Geografski vestnik 78-1, 2006, 79-86
Razgledi
O POMENU ANTONA MELIKA ZA SLOVENSKO GEOGRAFIJO
AVTOR
dr. Ivan Gams
Ulica Pohorskega bataljona 185, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija
UDK: 910:929 Melik A. COBISS: 1.02
IZVLE^EK
O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo
Prvi slovenski u~itelj geografije na mladi ljubljanski univerzi po 1. svetovni vojni (1927-1966), Anton Melik (1890-1966), je poleg mnogih drugih razprav objavil tudi dve monografiji Slovenije, prvo v dveh knjigah (leta 1935 in leta 1936 na skupno 719 straneh) in drugo v eni knjigi (leta 1963 na 517 straneh), pred tem pa {tiri knjige o posameznih delih Slovenije v letih 1954, 1957, 1959 in 1960 na skupno 2861 strani. Od vseh dosedanjih slovenskih geografov je dosegel najvi{ja priznanja znanstvenih in dr`avnih ustanov. Kljub temu so leta 2006 {tudenti zadnjega letnika Oddelka za geografijo Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani v anketi Melikovim publikacijam pripisali predvsem zgodovinsko vrednost za slovensko geografijo. Ta ~lanek razpravlja o vzrokih za tako mnenje in navaja kot primer nekaj Melikovih ugotovitev, ki so pomembne tudi za sedanjo geografijo. Zna~ilno je, da je v tujini o Antonu Meliku poro~al le Thomas Colin v reviji Geographers Bibligraphical Studies 9 leta 1985.
KLJU^NE BESEDE
zgodovina slovenske geografije, Anton Melik, geograf, Slovenija
ABSTRACT
On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography
The first Slovenian teacher in geography (1927-1966) at the new University of Ljubljana after the first world ware Anton Melik (1890-1966) has published beside the numerous papers also two monographs of Slovenia, the first one in two books (in 1935 and 1936 with 719 pages), and the second one in 1963 (517 pages) with former four books on the separate parts of the country in the years 1954, 1957, 1959 and 1960, altogether 2861 pages. From all Slovenian geographers till now he achieved the highest recognition of the Slovenian scientific and public authorities. Despite of that the students of the last class at the Department of geography in Ljubljana in a questionnaire in the year 2006 considered the Melik's publications to have mostly historical and not actual value for the Slovenian geography. This article quotes some topics from Melik's publications still important for contemporary geography. This article considers the reasons for the oblivion on Melik. The only report on Anton Melik in foreign countries, characteristically, was published by Thomas Collin in Geographers Bibliographical Studies 9 in 1985.
KEY WORDS
history of the Slovene geography, Anton Melik, geographer, Slovenia
Uredni{tvo je prispevek prejelo 25. maja 2006.
79
Ivan Gams
O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo
1 Uvod
V drugi polovici 20. stoletja je pri{lo do preloma v razvoju slovenske geografije. Geografski oddelki pri visoko{olskih ustanovah so se pomno`ili (Ljubljani sta se pridru`ila Maribor in Koper). [tevilo slu{ateljev geografije je skokovito nara{~alo, z njimi pa tudi {tevilo mladih u~iteljev geografije. Raziskovalna usmerjenost se je iz regionalne geografije prevesila v dru`beno geografijo in v njej v okoljevarstveno problematiko. Prevladale so ra~unalni{ke metode z geografskimi informacijskimi sistemi na ~elu in mnenja, da raziskave brez kvantitativnih podatkov za stroko niso moderne. Tiskano besedo tudi v geografiji vedno bolj zamenjujejo digitalni mediji.
Vse to je v razvoj slovenske geografije vneslo zarezo. Nekateri geografi menijo, da spadajo objave izpred 1. svetovne vojne le {e v zgodovino geografije in so brez prave sedanje vrednosti. To na~elno mi{-ljenje ni v skladu z znanstveno paradigmo, da je treba probleme obravnavati razvojno. Ta sestavek navaja iz Melikovih objav za vzorec nekaj ugotovitev, ki so za stroko {e vedno aktualne.
2 Melik od gimnazijskega u~itelja zgodovine do univerzitetnega profesorja geografije
O `ivljenju in objavah Antona Melika obstaja precej podatkov. Najdemo jih v prvih treh povojnih knjigah Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani s podnaslovom Biografije in bibliografije univerzitetnih u~iteljev in sodelavcev. Ob{irneje je o njegovih objavah in `ivljenju leta 1960 pisal v Geografskem vestniku Svetozar Ile{i~ ob Melikovi sedemdesetletnici. Pozneje se je prav tam s posebnim ~lankom spomnil njegove smrti Kokole (1967). Melikovo delo je doslej najbolj osvetlila proslava ob stoletnici njegovega rojstva, ki jo je priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju z Geografskim dru{tvom Slovenije. Na njej so poleg geografov (Gams 1990; Vri{er 1990) referirali delegati Slovenske matice (Bernik 1990), klimatolog
Slika 1: Anton Melik (1890-1966) leta 1930.
80
Geografski vestnik 78-1, 2006
Razgledi
(Furlan 1990), zgodovinar (Voje 1990) in etnolog (Cevc 1990). Slednji je zaradi pomembnosti objav o tipologiji kme~ke hi{e in kme~kega doma, o kozolcu, naseljih in planinah v Alpah s prisotnimi kolegi, diskutanti vred izrekel Meliku ve~ pohval za razvoj etnologije kot geografi za napredek geografije.
Razen omenjene proslave se Geografsko dru{tvo doslej ni spomnilo Melikovih jubilejev. Da bi se nanj spomnili vsaj ob tretjih Melikovih dnevih, `elim obuditi spomin nanj v mnenju, da so njegovi znanstveni prispevki h geografski znanosti in njegova dru`bena uveljavljenost na{, {e ne dovolj izkori{~eni kapital za na{o stroko.
V Melikovem `ivljenjepisu nekatere morda presene~a navedba, da je bil leta 1927 kot srednje{olski profesor zgodovine na ljubljanski univerzi izvoljen za docenta za geografijo. Za pojasnilo moramo pose~i v njegova mlada leta. Rojen je bil leta 1890 v ^rni vasi, to je tam, kjer so stoletje prej po zni`anju odtoka Ljubljanice izvedli na~rtno izsu{evanje mokrotnega, nekdaj jezerskega dna Ljubljanskega barja. Na majhni kmetiji je od sedmih rojenih otrok `ivih ostalo pet in ti so z Antonom vred na {e vedno vla`nih travnikih in njivah morali krepko pomagati star{em, da so lahko pre`iveli. Pri tem je na{ jubilant spoznaval pomen zemlje za kvaliteto `ivljenja kmetovalcev. Agrarna geografija mu je bila zato pri srcu vse `ivljenje. Iz pripovedovanja star{ev in va{~anov je izvedel tudi za zgodbo, kako je pred slabim stoletjem potekalo na~rtno izsu{evanje nekdaj jezerskega dna in nekaj desetletij pozneje omogo~ilo na~rtno kolonizacijo, med katero so na barjanska tla pri{li tudi njegovi predniki. To znanje je Anton Melik ~etrt stoletja pozneje dopolnil z objavljenimi in arhivskimi viri in s sedemdeset strani dolgo knji`ico 13. januarja 1927 na ljubljanski univerzi dosegel doktorski naziv. V komisiji za oceno sta bila dva zgodovinarja in kot prvi fizi~ni geograf, dr. Artur Gavazzi, dotedanji vodja in edini u~itelj geografske katedre na Filozofski fakulteti. [e isto leto, ko se je Artur Gavazzi vrnil v Zagreb, je bil srednje{olski u~itelj zgodovine Melik sprejet za docenta za geografijo in s tem za predstojnika katedre.
Za tistega, ki pozna Melikove objave in njegovo delovanje do leta 1927, ta odlo~itev ni bila posebno presenetljiva. Dotlej je namre~ Melik med drugim objavil zgodovinski u~benik za Jugoslavijo v snopi~ih (Ljubljana 1919 in 1920), Zgodovino srednjega veka (1920), a tudi geografski u~benik pod naslovom Jugoslavija, zemljepisni pregled (v dveh delih, Ljubljana 1921 in 1923). Zakaj je bil za univerzitetnega u~itelja geografije izbran prav Anton Melik, bi mogli z gotovostjo odgovoriti {ele po pregledu arhiva ljubljanske univerze. Ker je bil prvo imenovani ~lan komisije za Melikovo disertacijo Hrvat Artur Gavazzi, lahko domnevamo, da se je vrnil v Zagreb po lastni `elji, mogo~e tudi pod vplivom takratnega zamenjavanja tujerodnih univerzitetnih kadrov, ki so po ustanovitvi slovenske univerze za~asno zasedali mesta, za katere prej ni bilo dovolj kvalificiranih doma~ih strokovnjakov. Melik je bil tedaj `e priznan literat, saj je bil med drugim urednik Ljubljanskega zvona (1918). Med {tudijem na dunajski univerzi je do leta 1916, ko je kon~al {tudij zgodovine in geografije, deloval v revolucionarni stranki z glasilom Preporod, ki se je zavzemala za ve~je pravice in avtonomijo Slovanov v okviru Avstro-ogrske monarhije, proti koncu vojne pa za osamosvojitev ju`nih Slovanov. U~benike o Jugoslaviji je pisal tudi na pobudo {olskih oblasti, ker jih je v novi dr`avi manjkalo. Z njimi je izpolnjeval tudi cilj Preporodovcev - prepre~evati {irjenje nem{kega vpliva proti Jadranu in proti jugovzhodu (Thomas 1985). Prizadevanje za pravice Ju`nih Slovanov mu je leta 1940 olaj{alo izvolitev za dopisnega ~lana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (takrat {e imenovane Akademija znanosti in umetnosti) v Ljubljani. Po objavah bi se Melik lahko enakovredno potegoval za univerzitetnega u~itelja zgodovine, vendar so bila zanjo u~iteljska mesta na univerzi `e zasedena s Slovenci. Zdaj vemo, da je bila Meliku {ir{a geografija bolj pisana na ko`o kot zgodovina. Za pojasnitev strokovnih problemov, ki se jih je loteval, je namre~ uporabljal vse razpolo`ljive vire, ne glede na to, kateri stroki pripadajo. Njegove objave zadevajo predmet domala vseh geografskih panog.
3 Vzor~ni primeri izsledkov iz Melikovih objav s trajno veljavo v geografiji
Za dokaz Melikove strokovne {irine in {e sedanje vrednosti si oglejmo njegovo {tudijo Ljubljansko mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem (1946, 223 strani). V okviru projekta osu{evanja Ljubljanskega barja je potekalo tudi izdatno poglabljanje Ljubljani~inega korita v Ljubljani med Zvezdo in Gosposko
81
Ivan Gams
O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo
ulico. Na podlagi tehni~nih poro~il o poglabljanju in pisanih virov Melik ugotavlja, da so pri poglabljanju ni`e Tromostovja odkopavali savski konglomerat, od tu navzgor pa v glavnem {oto, ilovico in glino. V tej akumulaciji in rekonstruirani »Ljubljanski dolinki« vidi dokaz, da je barjansko mosti{~arsko jezero nastalo zaradi akumulacijske faze Save in njenega pritoka Ljubljanice. Zato naj bi Ljubljanica tudi poplavljala Stari in Mestni trg. Valvasor je zapisal, da je ob poplavi leta 1537 »… bilo treba iz nekih hi{ skozi zgornja okna stopati v ladje…« (Rupelj 1969, 396). Ne glede na to, katera teza o nastanku Ljubljanskih vrat in akumulacije v njih dr`i, tektonsko grezanje ali erozija rek, terase med Rotov`em in [entjakobom ni mogo~e uvr{~ati med terase Ljubljanice. Za gradnjo Starega in Mestnega trga so tr`ani morali izravnati spodnji del meli{~a pod najbolj strmim hribskim pobo~jem iz permskega pe{~enjaka in skrilavcev, da so dobili ravnino za ulico in hi{e oba-kraj nje in s tem varovalno lego med hribom in reko. Toda nasutina in naplavina spadata med potresno najbolj nevarne podlage zgradb, kar je »dokazal« tudi ljubljanski potres leta 1895, ko so v Stritarjevi ulici, kjer je izravnava meli{~a pod nekdanjim kamnolomom nad Rotov`em naj{ir{a, bile najbolj po{kodovane hi{e. Po na~elu, da je preventiva bolj{a od kurative, bi morali za~eti protipotresno utrditev najslab{ih ljubljanskih stavb in dela za~eti med Rotov`em in [entjakobom. Antropogeno preoblikovani mikrorelief in sedimenti pod povr{jem v mestu v Ljubljanskih vratih izzivajo k podrobnim {tudijam, ki bi imele v Melikovih zapisih najstarej{ih reperjev in sedimentov, razkritih pri poglabljanju Ljubljanice, zanesljive najstarej{e vire.
Ljubljansko naselje je v tej Melikovi {tudiji le del preu~itve vsega nekdanjega zajezitvenega barjanskega mosti{~arskega jezera. Tudi tu je objavil nove izsledke, ki dopolnjujejo znanje iz geografije, zgodovine, arheologije, geologije, hidrologije, prometa po Ljubljanici in drugih strok.
Poglejmo si kot primer {e razpravo Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Melik (1927, 42 strani) v njej v bohinjski kotlini in na {irokem goratem obodu s tekstom, fotografijami in skicami prikazuje ledeni{ko in periglacialno akumulacijo, druge drobne reliefne in vodne pojave, talne razmere in klimo, hkrati pa jih povezuje z agrarno rabo tal, sezonskim selitvenim pa{ni{tvom, naselji, s planinami in fu`inarstvom in drugim. Poglablja se tudi v problematiko nastanka kotline, njeno geolo{ko sestavo in zgodovino poselitve. Dru`-bene razmere so se pozneje tudi v Bohinju zelo spremenile, naravna pokrajina, razen novej{ega strojnega trebljenja fluvioglacialnih kamnov na travnikih in njivah v Spodnji Bohinjski dolini, je ostala domala enaka, seveda, ~e prezremo zara{~anje planin z gozdom. Pri najnovej{i posodobitvi znanja o Bohinju bi moral sedanji geograf na novo analizirati predvsem dru`benogeografsko stanje in ugotoviti, koliko je {e naslonjeno na naravne razmere, kot jih obravnava Melik. Vnaprej{nje neupo{tevanje Melikove {tudije samo zaradi starosti ne prenese znanstvene kritike. Razprava je {e uporabna tudi za vodje srednje{olskih ekskurzij, saj nobena druga ne navaja toliko podrobnosti o naravnih razmerah in o povezanosti naravnih in dru`benih pojavov nanje.
Naj ob tej priliki pripomnimo, da je Melikova razprava o Bohinju nastajala v okviru obi~ajnega poteka Melikovega po~itnikovanja v Stari Fu`ini ali kje drugje. Dopoldne je tri ure urejal terenske zapiske in pisal spoznanja iz prej{njega popoldneva, popoldne pa od{el na novo terensko analizo (pripoved dr. Valterja Bohinca avtorju tega sestavka). V naslednjih dveh letih je raz{iril preu~evanje moren prek Pokljuke do De`ele, kjer je upravi~eno zavrnil trditve o stekanju ledenikov iz jeseni{ke Doline, Radov-ne in Bohinja. Tja, v Blejski kot, se je raz{iril le Bohinjski ledenik (Melik 1929-1930).
Svoje ugotovitve o planinskem pa{ni{tvu v Bohinju je Melik preverjal {e v {ir{i okolici in jih objavil v knjigi Planine v Julijskih Alpah (Melik 1950). Po Ile{i~u (1960) je to njegovo zadnje v miru napisano in pretehtano pomembno delo o soodvisnosti med gorsko naravo in dru`bo. Med njegove klasi~ne regionalne analize spada tudi {tudija Bovec in Bov{ko (1962).
4 Anton Melik kot javni delavec, ustanovitelj geografskih institucij in usmerjevalec mladih geografov
Med 2. svetovno vojno se je Anton Melik spet pridru`il revolucionarnemu osvobodilnemu gibanju, ne ve~ kot {tudent, ampak kot univerzitetni profesor z ugledom v jugoslovanski dr`avi. Nova povojna oblast mu je poverila visoke polo`aje. Med letoma 1950 in 1966 je bil predsednik Slovenske matice, ki
82
Geografski vestnik 78-1, 2006
Razgledi
ji je s tem zagotovil nadaljnjo vladno finan~no podporo (Bernik 1990). Bil je ~lan Glavnega odbora Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva Slovenije, med letoma 1945 in 1958 ~lan ljudske skup{~ine Ljudske republike Slovenije, predsednik skup{~inskega sveta za prosveto in kulturo, med letoma 1945 in 1946 dekan Filozofske fakultete, dva mandata, od leta 1946 do leta 1950, rektor univerze v Ljubljani. Obdr`al je mesto predsednika Geografskega dru{tva Slovenije (leta 1957 je postal njegov ~astni predsednik), urednika Geografskega vestnika in predstojnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Visoke uprav-no-politi~ne in strokovne polo`aje je izkoristil za ustanovitev dveh novih geografskih in{titucij. Kot ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti je leta 1946 ustanovil Geografski in{titut SAZU in istega leta tudi Zemljepisni muzej. Muzej se je po nekaj letih `ivotarjenja pridru`il In{titutu za geografijo Univerze, s katerim je bil v isti stavbi v Ulici francoske revolucije 7, mnogo pozneje pa je bil vklju~en v Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Kot tajnik razreda za naravoslovje in medicino SAZU je Melik sogla{al ali morebiti celo predlagal ustanovitev In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni; brez njega bi dobil ime Speleolo{ki in{titut. V navedenih ustanovah zdaj raziskuje skoraj trideset geografov. Med obema svetovnima vojnama je bil Melik edini univerzitetni u~itelj geografije. @e pred vojno izvoljeni docent dr. Svetozar Ile{i~ je prevzel predavanja {ele po 2. svetovni vojni.
V tej lu~i dobijo Melikove {tevilne predvojne objave posebno vrednost. Melik, ki je pred vojno slovel kot izvrsten predavatelj, vodja razgibanega seminarja in nekajdnevnih intenzivnih terenskih ekskurzij s {tudenti (Ile{i~ 1960; Gams 1990), je moral zaradi prevzetih politi~nih funkcij bistveno zmanj{ati pedago{ko in svetovalno delo mladim sodelavcem, ki smo dobili slu`bo v novih geografskih institucijah. Pogosto smo pogre{ali ve~ navodil, kako naj dodeljene raziskave izpeljemo. Takratno Melikovo odsotnost smo prav razumeli in opravi~evali {ele pozneje, ko smo zvedeli za vse njegove zadol`itve. Po njegovem naro~ilu smo v Geografskem in{titutu SAZU (tako se je do leta 1976 imenoval sedanji Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) ob sodelovanju z zunanjimi sodelavci med drugim preu~evali Triglavski ledenik (od leta 1946) in Skutin ledenik (od leta 1948), sne`ne plazove, trajna sne`i{~a, poze-be in poplave, geomorfologijo obrobnega slovenskega gri~evja, alpska jezera, regionalne probleme, samotne kmetije in tako dalje. Med letoma 1961 in 1966, to je do leta Melikove smrti, smo na Geografskem in{titutu SAZU trajno zaposleni (po letu 1951 smo bili v glavnem trije asistenti, dva kartografa in en fotograf), zunanji sodelavci in drugi objavili 51 razprav in knjig. Navaja jih ciklostirani zvezek »Geografski in{titut Antona Melika SAZU 1947-1981« (Ljubljana 1981, 27 strani). V tem obdobju je bilo v Sloveniji nekaj izjemno hudih naravnih nesre~, ki jih je in{titut obdelal in dokumentiral (sne`-ni plazovi v zimah 1950/51 in 1951/52, katastrofalna poplava v pore~ju Savinje leta 1954).
V povojnih letih smo slovenski geografi mogli manj sodelovati s tujino kot sedanje mlaj{e generacije. Zato in ker je Meliku za tujino zmanjkovalo ~asa, je njegovo uveljavljanje v tujini mo~no zaostajalo za dose`enim v domovini. V Beogradu, mestu njegovega vzornika, predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti geografa Jovana Cviji}a, ga je Srbsko geografsko dru{tvo izvolilo za ~astnega ~lana. Jugoslovanski predsednik ga je odlikoval z redom dela 1. stopnje, doma pa je dobil Kidri~evo nagrado. Njegove pionirske zasluge za razmah geografije na slovenskih tleh drugi slovenski geografi nismo uspeli predstaviti mednarodni javnosti. To je po Melikovi smrti napravil {ele Vale`an Thomas Colin (1985).
5 Usihanje poznavanja Melikovih dose`kov med mladimi v lu~i ankete iz leta 2006
Ob Melikovi smrti je Vladimir Kokole (1966) zapisal, da znanje o Meliku med mladimi geografi hitro usiha. Pozabljajo, da je bil Melik pionir slovenske znanstvene regionalne geografije in ~lovek, ki je od vseh dosedanjih geografov dosegel najve~ strokovnega in javnega ugleda v na{i domovini. Da bi dobili vpogled v sedanje poznavanje Melika med ljubljanskimi {tudenti geografije, je bila na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v geografskem seminarju pod vodstvom dr. Karla Natka aprila 2006 izvedena anketa. Vsem se za pomo~ zahvaljujem. Njeno podrobnej{o analizo prepu{~am bralcem teh vrstic. Osebno menim,
83
Ivan Gams
O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo
da je Kokoletova ugotovitev do neke mere pravilna. Izhaja iz nepoznavanja obstoja slovenske geografije med obema svetovnima vojnama. Razmislek je potreben zlasti ob trditvi {tudentov, da je Melik ustanovil le eno geografsko institucijo, in ob navedbi dobre ~etrtine {tudentov, da imajo Melikove objave v sedanjosti prvenstveni pomen za histori~no in manj za fizi~no in regionalno geografijo. Melikove objave odlikuje obilno navajanje dotedanje literature. @e iz tega vzroka izhaja potreba, da pri novih raziskavah pregledamo, kaj so o na{i problematiki pisale tudi starej{e geografske objave. V anketi vzbudijo pozornost zlasti ve~inska mnenja, da je bil Melik u~itelj {ele po 2. svetovni vojni in da je po njej za~el izhajati tudi Geografski vestnik. V spominu anketirancev je meglena vsa medvojna slovenska geografija. Da so v Meli-kovih objavah iskali podatek (podatke), odgovarja 46 % anketirancev, toda to~nega imena knjig Melikovih monografij o Sloveniji navaja le malo slu{ateljev. Iz ankete {e ni mogo~e zatrdno zaklju~iti, da nekateri ne `elijo navajati starej{ih raziskav, ker se bojijo, da bi s tem zmanj{ali vrednost svojega dela.
Slu{atelji geografije so v anketi pod~rtali po njihovem mnenju najbolj primeren vpisan odgovor. V spodnjem pregledu sledi za navedenim vpra{anjem pripisan odstotek pod~rtanih najbolj primernih odgovorov (v oklepaju). Se{tevek ni 100 % (to je za 39 anketnih listov), ker nekateri slu{atelji na to vpra{anje niso odgovorili.
Melik je bil u~itelj geografije:
•  pred 2. svetovno vojno (28,2 %),
•  po drugi svetovni vojni (61,5%).
Prvi u~itelj po ustanovitvi geografske katedre po prvi svetovni vojni je bil:
•  Slovenec (64,1 %),
•  Srb (6,6%),
•  Hrvat (12,8%).
Geografski vestnik je za~el izhajati:
•  pred drugo svetovno vojno (38,5 %),
•  po njej (53,8%).
Anton Melik je bil prvenstveno:
•  dru`benogeografski raziskovalec (0,0 %),
•  fizi~nogeografski raziskovalec (30,7%),
•  regionalnogeografski raziskovalec (72,0%).
Monografija Slovenija je pred drugo svetovno vojno iz{la:
•  v eni knjigi (18,0 %),
•  v dveh knjigah (33,3 %),
•  v treh knjigah (38,5 %).
Druga monografija o Sloveniji po drugi svetovni vojni je iz{la:
•  v eni knjigi (2,7 %),
•  v dveh knjigah (0,0 %),
•  v treh knjigah (5,1 %),
•  v {tirih knjigah (18,8 %),
•  v petih knjigah (74,4 %).
Navedi naslove teh knjig (opomba: ni upo{tevano, ~e je pravilno naveden en naslov in so vsi ostali neto~ni):
•  brez navedbe (53,8%),
•  nepopolni naslov(i) (25,6%),
•  napa~ni naslov(i) (20,5%),
•  vsi odgovori pravilni (0,0 %).
Melikove objave imajo vrednosti predvsem za sedanjo:
•  histori~no geografijo (28,8%),
•  fizi~no geografijo (33,3%),
•  regionalno geografijo (61,5%).
84
Geografski vestnik 78-1, 2006
Za sedanjost so:
•  pomembne (25,6%),
•  delno pomembne (56,4%),
•  niso pomembne (2,5%).
Prebral sem Melikovo delo z naslovom:
•  brez navedbe (53,8%),
•  naslov(i) je (so) nepopolen(ni) (25,6%),
•  napa~ni (20,5%).
V Melikovih objavah sem iskal podatek (podatke):
•  da (46,1%),
•  ne (53,9%).
Melik je ustanovitelj:
•  Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (100 %),
•  drugih institucij (0,0%).
6  Sklep in mo`nosti za izbolj{anje
Ker poznavanje preteklega razvoja stroke krepi stanovsko zavest, je potrebno misliti na ukrepe, kako zaustaviti pozabljanje na prehojeno pot stroke. Vzrok za slabo poznavanje objav Antona Melika med obema svetovnima vojnama izhaja tudi iz sodobnega izrivanja tiskanih besedil ob vedno ve~ji veljavi digitalne komunikacije. Trajnej{o re{itev je v tem smislu mogo~e iskati v na~rtnem prenosu tiskanih, za geografijo pomembnih objav na internet in njihovo vklju~evanje v obvezno ~tivo. Pred tem pa bi morali dose~i metode, kako prepre~iti izmi{ljanje ali izkrivljanje digitalno objavljenih podatkov zaradi ote`ene kontrole in njihove omejene trajnosti.
7  Viri in literatura
Bernik, F. 1990: Anton Melik in Slovenska matica. Geografski vestnik 62. Ljubljana.
Cevc, T. 1990: Prispevek dr. Antona Melika slovenski etnologiji. Geografski vestnik 62. Ljubljana.
Furlan, V. 1990: Anton Melik - klimatolog. Geografski vestnik 62. Ljubljana.
Gams, I. 1990: Proslava stoletnice rojstva Antona Melika (1.1.1890-8.6.1966). Geografski vestnik 62.
Ljubljana. Gams, I. 1990: Melik in njegov ~as. Geografski vestnik 62. Ljubljana.
Gams, I. 1990: Anton Melik in slovenska regionalna geografija. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Habi~, P. 1990: Melikov prispevek h geomorfologiji in krasoslovju. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Ile{i~, S. 1960: Ob sedemdesetletnici profesorja Antona Melika. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Kokole, A. 1967: Anton Melik (1.1.1890-8.6.1966) in memoriam. Geografski vestnik 38. Ljubljana. Melik, A. 1919: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1920: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, II. del. Ljubljana. Melik, A. 1921: Jugoslavija. Zemljepisni pregled, I. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1923: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. II. del. Pota in cilji. Ljubljana. Melik, A. 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana.
Melik, A. 1927: Morfologija in izraba tal v Bohinju. Geografski vestnik 3. Ljubljana. Melik, A. 1929-930: Bohinjski ledenik. Geografski vestnik 1-4. Ljubljana.
Melik, A 1946: Ljubljansko mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem. Dela In{titut za geografijo 5. Ljubljana. Melik, A. 1935: Slovenija I, Geografski opis. I, Splo{ni del. Ljubljana. Melik, A. 1936: Slovenija I, Geografski opis II, Splo{ni del. Ljubljana.
Razgledi
85
Ivan Gams
O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo
Melik, A. 1949: Jugoslavija, Zemljepisni pregled. Ljubljana.
Melik, A., 1944: Mosti{~arsko jezero in dedi{~ina po njem. Razprave SAZU 2/1944. Ljubljana.
Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Dela In{tituta za geografijo 1. Ljubljana.
Melik, A. 1954: Slovenija, I. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, Slovenski alpski svet. Ljubljana.
Melik, A. 1957: Geografski opis, II. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko
dolino. Ljubljana. Melik, A. 1959: Geografski opis, III. zvezek, Opis slovenskih pokrajin. Posavska Slovenija. Ljubljana. Melik, A. 1960: Geografski opis slovenskih pokrajin, IV. zvezek, Slovensko Primorje. Ljubljana. Melik, A. 1962: Bovec in Bov{ko, Regionalnogeografska {tudija. Geografski zbornik 7. Ljubljana. Meze, D. 1960: Bibliografija Antona Melika. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Rupelj, M. 1969: Valvasorjevo berilo. Ljubljana.
Thomas, C. 1985: Anton Melik, 1890-1966. Geographers Bibliographical Studies 9. London. Voje, I. 1990: Anton Melik - zgodovinopisec in avtor zgodovinskih u~benikov. Geografski vestnik 32.
Ljubljana. Vri{er, I. 1990: Prispevek Antona Melika h geografiji slovenskih naselij. Geografski vestnik 62. Ljubljana.
8 Summary: On the importance of Anton Melik for the Slovenian geography
(translated by the author)
The first Slovenian teacher of geography at the new University in Ljubljana (1927-1966) and the most prominent geographer till now in Slovenia, Anton Melik, as author of the first geographical monographs of Slovenia (two books, 1935 and 1936), of the second monographs (5 books, 1954-1963) and of numerous other publications provided a solid basis for the comparison with the recent geographical structure of the land. But the inquiring of the students in geography in Ljubljana in 2006 has shown insufficient knowledge of the Melik's life and use of hi publications. The author therefore in his communication at the meeting called »Melik's days« (11-12 May 2006) in Ljubljana shortly presented contribution on Anton Melik to the Slovenian geography. By citing some topics from the Melik's publications the author proved Melik's recent value also for the recent geography of Slovenia. Melik's publications still remain the best source for making comparison with the recent geographical features of Slovenia after its transformation from an agrarian to modern state of the European union.
Anton Melik has been presented abroad only in Great Britain (Colin Thomas, Anton Melik, 1890-1966. Geographers Bibliographical Studies 9,1985).
86