ARHIVI XVI 1993
Č'anlo in razprave
113
Papir - nosilec Kulturne ded»1»! ne, posvet in razstava
.JEDRT VODOPIVEC, META ČERNIČ LETNAR
F Uvod
Kliub temu, da je bilo v zadnjih desetletjih na področju prenosa informacij mnogo revolucionarnih sprememb, ostaja papir v pi.merj ivi z novejšimi nosilci 'ntbrmae"! al zapisov še ^edno pomembnejši in tr ncjŠi kakor ostale ob-l;ke (mikrofilm, st lojno čitljivi zapisi), k; so se razvile skupaj z novimi tehnologijami in omogočajo lutcr prenos informacij ter prihranek časa in prostora. Ker so informac.ie v sodobnun sistemu hitro pokvarljivo blago, t in ni potrebe, da bi bili nosilci sporočil ter oprema za njihovo uporaba trajna. Trajnost postane pomembna Šele takrat, ko vseli: la dobi zgodovinsko ali umet-nisKo vrednost.
Vendar tudi papir ni večen uije tako kot vse snovi podvržen staranju. Staran'"; ijc lahko hit rej Še ali počasnejše, odv'sno od kakovosti surovin, ki sestavljajo pap> , od tehnologije izdelave le-tcga ter načina uporabo in pobojev hranicnia različnih gradiv.
Odlik? in razlika med pa_ ri ic v nj;hovi sestavi. No^i papi ji so ,;i lahko na videz med seboj zelo podobi i. . :le kcrr,ijskc in fizikalne analize ter testi umetnega ter naravnega staranja pok.ižeio razliko v kakovost med posameznimi vrstarr
Drilavei v arhivih, knjižnicah in muze li opažamo, da določeni papirji, na katei h je nastalo gradivo v zadniih slo pctdcsculi let'li, kažejo v pi" merjavi s starejsim ročno izdelanim, resne znale jioSkodovanosti in s tem omejitve pr. uporabi.
Prav posebej nas zaskrbljuje ncrcgnlirana uporaba papirjev na osnovi reuiklirar.ih surovin. Množična uporaba teh vrst lahko povzroii, da sc bodo naslednje generacije soočile z mnog'm težavami pri uporabi prcecjsrjega dela kulturne, zgodo\ mske in uinctn.Skc dt iičmc.
Zaradi čedalje bolj perečih problemov, povezani 11 s hm n propadanjem tovistnega gradiva, smo sc v Arhivu Rcpnbl-kc Slovcni-e v sode lovanjn z Inštitutom za cclulozo n papir odlo-č li osveščati in obveščati širšo in strokovno javnost o problemu, pi spev;.: i k izbolišanjii stanja v Slovcn.ji, opozoriti na nrjnost fmancirania osnovnih raziskav na tem področju ter predstavit možnosti izdelave trainejsega papiria.
Pričujoči prispevek ic pravzaprav povzetek s posvetovanja "Papir - nosilce kulturne dedjici-nc", k smo ga v sodelovanju z Inštitutom za celuloze m papir organizirali aprila 1922 v dvorani stolpnice Delo in razstave ob Dnevu arli-
vov 21. oktoora i992 v Arhivu Republike Slovenec Na posvetovanju so sodelovali:
-	doc. dr. G. Novak, ICP (Vloga in pomen pa pirja v prostoru in času)
-	mag J. Vodopivcc, Arh'v US (Trninost ari iv-skega, knjižničnega in muzejskega gradiva na piipirin)
-	M. Čemetič-Lctnar, dipl ¡nžri ICP (Standardizacija in izdelava trajni Jiih papirjev)
-	M. Kumar, inž. ICP (Tisk in dodelava dokumentarnih papi. je v)
-	N. Štembcrgar, prof., samostojna oblikovalka (Grafično oblikovanje, dokumenti in fak-sirnJ ju papirji)
-	A IvanuŠ, prof., ICP (Miki ob bloška degradacija papirja)
2. G. Novak: Vloga in poinen papiria v prostoru in času
2.1. KntkH /.godovina pupirj»
^e dobil svoje ne po rastlini papirus. Iz stebel te rast h ne so v starem Egiptu izde'ovali Šil roke, dolge trakove, k so jih položili Jmgega preko drugega in i iti s tolkalom zbijali v tanke liste Sok i^ rastline je Iikrau shr'il kot klei-vo.
Z izdelavo prcoblike današi. 2ga paj.ir a je začel Kitajce Tsai Lun 10*5 Pr ročni 'zdelavi papi'ia je uporablja] razliin? rastlinska vlakna. "Tehnologija" zdelava pap>na, ki jo jc uvedel Tsai Lun, je t ila sestavljena z zbiianja rast-inskih in tekstihuh vlaken z lesenim tolkalom v kamnitem mežnarju ter iz načina ročnega ob'i-kovanja lista, kakršno sc ic kot posebnost ročno vdelanih pap ,jcv ihranifo do danes.
V	8. slo]., v Času kitaisko-arabskiu vojn, se je umetnost izdelave papirja p < icsla tudi' med Arabec Ti ïo zname prenesli \ .-oanijo in južno Evropo.
V	letu 1144 so Španci blizu kraia Valence začeli prv v Evropi z ročno izdelavo papirja. Lata 1276 je pričela obratovat' prva pap'niea v Italiji (Fabriano blizu Ancone). V lt;'lii; so v dmg" polovici 13 stol pr čeli s povrsinskun klejanicin papria z živalskim kleiem ter uvedli vodne znake, k so postali znač:h' za evropske papirje
Za vcLko prelomnico na področju papir-ni=tva štejemo iznajdbo Finneoza Luisa Nicho-lasa Roberta, ki je v letu 1709 izdelal prv papirni stroj in s tem uvedel ndusfrijsko proizvodnjo papiria Papirni stroj c bil sestavljen samo iz dveh valjev in neskončnega sita.
114
Čla.iki ir: razpavc
ARHIVI XVI 1933
Leta 1806 je Montz Fnedncn ^umii t.i. kiejiinje v masi s smolnim kleiivom ffi aluminijevim sulfatom kot nadomestilo površinskega klejanja z živalsl* tm klejem
Poleg teh je še nekaj pomembnejših mejnikov v zgodovin1 papim^tva1
-	leta 1774 so Neme. uvedli beljenje s klorom
-	leta 1843 jo Nemec F. G. Ešcllcr znašel postopek za uporebo mehanske lesovi ic pri proizvodnji papirja
-	leta 1854 sta Watt in Burges začela s postopkom kemične obdelave lesa za pridobivanji; natron-celuloze
-	leta 1863 beležijo začetek pridobivanja sul-fitne celuloze
-	leta 1884 pa je začetek pridob' apia sulfatne celuloze.
Nove surovine so s pospešenim industrijsk ri razvojem vplivale na prorvodnio pap.r a.
Leta 1935 so v Ame.'ki razv.. in začeli s premazovanjem papirj" Na proizvodnjo pip:rja je močno vplival tudi razvoj procesne merilne tehnike predvsem po drugi svetovni vojni. Prvi zacetk procesnega vodenja proizvodnje celuloze !n papina segajo v leto 1960 Prav gotovo velja omenil kot veiiko prelomnico v papir-nistvu uporabo kalcijevega karbonata kot polnila v papirju. Začetki zamenjave kaolina z naravnim kalcijevim karbona^m segajo približno 20 let naza; Predvsem danes na ečjemu proizvajalcu naravnega mletega kalcita in krede, to je sodelavcem Švicarske firme Pliiss Staufer, gre cahvala za to revolucionarno dcjarie Uporaoa kalcijevega karbonata, ki se v vodi v prisotnosti kisline raztaplja, je zahtevala celotno preusmeritev proizvodnje papirj s kr-lega na alkalni al nevtraln postopek- Poleg pocenitve in izboljšanja kakovost pa je uvedba lega postopka p -nesla še razvescl/ivo dejstvo, da : papir, izdeian s kalcijev 'i karbonatom koi poli lom, trnjneiši od papii ij vdelanega v k slem mediju.
Tradic a ročno ¿delnnega papirja na Slovenskem sega že več kot 400 let nazaj. Po Valvasorju je že leta 1547 prenehal obratovati prv-paj im m n na Slovenskem, ki e b 1 na Poljanah pi L' ibljani. Leta 1579 je na Fužinah pri Ljub ani začel obratovati drugi p.ipirr ml-n. lasne . so nastajali papirni rrdlini v Vipavi, pri Žužemberku leta 1712 in pri Šk olji Lcki leta 1750. Zaoctl zdelave papirja ali vlaknin na sedanji i lokacijah papirnic so bili: •vi dfčah lel- 17*0 -v Vevčah leta 1852 -v Tržiču leta 1881
-	na Sladkem V rhu leta 1882
-	na Kolicevem leta 1920 in
-	v Krškem leta 1939
Prav lahko za pap rro industrijo trdimo, da je na Slovenskem ena izmed naj tarejših in-dusti .
2.2. Vrste pupirjuv in kartonov
Po klaufikneui evropskega inštituta za papir iz Pariza (EPF=European P-iper Institne) obstajalo naslednje osnovne vrste papirjev in kartonov (podajamo definicije samo za nekatere naj-važne še papirre):
a Časopisni papir: e nepremazan, neklejen (al; le malo klejen papir, ki ga uporabljamo v glavnem za tijkar,e časopisov in vsebnjE najmanj 65% mehanskih al termomehanskih vlaken ter :;na graniaturo od 40-57 g/m2. Lahko je neobarvan ali obarvanj glajen ali negiben.
c Biezlesni tiskovni ali pisalni papir: ic papir primeren za tiskanje in/ali druge grafične namene in ne vsebire več kakor 10% lesovine termomehanskih ali vlaknin OTM. Lahko so različno vdelan (glajeni ali ne-glajen , brez ali z vodnim znakom td.). V to skupit o prištevamo tudi brezlesne premazane paprje, ki so premazani s pigmentnim, prema si.
b Lesoviuski tiskovni in pisalni papir: e papir, k je primeren za tisk ii al druge grafične namene ji vsebuje več kot 10% mehar.skih vlakr.in in vlaknin vi-okega izkoristka. V io skupn o pr Stevajo tud mani a!; bolj premazane papirje n kartone (revi;-skl papii-ú, ni^kogramski papirj tudi z gra-maturo pod 40 g/m', d Ovojni papir ; papir ali karton za embalažne namene, k le L'hko nare'en iz nebeljene ali bil|ene celuloze ali mehanskih vlaken ah i z recikliranih vlaken, e Valoviti karton f Sanitarni In gospodarski papir g Karton za zloženke h Drugi kartoni i Drugi papirji
Kot 'ahko preberemo iz defin'ci za posamezno vrsto papiria m kartona, ni.;jcr ni predpisa o tem, kako ozinuna v kakšnem mediju (k slem ali alkalnem) naj bo papir izdelan Kot že omenieno pa j; to za tijjnost al življenjsko dobo papirja bistvenega pomena Prav zato bo v bodoče potrebno tua: pi khisitikac i in standar djzac i i papijev in kartonov v Evropi in v svetu še marsikaj spreme1 iti in popraviti, če naj b upoštevali tud tr: >nost papirja.
Na Inštitutu za celulozo in papir smo že pred več kot i0 le*i začeli opozaria na nujnost prehoda proizvodnje brezlesnih papirjev s khlega na nevtralni a'i alkalni postopek.
2.3 Sedanje starye piipirnlštvii v svetu in pri
nas
Danes predstav1' i pa] ma industrija v razvitem svetu eno najmodernejših industu saj e v e združeno znanje različnih področij od papimistva, kenu e, fiz do strojništva, elek-
ARHIVI XVI 19P3
Č:anKi in razprave
115
trunikc 111 regulacijske tcnnike Mejno področje je tudi grafična induslii a, katere zahteve mora papimičar n ino poznati ter spremljati njen razvoj, Čc želi zadovoljevati niiliove potrebe.V raz<\ item svetu so uspešni predvsem zato, ker skupaj načrtujejo in :zvajajo raziskave papn-ničarji, grafiki ¡n proizvajale' tiskarski? barv. Tesno e tudr sodelovanje lned papiTUČar.i 'n proizvajalci strojev ili naprav za proizvodnjo papirji, in kartona
Celotna proizvodnja in poraba {Kurja in kartonu v svetu je bila v letn 1989 okrog 230 milijonov ton, od tega odpade na Ameriko nekoliko manj kot pnlovica (nekaj manj kot 10i)0 milijonov ton) i na Evropo nekaj nad 60 m 1 i1 ono v ton (leta 1989 okrog 64 milijonov ton)
V	Evropi je na>vcčii proizvajalec papirja in kartona Nemčija s proizvodnjo 11.277 000 ton v letu 1989, za njo pa sta Finska in Švedska.
Celotna proizvodnja papirja jc bila v Slo-cniji v leti 19?0 474.449 ton, kar jc bilo nekoliko mnnj kot v letn 1989.
Važna je tu'i poraba p;pina na prebi /alca, k i^m poleg vpliva na samo proizvodnjo papiria in Kartona pokaže Uid razvitost določene države oziroma življenjski standard prebivalstva.
V	tabeli e navedena poraba papirja na prebivalca v posameznih evropskih deželah Poraba papirja na preb^alca ie v Sloveiiri okrog 100
kar nas uvršča n :ako ined države kot sta lr ki in Španija. V pričakovanju, da bo razmer v Sloveniji napredoval, lahko računamo, da bo poraba papiria na prebivalca dosegla v bodočnosti figo vrednost.
Poraba papirja na prebivalca v Evropi v letn
198?
Belgija	18«
Danska	205
Francija	150
Nemčija	2l0
Grčija	63
Irsk.	106
Italija	117
Nizozemska	207
Portugalska	68
Španija	105
'/čl. Britanija	171
čliinicc EGŠ	153
Finska	212
(orveška	143
Švedika	245 Nordijske dežele 233
Avstrija	154 .
Svic^'	214
Turčija	18
Jugoslavija	46
C/J Evropa	51
Zah. Evropa	136
2.4. Perspektiva pi pirja in pupirništvn v iniDrniHcijski družbi
Na evropskem inštitutu v Parizu (EPI) spremijaio svetovne in evropske trende proizvodnje in potrošni' papirja v svetu n še posebno v Evropi. Se v letu 1989 so ligotavliali, da se bo nadajievala letna rast proizvodnje in porabe pap:rja v svetil ;n v Evropi na področju neprumazanih papipev za letno 3-4%, na področju premazanih pa za okoli 6-7% letno. Seveda takrat Šc nihče n predv' icvai dramatičnih sprememb v vzhodni Evropš nihče ni pričakoval vojn in krvavega razpadanja držav.
Razvoj na področju papim štva naj bi v naslednjih letih šel predvsem v naslednjih smereh1
-	proizvodnja papipev s Čim nižjo gram;ko težo (zaradi znižanja poštnih stroškov pr poši-Ijaniii katalogov, Časopisov, reklam, itn)
-	uporaba Čiin večje kolieine recikliranih vlaken, !ci ia' bi zamei jala lesovmska pa tudi celulozna vlakna
-	povečana uporaba vlaknin visokega izkoristka (CTMP. TMP, itd.), ki bo zmanjkala del bcijene celuloze pi izdelavi tiskovnih in pisalr1" papirjev ter snlfatno m sulfitno eeiu-lozo pri irdelavi higienskih pap' ev
-	povečana uporaba polnil v papin i ter povečana uporaba premaznih pigmentov
-	uporaba vlaknin, ki ne hodo be!jene s klorom
-	zmanjšana uporaba optičnih belil, kar bo za proizvodnje beiili brezlcsnih papirjev nujno zahtevalo uporabo zelo telili polnil kot je kalcijev karbonat.
Kako bo to vplivalo na trainost papirjev? Uporaba rec.kliranih vlaknin n vlaknih visokega izkoristka vpliva negativne na trainost pap ja Seveda ^e treba pri tem poudarit , da se kakovort recikliranih vlaknin lahko zelo razlikuje. Naj.dabŠa j} uporaba recikliran'h vlaknin, k' vsebujejo lesovino, sai ta vsebuje lignin, ki pospešuje staranje papirja.
Znižanje gramske teže paj -rja h zmanjševan'» uporabe opMčnih belil i 'ma negativnega vphva na trajnost papirja. Lahko rečemo, da ima celo pozitivni vp.v, predvsem zaraui pcvečanja uporabe kalcijevega-kartnnata kot poln la. Kot že omenjeno, je pap,r, vdelan v nevtralne ali alkalnem mediin, trajnejši od pap.rja,; vdelanega v kislem mcd'jn.
Na dnigi strani pa jc zaradi Časovno slabše odpornih polimem h veriv pr.Čakovati , da bodo premazani papiri; imeli krajšo življenjsko dobo od nepremazanih, tako imenovanih ni\ravnih papirjev. Sicer pu je naloga raziskovalcev, da bodo raziskali trajnost veziv in papirjih premazov ter poiskali najbol optimalno rešitev.
Titoi na področju tiskarskih barv je gotovo šc marsikaj neznanega, saj ne vemo, če se bo tipkano grad: ra v razlitni.i okoliščinah 'n pod različnimi vplivi onrai.llo lahko tudi zaradi tiskarskih barv.
116
Članki inl razpade
ARHIVI XVI 1993
3. .Icdrt Vodopivcc; trajnost arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva na papirju
Duncs jc že povsem jasno, da <e starejše gradivo v boljiicm slanju kot tisto, nastalo v zadnjih sto letih Papir v Dalmatinovi bibliji iz lc»a 1584 je Še vedno prožen in bel, medtem ko e papir v prenekateri kniigi ali v arhivskem gradivu iz konca prejšnjega stoletji aii mlajšem, krhek in ponimenel. Zelo najoma je primerjava stanja papirja npr med prvo izdajo Valvasoijcvc Slave Vojvodini; Kranjske iz leta 1686 in med drugo izdaio 200 let kasncjic.
To dokazuje, da se bodo naslednje generacije lahko soočile tudi s popolno neuporabnostjo originalnega gradiva, a,i pa vsaj z velikanskim težavami pii uporab, precejšnjega dela kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine. NajpomembnejŠe stvaritve bodo verietno ponatisnjene oz ustrezno reproduciranc. Ka; pa bo z vsemi ostalimi dokumenti, kn/'gami in drugimi zapisi, k so pomembii1. da nas bodo zanamci spoznali in prepoznal', šc n povsem jasno.
3,1. Vzroki staranja papirju
Vzrokov hitrejšega staranja pisnega, tiskanega ali risanega gradiva je več in so lahko zunanje ali notranje narave. Notranji dejavniki1
-	surovinska sestava pa^uia
-	tehnološki pogoj izdelave Zunan;; dejavnik"
-	vlaga, temperatura
-	svetloba
-	korozivni p'ir
-	n merah, prah
-	tr ikro organ i; ;n i
-	ir.sekti, glodalci
-	človek
-	elementarne nesreče
Z napredkom in širjnnicm pismenosti v 19. in 20. stol je naraščala nenehna potreba pc pa-pir-u. Ročni način i idelave in razpoložlji/a količina krp niso mogli več zadovc[i'ti vseh pO' treb. Prišlo ic do izuma novih strojev in .skuija dodatnili virov surovi. Spremer se ; telino-lošk postopek izdelave papiria. Zarac čed.Ti;e več i e ga povpraševanja po ekonomsko dostopnih vrstah papirja sc ;e znižala tudi njihova kvaliteta.
Na dejstvo, da ie p r sotnost leso inskih nečistoč, alur rnijevega sulfata ter klorovih spe jn kvarno vph/aia na trajnost papirja, so strokovnjaki opozarjali že Kmalu po osvojitvi izde lave papirja 7, raziskavam' ki so in šc potekajo pri ugotavljanju vzrokov razpadanju paj rja. so to povsem dokazali Danes lahko dodamo še dodaten vzrok, i sicer upu rabo ree ki ranega papirja. Nesporno je, da z ree'klanjem odpadnega papirja bilko prihranimo kar nekaj lesa,
vendar je potrebno vedeti za katere namene je tak p spi;- primeren ter kdaj in zakaj n zaželicn.
Poleg teh t.i. notramih vzrokov pa k hitre'šemu razpadanju pripomore i o še zunanji vzroki; L'V svetloba, nečista atmosfera, povišana vlažnost in temperatura.
3.2. Reševanje grudivh
Zaradi naštet'!i naipomembnejših vzrokov poškodb gradiva na papirju in zaradi zrskrb-Ijujocih količin poškodovanega gradiva so že pred desetimi in več leti začeli razmišljati o rešitvah.
3.2.1.	Klnsicm konscrviitor.sk> postopki
Klasični konservatorski postopiii so prilagojen' za reševanje pesamezi iu enot; taxo lahko konser/iramo n restavriramo le manjše količine gradiva. !z kratkega opisa postopka si lahko vsakdo 'zraČuna, koliko enot ali tekočih metkov gradiva lahko obdelamo na dan, mesec ali leto. Postopek je v p, iiicipu sledeč:
-	grauivo razvežemo, če je v vezan obliki.
-	ga suho čistimo,
-	vsak list posebej nevtralizuamo,
-	liste nato posušimo n poravnamo,
-	po potreb restavriramo ter
-	ponovno vežemo in uredimo.
3.2.2.	M «so vni postopki k<mscrvncijc
Prav zaradi izredno vcli'dh količin gradiva, k. J mu bt!o potrebno poddjiati življenjsko dobo, sc šc v zgodnjih 70 letih pričeli razmr'jati o dnigačni množičnejsi rešitvi t.i. masovn konservaciji oz. masovni nevtralizaciji V ZDA, Kanadi, Veliki Britaniii, Franciji in Nemčiji so razvili nekaj med seboj tudi zelo različnih sistemov polmasovnc in masovne nevtralizacrc predvsem knjižničnega grad'va, ki ic zaradi večje enotnost bolj primemo za tak način konscr\iranja. /Vrhivsko gradivo jc kar se tiče vrst papirja črnil in t.nt bistveno inanj homogeno, zato |e piTirava takega gradiva za postopek ma-iovne ncvtralizacije bol' zamudna, čeprav tud pri knj;^ah ta faza dela sploh n- zanemariLj;va: ker zahteva čas in Ijudi^ 'ti morajo delo oprav ti zanesljivo.
Vendar tudi masovn in polmasovni postopki niso idealne rešitve, ker
-	so dragi,
-	zahtevaio specialno opremo in usposobljene ijndi,
-	priprava gradi a je zamudna,
-	rezu I ta- raziskav, opravljen'h na tako obdelanem gradivu, pa n:so povsem zadovoliivi, so pa zaenkrat edina do sedaj znana in uspešna metoda reševanja gradiva v originalu
ARHIVI XVI ¡9?3
Članki m razprave
117
3.2 3. KirprimucirHiijc originalnega gradiva
Z mitto[lujiaiij e m in drugimi vrstam repro-dueiranja lahko originalno graai /o zavarujemo pred poškodbami, ki bL nastale zarad pogoste :iporabe, lic moremo pa ga zavarovat pred posledicam: lilrcjšcga staranja.
3.2.4 Uporab ji kvalitetnejših in trajnejših vrst papirja
Pravilno in skrbno varovanje kulturne dediščine je drago in zair.ndno delo, konservirai.jc in rcstavriranic pa še dražje ii| zamndnejše.
Tudi v našem primeru velja, da (j® preventiva boljša od knrativc. Zalo se v za dni i li letih v strokovnih krogih ustanov, ki so v svetu na tem področju trenutno vodilne- vlaga prccc' časa in znanja v izboljšanje kakovosti ter definiran je metod vrednotenj;! kakovosti papirjev.
4. Kuj je trnjnost papirju'*
Pr' ocenjevanju živlicniskc dobe papiria bb -čajno zamenjujemo dva pojma: trpežnost in trajnost.
Trpcžno.st se nanaša na fizikalne n inenaii-■ikc lastnosti papirja in na kemijske sestavo Papirje trpežen takrat, ko sc trpežno zopcrstavi pogosti uporabi.
Trn j ii ns t sc nanaša na kemijske lastnosti v papirju. ( e papir skozi daljši čas ne spremeni izgled.-» (barve ter strukture (krhkosti), torej svoiih kcirujsk n lastnosti, lahko rečemo, da ¡e obstojen oz trajen
Za gračivo, k ima značaj kulturne dediščine, je trajnost željena laslno.st papi_;a za vse vrste jradiva, medtem ko trpežnost potrebna pri tistih zvrsteh arhivskega, knjižničnega .j muzejskega gradiva, ki sc pogosteic i ion rablja
lj Metu Čeriiič Lctnar: Standardizacija in izdeliiv» trajnejših papirjev
4.1. Standardizacija trnjno ob.stojncgn pupirj»
Za vrednotenje trajnosti moramo upoštevat tudi Časovni faktor, to je ovrednoti paiir za uporabo več sto let, ki mora z vionia npc-rab:iosti v arlirvn, Jajjižiiici ali muzpjii dosegati ¡"redp.sano kcmij:;ko -a oplične slaHilnost m zadovoljno mehanska odpornost. Vrednotenje kakovosti trajno ofcr.lojnil pisalnih in tiskovnih papirjev ;e tnd v svetu še relativno malo raziskano. Obstalajo posamezni standaidi in priporočila, ki jih bomo merali v bliSnj prihodnost točnric opredelit tud; v Sloveniji.
Eden izmed osnovnih in morda liniccneišili načinov zaščite pisanega in tiskanega sporočila je izbor ustreznega pa irja.
4.1.1.	AINS1 - Amur s hi nacionalni inštitut 7.» standardizacijo
je leta 1984 izdelal standard ANSI Z 39.48 -1984 za trajncsl papirja za t;skano kniižniČno gradivo, da t določili kakovost papirja preo-vsem na kemijsko štabi.nost in povečano mehansko odpornost na starainc v daljšem Časovnem obdobju.
Standard predpisnic tri osnovne parametre
-	traien pap.i ne sme vsebova lesovnia vlaken in nebeljenih ccluloznih vlaken,
-	mora vsebovati minimalno vsebnost kalci-irvega karbonata za povečanju stabilnosti končnega izdelka in
-	ne sme vsebovali aluminijevega sullata.
4.1.2.	nejavnost ISO - Mednarodne organizacije /a tandardi/acijo
ProblcmaliKo trajnosti gradiva na paf ir:u so pričeli reševati v okvira tehničnega koiuitcia rSOTC-46, SC 10 in delovne skupke WG 1, ki sc je prvič sestala leta 1989 m združuje strokovnjake z vseh cehu. Njihova naloga je bila zelo široka, skupno so se glede na težavno problematiko odijčib, da predpišejo o.sno"ne l.istncsti papirja za upu lab o v trajne namene. V majn 1991 so izdal, priporočilo z nekoliko spremenjen in nazivom - to ic Papirji z daijšo življenjsko dobo za dokumente, zap, sc n pnb-ukaejc - Specifikacija trajnosti papirja -- ISO TC 4 t/S C 10/N - 1991 Specifikacija trajnosti papir; i po tem standardu določa garanciio za trajnost papirja za več sto let, seveda ob predpogoju, dii sc paj r oz graoivo uporablja in liram ustrezno.
Dodatne sptcifikar |c - to je učinek umetnega staranja papiga po 24-Lirncm testu na znižanje mehanskih odpornusti papiria ISO so zaenkrat ni /kiinčil v prporočilo, sc pa lahko uporablja. Dejavnost tc delovne skupine z izdajo tega priporočila ni izkliiičcna. Na osnovi posameznih raziskav, I'i potek; jo v raj; lični h deželah, se nadaijujcjo dogovori za izdajo dopolnjenega priporočila.
4.1.3.	Aktivnosti CEN - evropskega knmiteja /a staudardi/acij« DIN - nemškega komiteju za .standardizacijo
V letu i99C so pri CEN/TC 172 na področju celuloze, papirja, kartona :n lepenke ustanovi'i delovno skupino z nalogo, da določi klasi-fikati'0 tra 'iih papirjev V okviru osnovne ideje, ki je prišla iz Nemčije^ so izdali priporočilo DIN 006^3S - December 1991, za klasifikacij trajnosti papirj i ir se precej razlikuie od pre lodi ill ANSI in ISO piiporocil. To priporočilu v osnovi ne teme ii na zahtevi za spe-ciukat o kstnosti osnovi ih snroviu za izdelavo pap rja, ampak na merenjn posameznih osnov-
118
Članki inl razpade
ARHIVI XVI 1993
mh mehanskih odpornost, končnega izdelka (papirja, kartona, lepenke). Test1 ran je temelj na merjenju lastnosti pred in po umetrem staranju. To p.ipnročilo je precej razburilo uporabnine, zato so se v delovni skup.m CEN dogovorili, naj 11 tekste staranja vključili nc kot osnovno lastnost, ampak le kot dodatno spe?ifikac' D, ki naj bi biia obvezuj iča za standard za tnjne papirje po ISO.
4.2.	Trajna obstojnost papirju
Na trajno obstojnost pap;rja vpl v; ,o številne k emisijske rcakeuc, ki učinkujejo na papir, ;z okolice n staranje, k se kaže predvsem v poslabšanju mehanr.ke odpornosti, kemijske obstojnost' in optičnih lastnosti papirja.
V .nteresu proi. ^ajaiccv papirja je poiskati č,m boljšo povezavo kvalitete surovinske sestave papirja in s tem zmanjšanje absorbcijske sposobnosti navzemanja onesnaževanja iz atmosfere. V tej povezav imajo največji pomen vrste vlaknin, klejiva, polnila, kemijska pomožna sredstva in kontaminacija teh snovi z ioim iz okolice.
4.3.	Izdelav^ trajnejšega piipirja
Na Inš-itutu za celulozo in papi: smo v sodelovanju z Arlvvom Slovenije začeli razvijati in zdelova. trajnejši pa^ir za uporabo v postopkih konservac e n restavracije in tiskanja oubli-kacii, ki noMjc trajno vsebino. Speeifika« ja lastnosti ]CP trajnega papiria:
-	je izdelan iz kvalitetnih vlaknin (bombažnega vlakna, beljena sulfatna eeluleza iglavcev in listavcev), ki zagotav'iajo nrrrmalno vsebnost li^nina v papiriu,
¡e klejen v nevtralnem področju z alkal: uni k leinim i sredstvi (p H ie 8- i0),
-	kot polnilo vscbu'c min. 5% CaCO^, ki predstavila alkalno putcnio rezervo,
-	lautnosj papirja n kartona ustrezajo zahtevam priporočila 1SO-TC 46 SC 10/N 451991 za trajne papirie z daljšo življenj ¡ko dobo v arhivih, knjižnicah .n mnzi "1.. Specifikacija trajnosti papirn po tem stan-
dird določa ÜARANC1JU z a T AJNOST pa-pirj'. za več sto let, seveda ob predpogoju, da se papir uporablja v ustr^nih klimatskih pogojih -pri temperatur od 15-25°C in relativni vlažnosti ozracia 45-55%.
Za izdelavo trajnega papirja n nadaljnii n aelom na tom pc^roeju v sodelovanju tako z uporabni, i v arhivih, knjižnicah, muzejih kot z jzdelovalei m predelovalci papirja, si ženmo tni v bodoče aktivno sodelovali p r ohranjanju naše kulturne dediščine.
4.4. Zaključek
V interesu širše javnosti |e, da se problematika standardizacijc kakovosti papiria Čimprej razreiii - želja je, da se določi standard za trajnost dveh različnih tipov papirja, n sicer za pa^ir za trpine zapise n papir z daljšo živ-'jenjiko dobo za uporabo trajnih zapisov. Pričakuje se, da bodo ta priporočila bolj točno specificirala tudi OBSTOJNOST papirj . - to ie odpornost za rokevanie in pred slavo it vplive atmesferskih zunarMli pogojev na postopke kon-scrvacije n restavri anja grabiva v arhivih, kn'i*nieah n sorodnih ustanovali.
To je nujno potrebno, če želimo sedanje dokumente m tiskano gradi' o ohraniti čim bolj trajno tudi Kasnejšim generacam.
5. Alenka Ivanu*; Mikrobiološka dogajanja papirja
Mik-ocrgaiii^mi so rrzno'iki, povsod razširjena je skupina organizmov, ki ph v večini p-imerov ne ^idimo s prostim očesom. Samo v primerili, kc se ntenzivno razuma; ijo ali pa n:?m povzročilo neprijetnosti, j M opazimo tudi brez različnih pripomočkov (lupe, mako-mkro-skopi posebne hranilne podlage, ir.dikatorska :")iisČa).
V to veliko skupino organizmov prištevamo
-	bakte rije,
-	kvasovke,
-	praživ.-di 'n
-	alge (enccelične).
Bakterije, kvrsovke -i plesni so tri skupine organ'zmov, k povzročajo največ težav pri proizvodnji papirja, živijo v izdelkih celuloze in papirne mdustr s in ob doiocenih pogojih pov-zrcuijc razpad papirja kartona in lepenke. Mikrob-ološki razpad je možen samo ob dolo-Čerih pogojih. Pr oten mora biti1.
-	organski material,
-	mikroorganizmi,
-	ugodni življenjsk pogoji (vlaga, temperatura itd.).
Tc so glavni deja/niki, ki pripomorejo k biološki degradaciji, ¡veda so Še drugi de vniki, k bol; a . manj vplivajo na razgradnjo fl mediji, prisotnost oz. odsotnost kisika, različne soli, mineral i itd ).
Kvalitetne vlaknine. V so čiste, izdelane iz dobr fi osnov tih surovin, vsebujejo manj mikroorganizmov kot sekundarne vlaknine, ki so tudi lažje nukiob ološko razgradljive.
Celuloza, izdelana iz degradiranega lesa, ima slab Je mehanske lastnosti, poleg leg? pa je manj odporna na iniWob;oloŠko degradacijo.
Mikrobiološko je najkvalitetnejša beljena celuloza -i tudi bombaž Te vlaknine ne vsebujejo mi kroorganizmov. Nebeljena celuloza je že bolj mikrobiološko onesnažena, f esovinska vlakna
ARHIVI XVI 1993
lanki in razprave
1)9
pa .so se boij podvržena mikiobioološkemu onesnaževanju.
Vlaknine sekundarnega izvora vsebujejo zelo Širok spekter mikroorganizmov Zaradi različne predhodne uporabe ie suro1 ma za izdelavo sekundarnih vlaknin že ob začetku mikrobiološko obrenicn:na. V proccsu pridobivanja leh vlaknin so tudi pogoji kot so pH mediji, temperatura, takšni, da s, >raj ne vplivajo na zmanjšanje števila mikroorganizmov. Uporaba pc-roksidn kot belilnega sredstva nekoliko zmanjša število r kroorgamzmov v sekundan.i r&nini Pri našem dosedanjem delu na mikrobiološki degradaciji smo testirali veliko vrst papirjev, lrartonov, lepenk in tudi drugih materialov, k uli uDorabljaio v ndnstriji celuloze in pa^iria. Splošne ugotovitve so naslednje:
-	kakovostne vlaknine in pomožna sredstva,
-	neoporečna tehnološka voda in
"ptirrBJfii tehnološki pog^i na papirmn strojih.
Vse to v tehnologiji / inčEitriji celuloze in pa-pi.ja upoštevalo pri izdelavi trajnejših vrst papirjev
(>. Marku Kumar: Kaj je (tiskovna) kakovost?
Standarc i ISO 9000 tega pojma ne določajo niti ne določajo, kako preizkušati papir, karton 3" tiskarske izdelke. Tudi zato ne, ker so odločujoče značilnosti od primera dc primera različne; ravnajo se po želeni uporabnosti izdelka, no izbran1 tehniki tiskanja, po dopustili ne-nakomemosti, še zlast pa zato, ker je celovito kacovcst izjemno težko opredelili. Odraza se kak or tiskarska ali tiskovna prednost in kakor -eloi. it videz odtisa, ki inn pravimo tiskovna kakovost
Množica značilnosti je, ki motijo potek tiskanja, ker povzročajo že na prvi pregled vidne napake, zato tudi zastoje, prekinitve m izmet.
iskariki prehodnosti napiria Angleži pravijo nmab'l'ly, Nemci pa Vcrdruckbarkcit. Moteči optičn pujavi, kakor so vidljivost, prehijanje, prcsevanje, drgnienje in nccnak"mernost odti.,a ii štejejo v tipkarsko prehodnost. V to množico m ne uvrščamo zato, ker ne motijo tiskanja, ainp;>k uporabo kakšnega grafičnega izdelka, ker kvarijo wdcz in s tem znižujejo tiskovno kakovost Med tipkanjem je videz neoporečen, tegobe naslanejo šele kasneje
Mno::ica značilnosti s katero je soodvisen ceh ten vi lez odtisa, je tiskovna prehodnost papiria. Angleži ji pravijo pnutabn.iy, Nemci Bednickbaikeit Nekateri avtorji smatrajo za tis kovno prehodnost le tisle značilnosti, s katei.ni je opredeljeno prenašanje tiskarske ban e s tiskovne forme na tiskovni material, v našem prime ii na papir ali karton. Značilnosti, ki se nanašajo na upodabljanje in uporabnost barv, na upodabljanje podrobnosti m sijaja, skratka na
upodabljanje odtisnjenih sl;k, pa po njihovem mnenju opredeli o tiskovno kakovost - pri.t quality. A tiskovna kakovost je kakor Čas ali okus; vsakdo ve, ka je, vse dotlej, dukier je ni potrebno precizno oprede'iti. Ti ¡kovna kakovost je dvolična. Pojavlja se v p^iholoŠKi obleci kakor v.dni učinek oziroma celovit videz odtisa ali kakor fizikaln. dražljaj ki ga povzroča fiz.kalno stanje odti ;a. T.skovna predhodnost ie zatora> množica značilnosti, s katerimi ie opredeljeno pravo fizikalno stanje odtisa, r\ pri opazovanju povzroči oclj au nanj pri|eten videz - tiskovno kakovost.
Celovit videz odtisa ;e mogoče kakor psihološki pojav opredeliti ed gole s sodbo povprečnega, normalnega ali standardnega opazovalca, ns iboljc z mnosieo takih "porotniKov Ne nazadnje so odtisi m grafični :cdeJki tudi namenjeni "opazovalcem" n ne kakšn- absolutni merski tehnolog ji. Ocena pa se od enega do dr.igega sveta razlikuje, zato so na voijo posebne statistične metode, k omogočajo kar najbolj nepristransko vrednoteni'; videza. Raziskave so pokazale, da "porotnici" zlasti presojalo:
Ubranost barv; opazovalec presoja prcvla-duioČ barvni odtenek odtisa oziroma spremembe prevladujoče harvitosii med odtisi Neubranost se kar najbolj odraža na reprodukcijah, ki v bar ¡tosti soai-o v skoraj nevtralno območje, v brrvnc encličnih reprodukcijah brez vcč|ih barvnih kontrastov, kakor so obrazi, sneg, puree'an, perilo in podobni motivi Ubranost ocenj.ijemo soodvisno z barvo, a neodvisno od slikovne vsebine reprodnkci/e.
Tudi ubranost drugih, barvo kontrastnin reprodukcij sodi opazovalec najpn i po spremembi barvitosti oziroma odtenka. Sledi vrednotenje nasičenosti pisanost: oziroma kromatičnosti, medtem ko ga na,mani mutijc spremembe svetlosti. Sodba 3e močno ozira po vzajemnosii notranjega in zunanjega polja.
Upodabljal e harv. opazovalec piimerja odtisnjene barve z barvnitr' ftisi v spominu (zelena trava, modro nebo, skoraj ocl porcelan. koža ), zato mora odtis ponazarjati kar r.ajveč barvnih učinkov brez vidnih preskokov med njimi: barve in barvni odtenk se moia o prelivati eden v drugega. Cclov barvni učinek ne sme biti razbsrvan, Ampak barvit, barvno živahen.
Napake in preskuki se tudi tokrat najbolj odražajo v reprodukcijah s prevladujoč« harvitustjo, v barvno cnuličnih ¡eproduk-cljali brez barvnih kuntrastov kot so na prime lodro-nimcno, zclcno-škrlatno. rdeče-pla-vo. Če so tal i kontrast prisotni, so napake marij opazne, se pa seveda tudi tokrat ravna po vzajemnost' notranjega in zunanjega polja, fcnake rcprodnkci'C v rdečem, zelenem a na primer rumenem okv rj-i opnzovalec ne oceni ¿nnko
Upudahljaje pudrobnostl ln ostrino presoja opazovalec s čitljivostjo besedi) v Sliki in s
120
Članki inl razpade
ARHIVI XVI 1993
prepoznavali i eni risbe v najsvetlejših, najtemnejših a:i najbolj barvitih območjih reprodukcije Sodba jc močno soodv sna z vsebino slike
Upodabljanje sijaja sodi po razbarvanin svetlobnih konicah in zrcalnih podobah v glikjj Ijpmerja jih s psihološkim siiajem v spominu, na primer: zrcalne podobe v vom ali v okenskih steklih, lesketanje vodnih površin, s:iai avtomobilov |
Vrednotenj; celovitega videza ni niKon enotno. Učena jc soodv sna z narodnostjo, vzgojo, vero. prebivališčem, umetniškim nazorom, ustvarjalnostjo
Ker ie odti*: otuiiu^a združba pa] irja in tir-karske bar'c, >e vrednotenie fizikalnega stania oziroma tiskovne prehodnosti dosti enostavna še. A le na videz. Na videz zato, ker moramo najprej puskali ti:,te niep|i-'c veličine, k so resnično v zve.j s psihoiošk. m dojemanjem, še bolj dož^ Ijanjcm tiskovne kakovosti. Ta naloga je pa hudo zapletena. Po splošnem, niti dokazanem n:li ovrženem prepričan-u, so navedene ccpilke soodvisne s fizikalnim stanjem odtisa, kakor ga določajo tabelarne veličine.
Značilnosti., s katerin i jc obdelana t;ikovna prehodnost, se torej zvečine ne nanašajo zgolj na pap r ali karton, temveč na družbo s ti"kovno barvo - odtisom. Da bi jih vrednoti i, jc potrebno v laborato: Mu, v pcizkusnem tisku ali celo v proizvodnem tisku izdelati normirane, to je ponovliive in primerljive odtise. Kar zadeva la-boratormiko ti.;kan|e raziskave opozarjajo, d? ga ne moremo doccia uskladil' s proizvodnim ti:-kariem. Kar zadeva le-tega pa je znano, da se otepa s slabo ponovljivostjo n primerljivostjo odtisov. Zato je edmole poskusno tiskanje ua pohndiiElriiski način tiito, ki zagotavlja pri vrednoteniii eelovite tiskarske prehodnosti kar najbolj zancslji' o ;ri nepristransko occno
7. Ncva Stamberi;ar; Grafično oblikovanje, dukumenti in faksimilni papirji
Iznajdba pisave, papirja in tiska predstavljajo v kulturnem razvoju Movešlva niegove največje dosežke, tako duha, zavest, kot j^SijdiufijskB moči.
Zapis (doeumcnlum) v opredmeteni oblik ne le da prenašamo, temveč njegovo sporočilno vrednost tuoi ohranjamo.
V šestdesetih letih sta vidnejša predstavnika Grega Košak in Jože Brumcn. Prv. vključuic v knjiin blok potiskan paus pap' v monografiji Tiskarja (19/4, slika), medtem ko Bp-imcn z opremo Kosovelove knjige Integrali '26 (1967, slika) poseže k vzorom oblikovanja na avantgardističnih sporoči h. Kartonski potinkan zaščitni ovitek ima tudi funkcij emhalaže.
Oblikovalska govoriea Matiaža Vipolnika, zasnovana na konceptualnih izhodiščih, : nova pobuda v grafičnem oblikovanju sedemdesetih in osemdesetih let. Iz obsežnega opusa i pri-
bliža uio knjižno opremo avtorja J. Javorška Usoda poezije 1939-^9 (1975, slika). Domiselnost ¡e predvsem v uporabi cenenega emba lažnega kartona pri fnjižnern ovitku nalron papiiju v knjižnem blokn. V hrbtišču jc kn:iga povezana z naravno vrvjo. Pravo nasprotje v izbiri papirja pn velja za knjižne izdaje, oblikovane za založbo Wicscr (19S9); primer: M Jenih, .Soneti (1990, slika), kicr izjemno kva litetr. lonhan papir; i v skladu z ovitkom pred slavljajo izredno estetsko komponento.
Ustvarjalno prepričljivi izdelki na področju knužnega oblikovanj, preastavljaio opreme Tomaža KrŽifcnika. Tako v Snisij izrazna celovitosti grafičnega organizma avtor z občuteno integralno vlogo slikarskih in risarskih prvin svojevrstno vizualura vsebino sporočila. Slikovitost celoslncga vizualnega iiraza ic njegova lemel-na poteza. Povsem nckonvcneialno delo predstavlja knjižni izdelek M' BttijoPih poczii Obrazi (1971, slika). Podobe profilov, ,zrez-Ijanih ir kakovostnega kartona v likovno bogato obdeianih stranieah, povezuje ob straneh spirala. To jE knjiga - "ooickl". Zanimiv eksperiment predstavlja KrzišniKovo doživetje Prešernovih Sonetov nesreče (slika). Predstavlja ji1" štirikrat, in sicer z mapo grafik (1980), bibliofilsko knjižno (19ii0) in mi.,,atnmo izdajo (1981) ter zloženko (19S0) V b bliofilsko iz„ijo vključeni efekt slepega tiska jc izveden na nmetniškem, gladkem papirju, medtem ko jc meja med besedilom :n grafiko izbrnana s tankim, prosojnim papirjim, kar je spomin na knjižne izdaje Prc Šcr" jvega časa.
e nekaj besed o uporab _ papna v umetniški grafi».!. Prvenstvena vrednos in kakovost umetniške grafike -e v n ikatnem odtisu, svetlobnih barvnih n plastičnili efektih. Nap omenim le izrazilejšega predstavnika reliefne grafike M. Pogačnika. Kvalitetne specialne risalne papirje za slikari: in grafike so p i nas razvid v Vevčah i Radečah.
Pri snovanju, razvijanju in realizacij, neke izdije sta p-1 grafičnem oblikovanin pomembni dvetistvcni stvari, in sicer: upnistcvanje dosedanjih izkušenj i sprejemanje novusti.
In če ie naivnžncjša naloga grafičnega ob i-kovalea posredovanje napisanega sporočila, potem je odločitev o uporabi in smotrnosti tra-nejših vrst papirja več kot jasna.
Zaključek
V zadnjih desctlctiih, še posebno v zadnjih desciih le1 lij se je v svetu - v širši javnosti močno povečalo spoznanje, da .e za zaščito kultnmc dediščine in ohranitev dokumentiranega grad, a na pap: u prihodni m generacijam, nujno potrebno uporabljati kakovosten pUpir.
Z raziskavam na področju staranja papirja so v svetu zaceli relati/no pozno, saj so le-lc in-tcn::ivnejše Šele v zad ij i petih do desetih leti j i.
ARHIVI XVI 1993
Članki in razDrave
121
Zato je marsikaj Se neznanega iti če bomo lioleli rodovom, ki prideio za nnn» ohraiiitt kulturno dediičiro na papirju, moramo že danes prispevati k izboljšanj, stanja v ok .ini na', i h možnosti in znanja. Ce se naša mlada dižava želi vključil, v razvito Evropo, mora nameinli del sredstev lu< . za raziskovanje mehanizmov staranja papirja in preizkuse trajnost, razi. in i h vrsl papirja od naravrih do površinsko obdelat...1 o/iroma premazanih. L e tako bomo lahko prispevali k ohranianin slovenske kulture in državnosti.
V:ii, ki sodelujemo v procesu, od proizvodnje: papirja, grafične in založniške dejavnosti. trgovine in uporabnikov v arhivih, knjižnicah, muzejih, moramo skupno določili vsaj iriininahie zahteve za lastnosti papirja pri uporabi za lra|iie zapi ;e in zaščito ie-leh, ter metode preskušanja.
ZUSAMMENFASSUNG Papier IIcrilai;c (in Piper
J Uli KT VODOPIVEC, MUTA ^¡ITtNif^ UiTNAK
L: ic der Giundwci.ien und vcljCiclit aueli der billigsten für den Sei]Uli dci f'cscliricbcnen, gedruckten und t;czci clinetcn Mi'leil'ing .Kl d.c Auswahl d^s entspleclirndstci, P;ipiers als lialtb.ucrcn Nk der-clinfttragers. D e Quali-Litsbcwci tung der Sclirejli und Dro.;kfiaiuoc hinsieht lieh der Dauerlialthaikeji ist audj weltweit n'cli in der Hntwicklungspli;isc, Iis bestehen einzelne limpfchlun^cn die in der niiliuen Zukunlt suwuhl von den Pitpicr Verwendern ;ils aucli P;ipiercT7.eu",ern und -bcubcit-rm werden definiert weiden müssen. Und denen muß ra; j sieli sn b.ild wie möglich zu^cliliclicn
Primer nratiicnja listine s pečatom
NcniSki prevod listine i/, lein 12fi0, v kiitcri se koroški vojvoda tJlrik odpoveduje svelnemu plačilu m odvetnico nad knrtii/.ijo v Hisiri, ji poda rji', sodn': pravice nad njihovimi podložni ki ter osvobaja samostan rinlnin, carin in podu rja posestva. Na lisi ini visi kon cnuki pečai vojvode Alberta II., pečat Otonu pa je odpadel. Arhiv Rcp'ibhkc Slovenije, Zbirka listin, Samostanske listine Bistra S) 52