sestre DOROTEJE DANICE JAZBEC roj. VIHERNIK dolgoletne oskrbnice Lovskega doma Rinka nad Gotovljem (8. 1. 1926-11. 8. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale darove. Iz srca se zahvaljujemo osebju nefrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje njenih bolečin. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Žalec za spoštljivo opravljeno zadnje slovo, Savinjskim rogistom za odigrane žalostinke, Henriku Krajncu za globoke in iskrene besede, Združenju borcev za vrednote NOB Žalec, gospodu župniku Branku Zemljaku in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, hči Zlata Zdenka z možem Igorjem, vnuk Matic z Jernejo _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA september 201 8 31 Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli... ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice MARIJE ZAVRŠNIK roj. KAČ iz Sv. Lovrenca 52, pri Preboldu (20. 3. 1919-23. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in KO ZB NOB za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pogrebni svečanosti, pogrebni službi Ropotar za opravljen pogrebni obred, osebju Doma upokojencev Prebold za prijazno oskrbo v zadnjem obdobju ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi, mi vsi... Med nami si! V SPOMIN 21. septembra je minilo 11 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik PETER KODRIČ iz Studenc Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, dedka in pradedka FRANCA ANDERLIČA iz Šempetra v Savinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala gospodu dekanu za opravljeno sveto mašo. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za govor ter pevcem za odpete pesmi ob zadnjem slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žena Jožica, sinova Bogdan in Milan z družinama Mama je biser, nadvse dragocen, prepoln dobrote in ljubezni srček je njen. Kadar ugasne, ko je več ni, takrat spomin se prižge in večno gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame JULIJANE ZUPANC iz Dobriše vasi 13 (9. 2. 1928-1. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pogrebne slovesnosti in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni A POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Eno leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila AMALIJA KOVAČIČ iz Vrbja 100 (15. 4. 1943-12. 7. 2017) Žalujoči: mož Ludvik ter sinova Aleš in Jani z družinama In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže. V SPOMIN 28. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je užaloščene zapustil dragi VILJEM KOTNIK iz Pongraca (1943-2017) Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. _ (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Guldenberg; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva . Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil, ki niso pisma bralcev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vrača- Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame ŠTEFKE HRIBERSKI (25. 11. 1931-8. 9. 2018) Skrbi, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo drago mamo obiskovali v teh težkih časih in se od nje poslovili. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, čudovito cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 10. julija nas je v 90. letu starosti zapustil, dragi oče, dedi in pradedi IVAN ČAKŠ iz Žalca Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ki se ustavljate na njegovem grobu. Vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA ob slovesu drage mame, tašče, stare mame in ome BOGDANE, DANE, DANICE COKAN iz Gotovelj 96, Žalec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam nudili pomoč v težkih trenutkih. Najlepša hvala patronažni sestri Idi Kolšek, osebju Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Henriku Krajncu, gotoveljskim pevcem, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Še vedno si tu. In ostal boš, dokler bomo mi . V SPOMIN Za vedno nas je zapustil naš dragi sin, brat, mož, svak, oči in dedi SANDI JELEN (25. 12. 1954-23. 8. 2018) Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za ponujeno dlan in široko odprto srce. Njegovi najdražji: mama Anica, sestra Branka, žena Milena, svak Marjan, hči Laura in vnukec Lin 32 september 201 8 ZANIMIVOSTI _SoAtlnis&e/. datine/S 451 kolesarjev v Logarsko dolino Sodoben obraz Hmeljske princese Režiser aktualne Hmeljske princese Jaša Koceli je tudi avtor posodobljenega libreta, s katerim je pogumno posodobil zgodbo tako, da je bliže sodobnemu času. Večinoma so jo poslušalci in gledalci sprejeli z navdušenjem, še sploh, ker sta temu sledili tudi sodobna scenografija in kostumografija. Mlada režiserska moč je navdihnila tudi koreografsko ustvarjalnost in skupaj ustvarila zanimivo »novo« Hmeljsko princeso, ki ima še vedno enako sporočilo, glasbeno vrednost avtorja Radovana Gobca in podoben humorni nadih. L. K. Ljubezen na koncu premaga vse, ne glede na prostor in čas. S 16. kolesarskega rekreativnega maratona v Logarsko dolino Mlekarna Celeia Arja vas je v nedeljo, 2. septembra, pripravila eno zelo množičnih rekreacijskih prireditev v Sloveniji, 16. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino. Slabo in deževno vreme, ki je 16. rekreativni maraton že prestavilo z zadnje avgustovske sobote, je vplivalo tudi na spremembo termina. A kljub temu se je na maratonu zbralo skupaj 451 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, kar je manj kot lani, ko se je v lepem sončnem vremenu maratona udeležilo 670 kolesarjev. Velikega maratona Arja vas-Logarska dolina (72 km) se je udeležilo 253 kolesarjev, malega Ljub-no-Logarska dolina (32 km) pa 198. Za dobro počutje kolesarjev so na poti skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa dobro organizirana ekipa spre- mnih vozil, policija, motoristi, gasilci in mobilna prva pomoč. Zbrane sta na startu velikega maratona v Arji vasi nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in predsednik nadzornega sveta Anton Pu-šnik ter udeležencem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju so udeležencem maratona pripravili okrepčilo, športna srečanja in bogat srečelov. T. Tavčar Veselo v drugo polovico stoletja Zabavna mlada gospodična Darinka in njen učitelj petja Branko v skupnih igrivih trenutkih Mladi trgovci so se v posodobljeni različici na oder pripeljali z električnim avtomobilom. Letošnji abrahamovci žalske občine z županom Jankom Kosom Na tržnici v Žalcu, v neposredni bližini fontane, je bilo v soboto, 22. septembra, ob prazniku Občine Žalec srečanje abrahamovcev in abrahamovk žalske občine, to je tistih, ki so bili rojeni leta 1968. Od 270 povabljenih se jih je tega prijetnega dogodka udeležilo kakih sto jubilan- •A SSS&& VABI D° PRINCESA SS3SISSÍ ■^SS^- ^.ir.!,^^™ FONJANAPIV 1—i^jSj Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju tov, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let. Zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos in jim iz lastnih izkušenj podal nekaj nasvetov za lepo in prijetno pot proti novim jubilejem, se zahvalil za sodelovanje pri različnih projektih v svojih krajih ter jim zaželel še veliko zdravih in uspešnih let. Slavljenci so ob tej priložnosti prejeli vrček za pivo, postregli pa so jim s pivom in presto. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvartet Pušeljc iz Dramelj, ki je s svojim nastopom navdušil abrahamovce in tudi druge obiskovalce pivske fontane. T. Tavčar Sodobni poslovnež Koman je naposled le prisluhnil mladi ljubezni in priznal, da denar vendarle ne kupi vsega.