' •	7	W n_t^j '	t«:l. loto	■	; ,-"-

1«. junija 1889-
LrU	»...i ill- '»iS

■	.	! ..tj i'i'Sij:55?itl
£ nuuom julijem u m«6m dr«(W |i nj«. TU/i«, dotedanjim U. aorti/tikam, U K ti
TEČAJNI.
UST M.
likala aadtaaMfci
V<||> p. /Ulb Miil>u U MU UU 1 f.M., .. j»U.I. I	-
um i« si..
tOj., »M. Ulf Maita-... .. i/s 1.1 Ki.,!. s«n*.h<vat.
U	M
M	»r.d.ill.a, i. ..', .
ll.ii .. J.J.J. . U«W ' t	» IWW ''
k. r* a ..M..-	' i"

I „ lhmovininaga" tetqja; vabimo torej na uarofavaT ; ta m o tli prvega fmt leta, tmo pitlalt m danaiaja :
itattko „ Dom." narofilai bat, aaradaiaf	lahko luill po poltnili ninilmtilili /Ttal - Aa.ipaiaaiij/, j
Kdor je aa pretekli dat ta kaj doliau, # I/Miniti, protima. „Domovine" tur podijo a novo na- . roiSnmo vred tudi natarnk,	'.'^Vnir]^"i
Kalila „0om.r 'Ml* j' MakiaaMuMl'	& aafaa/« no dom ali kamor hodi v Gorici te
pUuk M pol lila 16 toUof.	' ':f" r	VraiallUa.
Nov«. poŠto v oki-ajl: Oorl4lc«m.
Edoa prrib n« v kaki deieli
ji
a« po IlUb lo iilloah v Sha IM Vaa tfilvlj kr| pretaka do Mil ritoM «0» ia 'aa, *ail, vra«a, inko ni on Ia aredfii di^lUuktft tivljoaja nar bolj "ilci.ljeaib krajav In od teh proti ar iiaaaj odprto ino|i Mt Maal t* (»risa) iidelok delek ama I dlani SoVeikera, lilluti pa ae mor* l. Jlovek eiorek«, Mniti m I nJlm-oW.ti. TA p» Jo ti b. dvak.'ratf':;čM ali fK*o<>, n metal b ali naravalh (' kor ao j*<k*, m velodobfotlii.o molje). In u»#alla •U kaloriaik ai bodi drugih
...............iiaiLfSžajM^
. pripirare. Kteri i» fta&fli
' ' '
kvasilo Ia
9 ja kiUaaatvo po aiafT n a ukiia rapokoai tlHlot"? 'Iii' m' aanuja riumtn/ |a
»j«:rAsni c itt'-''' I
. - r ______ilo ? Ollaorite rimaka UM"
vlb iaaor aiedaje dob« kaj je »ar iti kHro 't ___
uaaladkor narodkkega preaalovaaja pomanjkanje voanlh ceat. Hoja, jefta1 in hivorenje ao bili takrat akor cdJni poiiioiki vaikorlnega obieaja. TnUtl amemo, il. ae tr -^ovatvo In obrtoijalvo in ajltih Vaa kaltiira ruvljs Vtf-8ti raimeri, v kteri ae delijo' ia tboljinjejo poti In io-aila, kteri iboljiki iao pa mjemno naaledek 1* doku
11« nr Ali k a	ki i.* __:..l.,
a.w	liuukj—pa aaj ua uuuaj i IDCillIU	M«!
ko se je blago IX Trtla ? Ijablj.no to*ori|o, ."Mf nl • bilo ie volne oeete itd-	'.
Ce v kterero dragem ofira, je nile le tja napredka oair ; trgovskega in splois, Bkoga ob6enja, in po praviei demo, kedi^ .. stoletje gledč na občni napredek ob«krrač« ti, nstoletje ieleanie in telegrafov", Čei,^ Čudovitih i »najdbah, ▼ teh dveh pomoč kil tapopaden ve« napredek.
In vendar s tega vrhinca dosedanjih ie prisijalo solnoe napredka r vse miie di Doka tov tem« nam ni treba hoditi iskat v je; »sj, Ifar >e Uče e^t, povedala jo £ poilednjem lista N dopisa -» Tomisskega% v drugi poloviei XIX. stoletja )e priilo sli pi Cirkoo i dotiko s glsvnim svojim meslom—Oor celo i dragimi sosednimi kraji I Toda 10, dn bi' gorato Tomi dsko do sik ms I cest imelo . je 'čadtib,
raj smeino, pa .mends vendar ne Uko, kskor kar ____
ne tako gorate Gdriike okolioe povemo, fte mislite, d« bomo govorili o f**frpitr At; Polerskn-Doroberiki. eesU •II »jpotrelmosti eMls U Fkri t Brda itd; No: nokaT^f imuso danas ,>ov«kttl, to, namte«; da po*^. tf ^ i bombvitia" več dni poprej na Doasj isv^im, ?
ko v Prvačiuo in Dornberr ali* v Št, Msftin in Kvf^o^ vasi 2-il ure od (loriee II in to ne po sadoJfc)tyjf .naročnikov. Tudi je gotovo mnogim iiaiim bmveem & aiisna resnična smeinica o nadškofijskih okroiuiea«. Večkrat se jo ie vsaj v eni okollčni dtkuuiji agodjl«, da je doiel iMulikolijstveni konkursui razpis aa kfkf dubovuijo kteremu duhovnemu ie le |>oteiii^ ko' je bil^ dotična duhovnija ie podeljeua. (Uazpisni obrok |p navadno O tednov). Kfjj more biti nek j v*r(,k takim im-zaaliianim, prodpotonnlm razmeram ? Gesto,, hvita Bogu, ne, skoravno nektore za cef^nitii odborom vpijejo, ampak—dosedanja poliova poita. j-
Vsi poinočki občonja ue morefo^j^ojo^'lamenjk popolnoma doseči brez primemo vredjenoga poilnijoiva. Kajti |>osj)in|pzni privstnik, tudi čo se. mu ne utmgka vrfzif, ne mdre biti sam povsod/ kamoT' gA sil^ s^ee ali kliče dolžnost, ali pa, če bi rad in labko šel, nima » čini, nove, kako. Nsmsstoviti ga'mora tofej pctiljanj* in pitanje, in to po javnih odpravnijab, ktsrim pravimo pošte. Vsemu občenjs,^-naj si bodo dsieloM tako gosto propreiene s gladkimi eostami iu ieleznieami, naj io tako hitro puhajo purniki po . morji—r-manjkalo , bi duše, ko bi morali pogrešati primerno araVnauib po^fc Pošte so krona vseh poraočkov občen j a.	y._ mj
Po tieffl, ksr smo razložili, bodo naše čitatelje, sosebno okraja Goriškega, gotovo veselilo izvedeti, da bomo imoK r okraji glavarstva Goriškega <s#« novih polt, in te:iT DornJmrgu, t» Bukaviei, v Mirnu, Kviikem, v Solkanu m Čitpovanu. Izvoljeni so ti kraji zato, ker so središča mnogih vasi, sli pa preveč oddaljeni od žo obstoječih pošt Pod Dornberg hote spadali samo dve vasi, Doraberg in Piv vačina (2215 daš), ki pa imate iivo kupčijo s sadjem iu vinom. BukJvioa je le uiajbiua vasica, pa središče teh-le kataatralnih občin, ki bodo v novi Bukoviški poštni okrog vdrnžene: Renče, GradiHs (GradiikataV, Bilje, Vogersko (8915 atanovuvcev). Pod Jiiren bodo spadale kat občine Sovodnje, Ko bije, Gabrij«, itn pa, Peč. Orebovlje, Opsčjeselo, in Kostanjeviea, (4468 dni). Pod Kviiko (v Brdih) pridejo katastralne vasi Št. Martin, Kozana, Višujevck, Gerovo, Št Ferjan, Vrhovlje, (5734 stan.) V Solkanski poštni okraj bodo vdrnžeee kat občine Kronberg, Loka, Ravnica, Trnovo, I^okvi. Ijazne, Garg.ir, Banjšioe sv. Lovrenca [(Bate) 6051 doŠj. Pod Čepovan spadate kat vasi Triboša in Loko^Že (3460 stanovavcev). Čepovan bo v zvezi s Solkanom, kodor. gre ie zdaj poštni voz v Kanal itd. Poštni posel pride 2 krat v tednu iz Cepovana v Solkan.
Na vse druge kraje pojde pošta vsak dan; Bu-koviika in Dornberška stopite menda v zvezo z Kiheu-bergoin in Štanjelom, kteri dve pošti ste dosedaj pod-drnžnici una Omiško, ta Komenske, oziroma Nabrežin-ake. V Brdih, slišimo, da jo nastal prepir zustran kraja, kje naj bi se tistiiiovila poŠlnija: KviAko in bit Martin se poganjata za-njo. Predstvu gre po naši misli brez dvorna Kviškcinu, kot središču skor vseh Brd io staremu sedeža polit nrSdnijo.
Vse, česar treba za nove poštnije, je že ne le o-'gnovano, tem več že menda malo du ue dognano; ka-


kor hitro ministeratvo kupčijakih zadev to reč rali, U-stauovijo ao uradi, za k turo jo žo v dotičuih krajih po-skrbljeno. Muli poštarji dobivajo po 120 gld- plaČp lota io 80 gld. paulala. Iu tako nadejamo ae;r4-i bodo' na® ljudjo dobrotnoat teh novih pomočkov občenja vredno cepili in da jim bodo pplto kluč omiko. Kajti dobro znano nam je, kako dragi ao u. pri. /časniki v takih krajih, ki jo predaleč od poste; z« yaak liat mora priuem-nik privatnemu piauionoaou nokaj aoldov plačati, tako da ga stauo čaauik, rokli bi, šo enkrat toliko, kolikor , znane naročnina. To ju vzrok, da ai manj premožni Hudje Ao enega malega Časnika ne morejo naročiti, tudi ko ue bi Imeli šo te'druge aitnoati, da jim dolina liat, ko je Že zastarel.
Kako vužiii ao poipočki vožnje iu občeuja, kaže uam med drugim lo, du imajo n. pr. ua Ogorakom posebno niiulalerslvo za zadeve občoiija. Tadi pri uaa jo gotove irtnk, ki je prisiljen ali vajon ozirali se daljo, ko do kunoa svojo ulice, že dsvno iu živo čutil, kako jiotrebno jo, da so pomnožijo pošte, a tint* mnogim vrojeua uemarnost in zaspanost, ki je tolikokrat kriva, da ostanejo naj boljše misli — uilsli, da se nar boljši načrti uo izvršijo, bila jo tudi v teiu oziiu vsrok, da jo ostalo vse pri slurem. Moral jo priti nedoiuačin, dajo odprl našim županstvom oči, pa jim pokazal tpdi pol jn njih prošnje za vpoliaiijo polt goreče podprl. Čast komur čast! Spodbode! je iupanatva in — kakor slišimo - vse drugo sam vspešno poskrbel za svoj okraj resnično vneti glavar, gosp. namestnlllveni avelovaveo baron Fino, kteri je tudi > druzih ozirih že marsikaj koristnega prvi sprojtil. Ko bi so z bistroumnostjo, S ktero g. baron naše razmere in |>otrobo zapopada in umova, In z dobro voljo njegovo meriti mogla na primerne pomočke oprta oblast in ueodvisnoat, ki je po-trebna za brezobzirno izvrienjo spočetih dobrih misli in namer, menimo, da ne bi ostalo ničeaar, kar bi mu smeli naši ljudje—očitati. '
SodaivJi stan re6j v Trstu. . "t" • '
Mikavna je polemika (prepir), ki ae jo vnela te dni m«»d vladnim Časnikom „ OusehratoreTriestlOo* in ,, Cittadino"-m, ki je glavni organ akmjno-narodae in avohodnjaško italijansko stranke v Trstu, mikavna zato, ker sadova nas Slovence in ker se prepirata dva nasprotnika, kterih nobeden ni nam prav prijatel. Prodno pa o tom prepira kaj povemo, naj opišemo atraakq{ ktero j, Cilt" zastopa. O tej zdaj rospodajoči Tržaški stranki smo Žo lani vsled dogodkov meseea julija ia tudi lotos večkrst govorili, imenovali smo jo „ Progres-sov-ei" (nsprednjaki) po glssovitem politiškem društvu „11 Progreasoki je stranki krepka dnša. V društvu „ Progreaso n nosi zvonec Hermet z nekterimi druzimi iste baže možaki. Ni dvomiti, da med tem društvom, ki je imelo tudi ie v poprejšnjem mestnem stsroiintvn , večino, in med dogodki lanskega poletja je neka. zveza. O letošnjih volitvah za mestno-deielni zbor (starešinstvo) je spravila U predrzna skrajna stranka v mestu samo svoje ljudi v zbornico in potem, kakor ja znano, vse slovenske okoiične izvoljenoe razen Nnber-goja ii nje iztrebila. Prvak Hermet si je pridriai y novem starešinstvu samo čast podžupana ter posadil na iupanov stol svojega prijatla dr. Angeli-a. Vlada. jo V-se odobrila. Pa ne le to. 15. maja ti. je napravil prvzv« Voditelj namestništva velik obed, in skrpal nekako spravo z voditelji te stranke. Odkar ae ie namreč Av-stria z Italijo (to je, s kraljem italijapskim in sedanjo njegovo vlado) sprijszniia. so se začeli oehi nekteri prekanjeni skrajniki vfisti tako, kakor da bi ne marali več za združenje primorskih dežel z Italijo, ampak kakor da-bi so bili vdali aovemu liberalizmu avstrij skemn-novi Sri—češ, da saj niso nikoli nič .druzega želeli, ko da bi Avatrija postula resnično liberalna in naprednjaika; to da ja zdaj, torej da so ji prijazni in da nimajo v Italiji nič več iskali. Nekaj taeega jo zna-biti go«p. fral. MOring od sedunjih Tržaških sUrelin slišal in pbsknsil na tej podlagi spravo. Prihodnost pokaže, koliko resnice iu odkritosrčnosti jo v v&denji Hormetovcev. — Zdaj prestopimo k dragim rečem, j,
Stranka „ Progreaso" je bila laui še sama in ni imela drazih poddružuic, ko (ital.) telovadsko društvo
(„ Assoeiazione triestina di ginnastica") žalostnega apomina od laaakih dogodkov aem. Vsi drugI njeni prir vrženei v meujui ao bili Še razkropljeni. Letos jo <lra gaši;letas je' porodil oče - Progreaso * t več sinkov. Ustanovile so se v Trstu te-fe druibe: 9Socifiti peda-gogieo—didattica " (t, j. učiteljsko društvo, kterega ud* je morajo biti"tiidi )okoliČni .učitelji; v tem društvu Jo . eden glaaoKpdjev tudi. od.Jani znanj Umom).; „ Assoeiazione triestina por le arti e 1'indnstria" ("društvo y-motnikov in obrtnikov, ktero jo imelo v nedeljo, G. t. m., tisti dan ko se obhaja v Italiji ualavni god, neko veliko svečanost: razdelovala,so so jim darila za lun-ske jeseni razstavljene Izdelke, in tA se je bilo zbralo vse, kar ima vsa skrajna strsuka sijajnega; počastil jih jo tudi g. voditelj namestništva io tako nokako preščipnil demonstracijo, ki je bolela biti v tem, da se je (a slavnost prav <f. junija napravil«). Dalje imajo drultvo delavcev „1/ ssaoeiazione o|iersia eooperatrice" (ki štejo Žo 1100 udov); „Sooleti perla Icttqra popolare" f bravno društvo aa UndMrn); »Mali« io neko godbono in pevako drultvo z imenom p 1'rogresso." — Vse, kar iiui in pest premore, |e spravil torej oče „ Progreaso'' pod se, kajti, ako gledsmo na včdenje vseh teh društev iu beremo popise njih gibčnega delovanja in njih sijajnih veselic, lii dvomiti, wa do tutti una pasta, vsa ta krdola so podložna mojstorakepiu vodstvu in povelj-stvu znanih imčelnikov in glasovodjev r- Ifermetoveev. Da je tudi lujianova Častna straža - -meaarfi—v k tereni teh društva, ni dvomiU. Kollkeri del Triašklb stano-vavcev apada po teb društvih—ki so le udje enege života-k Progressovški stranki, ni moč na tanko vedeti, ali gotovo Je, da število njenih prlvriencev od dne do dno ras«, in da ona, akoravno zdaj morebiti le manjiins, v mestu (joapoduja, in to ie zato, ker Jb izvrstno orga-nižena, predrzna, ker ljudi slepi s puhlimi pa leskeči-mi frazami o napredka in HI»eraInoeU, ker Im^jo „ gin-uastioi" svojo posebno jako dobro godbeno bando, zor vsak bip kako veselico ali kar bodi napravi, a čemur meščane mami, ker ipa vse polno Časnikov za vse razne potrebe, soaebno pa, ker aedi ia vlada v mestni zbornici ia ker se vMo vnanje „ postavno", da ji vlada ne mere do kafce. marveč, da ae ji aaorn še' odo nekako prilizovati; slednjič izvira moč njena od tod, ker so vse druge stranke v mestu kiljeve iu skol-čene; ter se ji bofč ali nehotč uklanjsjo. En sam element se ji noče vkljub prekanjenim' posknšnjsm ukloniti. To so slovenski okoličani. Od tod srd. Dokler so se Progreasovci nadejali, da g. Nsbergoja in okoličane zuabiti šo omamgo, bili ao tihi, zdaj so bri ko ne $e ohnpall, kajti v glavnem njih politiškem Čas-niku n Cittadino M-u se oglaai vsak hip zvon sile. Taktika, ktere ao drič, . je ta-le: Prvo njibovo načelo je': ločiti okoličane od drazih Slovencev, izkleniti jib iz občnega narodnega sloveoakega napredovanja, napraviti krog ojih nekak kordon, da jib ne okuirjo taborske i-deje in zlasti ideja zedinjene Slovenije, in tako prikleniti jih na mesto, kteremu naj bi bili, ae ve da, nemi sužnji, kakor do sedaj. Drugič: diride et impera, t j. razdvdojiti jih: vsaj eno stranko v okolici na svojo ftran spraviti (in to so mislili po. g. Nabergoju doseči) in po tej stranki potle ono slabiti. Kakor se kaie, pa jinrne gre po god n no tako ne tako- In da jim ne gre; tega morajo biti krivi\ mestaiori Btranieri", »im-periali re^i mestltori", in ta rogovileža (I) sta po pro-gressovskih ali MCittadiDo"-vih mislih gg. Cegaar in Zor, Zoper ktera so se zdaj obrnile ' CitUdmo-ve" pšice, ki pa lotajo tudi na vlado, češ, da ona skrivši Slovence podpira, kajti, če ne, kako bi k tema molčala, da e, k. uradnika, in k tema šC ^tajea, " okoličane „ šuntata da se okoličanom za kandidata pontu«-ta, mladino aapeljojeta, mir in spraVo .med me«tbm in okolieo kalita itd. Po tem,- da »Cittad. " tO rcC tako obrača, jo pris.lil vladui časnik T-da mu odgovarja. Ta č-ianiška polemika je za nas mikavna in podučna. Toda dalje o njej jiribodujiČ.
......... Avstrijske-sgorska drŽav«.
Ia Prftga. Mlšdočeska opposio|ja jo .Zkčola posno-mati Lombsrde in Benečane, ko ao bili še pod Avptrj-i joj zafiela je pagajati policiji, s petardami Udražiruimi
pesmami in raaglaai.;Ponoši od 10.—it: t m. Jepočila ena petarda pred policijskim poslopjem^ Pol W Jake vodstvo Je obetalo 1000-gold., 6e bim* tnalf*-kazati, kak sled, da zasači tistega, klJeboatf**pttŠgiIt. io vjeli »o ga. Naletela je pa polieija ta d i ^»i<»akrifno ilskarnico, kjor ao bile pripravljen« aa tisk mrtoge atva-ri vladi sovražnega i-popadka ; našli so nieada tadl zalogo smodnika napravljenega ta' prekačijak« aaaM1-ne.— Dunajski-časniki se groaljo -aarad^petarda* Pia-gi In vso malenkosti v lej aadevl natanko popisuje)®} mi Goričani in Primorci take reči šo davfto poznamo;
h Ijuhijaiu. 10. t. m. jo prišel s Dunaja ii**aj g. deželni poglavar pl. Konrad; obvuljala jo pri miui-aterstvu njegova, Rekel je neki doloČuo, da ae zdajci, službe odpovč, Čo ae bode veš verjelo Ljubliauakemn> atarcšiustvu, ko njemu.— Mestni župan, dr. Huppan, in starešina, dr. Pfufferur, ki aU bila nesla v llač Uinjivo-adroso mojtncgu starešinstva, vrnila ata ae vaa pobita ta> s dolgim nosom domft.-^r Od genera|ucga po velja lltvn r Gradcu se ju izvedelo, da je general Jolin ojftro grajal vedenje častuikov polka Iluy novega' UB. maja (Ime-nujo ga v generalnem povelji „breztaktnou, aosebuo pa ae jim v zolO šteje lo, da ao ao izleta vdeleftili, ako-* ravno so labko že naprej vedeli, da prida < do škandalov.— Tedaj urumota in blamaža anf derganzen LinieJ
—	V nedeljo 13. t. m. je botel iti ,8oko|« v Dolsko iu noke druge ondašujp vasi.,^Mestna gosposka v Lja-bljani, ki ima v mestu polloijo, je ta izlot prepovedala, češ, da ju Ijudatvo po tistib krajih rasdraieno/ in da utegne prihod „Sokola"—nevaren biti. Ia tak psagietrat ima šo zmiraj polieijo v rokah!?
—	Deput/icija kranjtke kupčijtke in obrtniški sbor -nioe poljana od predsednika njenega, V. 0. Zapaha, ae jo brž po dohodu gosp. e kr. deželnega predsednika, pl. Konrada Kybesfuldskega, z Dunaja mu poklonila ter mi gledč na kupčijske iu obrtniške razmere zalivalo izrekla, da je pruBvitlcmu eosarjo in ministrom raaloiil stan ua Kranjskem tako,-kakor jo v reanioi^ ia ue tako, ka* kor ga spomonioa mestnega odbora zvijačno popisuje, in da jo propričalni njegovi bosodi obveljalo, Odvrniti izjemni alau. z vsemi njihovimi naOledki, v kterega« aO po časuikih tiščali liberalei zarad dogobeb v okoliol Ljubljanski.
— Kakor je bilo pričakovati, pošlje duhovščina kranj-ska spumeoicii ministru bogočastja na Dunaj kot odgovor ua glasovito spomenioo Ljubljanskega mestuega odbora. Zdaj se razpošilja po deželi, da ja podpišejo vsi duliovoi- V mirni besedi preslreea grda obrekovanja iu natolcevanja ffgcmcinderutliaa Ljubljanskega, ki nji je, zaslepljen po svoji ošabnosti, vsedel na visoeeg* konja in udrihal po vsem in po vseh) ki v njegov rog ne trobijo. Spomenica duhovščine naše se tndi natiska-je v več tjauč iztisib, Ua grč križem po'deieli in kažo svotu, kakošeri ngemeioderaib" ima zdaj LJubljana po<J krilom dr. Snppana in Dežmaua. Govori se,damestja4 (ii, ki uikakor niso zadovoljni s početjem gemeindermtt ho vi m mu hočejo nezaupnico poslati; ali mi mislimo; da jo ni treba, ker spomenica deželnega odbora, kranjsko duhovščine, društva „ Slovenije" in pa protesta kupčijske in uhrtnijsko zbornice kranjske iu vodstva gimnazije Ljubljuiiske so žc doati zdatuc nezaupnice se* d a nji m mcstuim „ očetom".	„Nov". J
h Tvgta. Slovenske zadeve so zdaj ua dnevnenj! redu; žo davno so niso pečali ital. Tržaški časniki toliko 4 nami, ko zduj Da nom naši nnsprotniki tako Čast izkazujejo, prihaja deloma od undunjih dogodcb na Kranjskem. „Domtt. minil zanimivo Tržaško-sloveuske razmero v posobnih člankih (glej „8edanjl stsn reči v Trstu I"l) pojiisuovatl; za danas naj samo to povemo, da se že eolč „gittadi no" čuti prisiljenega okoličanom v narodnem in inateriiilncm oziru nekaj privoliti. „C.tt piše, namreč, tako le: ^Municipi n«j misli na odgojovauje ljudstva (okoličanov) m to po dobrih slovenskih elementarnih šolah; nnj pripomore, da sc bo izdajal tednik v slovenskem jeziku".... pa v kak namen? „da bo iz-podbijal hndc strasti iu mnogotere tiapačne misli (crro-*■>)> ki jih vzbujata »Primorec" m' - Juri s pn§o.tt V istem v vodnem sostavku, v kterem „C.* mestni gospo-i kkl tako svetuje, povdarja tudi potrebnost sprave med
mestom in okolico, sc vč, da ■ prave v njegoVetirimisln, s pogojem, namreč, da se okoličani odpdvodfr VkakArM solidarnosti ž vsemi dragimi Sr(lVehei.^KkkVA Ijftr^il bi imela ta'biti, kažejo v wCitt." vsak ;dah; taeWld^ ! sli (iz Trata), veled kterih ni je voče pregreh« zi'ltk-3 llansko uho, ko, če kdo no ofleah zavpije: „*ivjli Slo--venci" 1 To tmajo „Olttadino-vci" za draženje, zajrfo^ vokacijo. Tt OHO besedo: ponavlja ao žo spet stani' Nil eeu, du jarnje volku vod« kali, a nc volk jVgbTef^
—	Žč nekaj časa uo klati po tukajšnjerti' t^otjl ' družbiea morilk volkou (požerunov) iu nadleguj« mOr-narjo iu drtjge, ki iiriajo na tnorji Mj opraviti! r'
—	Okoličui batalijon bo v kratkem neki taora*-piiščen ; gotovo je, da so Jo fml. MOring za to polegiiih tako je rekel Župan v seji mcatiiega štarošinstv« oc! ftjft na dotično intcrpcllacijo dr. Gregorutti-a. („Cltl:~ od 1(5. t. m. piše: Včeraj je došcl v Trst lelcgtfuti; daje v mihisterstvciil seji sklenjeno, da naj ae 'b*ta^ lljon hrt razpasti in okoličanom orožje vzame:"— P ihta .Sloveniae! — pa danas in jutre ue šo.)
Naprnvlja so katoliška družila r. Imenom ;Ho--cietA. eattolica por Tricalo o ano Territorio." J^do jo to misel sprožil, no vč povedati „0. 'f.u '.',,,
—	'Jubvr pri FnutUh v okraji (iclaufkfom odU iiamealništva prepovvlan Imel Je bili v nodeljo,
m. •:- n Olltauino ", knj češ šc več ? .
Vnaaja daiek.	• ;i
V Parizu je od volitev sem zmiraj nekaj vrelo ; od II. - 12 t. m. pa ao pokazali republikanci prcoej nevarno roge. Zbiralo ao ao jio ulicah iu večib prostorih množieo ljudi, peli ao prckucijake pesmi, „slavo" vpili prvakom med republikanskimi burirei, seafbno nekte-riin časnikarjem, skladali ua kup vozove, prodajami Škc in kavarniško mize, aploh prkv po revoludonarako razsajali. Prvo vočero je razkropila rogovilete polieija tarna, ali zaduiji večor jo bilp treba koniikov. ki j»a niso streljali. Vjelili je kakih 000 v pomikov. En večer ac jo peljal Napoleon s cesarico v odprti kočiji po mostu, da jo pokazal, da nima.etraho>- mira^jjoO., Ijod-atvo je vpilo »živio". Zdaj Je zopet mir.. 'J r
I>Oj>iSili.
Ponikve (pa Tomioskem.) 10. janija.. NI veliko, pa je dobro. Cepljenje kčzie (rnnj) so jo napovedalo prej-Ana lota z laškim dopisom, letos pa je napisal gospod zdravnik v Tominu razglas po slovenski.
Ta sprememba je vredna, da jo očitno jpohvalimo^ kor Hpričuje l.J, da g- zdravnik, daai laškega rodit ia laško izšolan, jezik svojega delokroga spoštojo ia ao ga uči; 2.) da g. zdravnik priznava slovenski duhovščini pravico, lirjati, naj se ji slovenski piše; bil je uamreČ la razglas le duhovščini poslan.
Koliko bolj bi itnoli iz aodnije vsaj proatenni juddtvu lo po slovensko pisati}
Z Ipavskaga 10. t. m. — n. Dva tabora smo vie na Goriškem imeli, pa nadjaino se, kakor se sliši, kmalti tudi tretjoga. Govorilo sa je na njih veliko vutnega, sedanjemu Časn in okolščiunm sedanjim primornega; ako se ureBniči, kar so jo zahtevalo, bode nam vsem v ne-preocnljiv prid' in blagor. A vendar ene točke, za uas prebivalce vinsko dežele posebno važne, pogrešamo v prugramih obeh taborov, akoravno sta napravljena bila v krajih, kjer žlahtna vinska trtica sladko kapljieo rodi.
Vsa primorska dežela prideluje v srečnih letinah na 3 Ij2 št. milj. (?) dobrega vina; pa še več in boljcga bi lahko pridelovala, ko bi se le količkaj ozrla na drugo vinake dežele, ktero obilo dobrega in atanovitnišega vina pridelujejo i ktere so v vinoreji xa stoletja pred nami. Medtem ko druge dežele v vinoreji vedno napredujejo, sedimo mi v letu oziru skoraj, bi rekel, na Noe-tovem Htoličku in so načela: „moji sta riši tako, zakaj jaz drugače?" prav trdno jn zvesto držimo.
Lo ozrimo so na vinske nograde in vinake gorico sosednih in bolj oddaljenih vinskih dežel, pa tudi po-kukajmo o trgatvi in tudi kasnejo v njih hrame, hitro bomo spoznali, de naše staro pravilo pri njih no velja, pa se bomo tudi prepričali, da jim njih ravnanje vod zda, kot naša malo vred na stara navada.
Ako hočemo Udi mi io doseči, kur drogi, norimo ai uo vso moč priiaduvati, v vinoreji io v vaoin, kar se t njo veže, napredovati, prirasene napake po zgledu v viuoreji slovečlh detel zavreči in bo boljega po učenosti in akušuji potrjenega (»oprijeti.
Veliko se piše o viuoreji, »adjcrqji in o kmetijstvu v raznih časopisih in kujigah, pa to ie obče šo vso jtreiualo. Bolje Li bilo, iu gotovo uo brcx vspoba, ko bi so )>oolalo nekoliko mladenčcv, ki so realko vše dovršili, in kteri xa kmotijatvo sploh voščijo imajo, v U-ke kolo, kjer oe omonjoni predmet teoretično in prak«-lično uči, da bi sc ga lam prav in temeljito naučili m ga potoni doma naši ukašcljui mladini razlagali.
boleti jo tedaj, da bi ao na prihodnjem taboru ena točka v program sprejela, v ktori uaj sc zahteva itd si. dol zbora, da bi on nekoliko ndadenčev s Kra-ua, iz Ajdovskega okraja, iz Urd, (Joriške okoliee iu iz Lah, kteri So roalko dovrAili iu Li v tem vcaelje i-ioajo, na deftelnc stroške v lake kole, kakor amo rekli, poslal. To bi gotovo več zilalo, ko ne vem koliko pL aauih {»odukov v čaanikib in knjigah.
Iz Vača (okraj litiju na Kntt^jskmn.) lf>. t. iu. Naznanjam avilorejakiin ku|>ccm, da imam le I os blizo "Vo ccut sviluih kokonov fgalctc) ia prihodnje leto za acmc na prodaj. Kdor teli jih ukupiti, nuj so brzo pismeno na mo obrne; ie ljubic mi je, da osebno k meni prido. Opomniti pa moram, da ie 1) let seme v Goriške kraje prodajam, in da ao jo to do zdaj vaak ft njim hvalil.
Martin liavnikar, posestnik, h. It. 30.
(Umri je) prv« ( r Ctroiem,
i L m. i. %. M. Ormkekj atukovnik r pokoji
(Vč. gorp. dr. Jolrf Gaberjevčič), duhovnik nad-lk. Goriške, je opravil 17 L in. na vseučilišči Dunaj-akom o dosegi doktorstva sv. Pisma navadno zagovarjanje bogoslovskih trdilev (tlieses).
Gospodarske stvari. Oznanila.
Znano je, da si vsako leto veliko ljudi, kedar kapovajo seme od sviloprejk (kavaiirjev), ogoljufa/ ker ga vzamejo od takih brezvestnih prodajaveev, kteri ne OMirajo za drngo, ko da dosti denarja dobijo- Oa ae ubogi ljudje, ki ac na prodajavce preradi zanašajo, ko-
I>omW>i iiovlčar.
(I 'usta rvi zatirati jtreuurttdelt na c. k. vili realki v Gorici), ktero je po dolgem pogajanji med I^ahi in Slovenci (v dotičnem odseku.) potrdil deielni zbor Goriški I. okt. 1808, ni dosegla mi Dunaji potrdbe, in Biccr „ zarad nepremagljivih ležav v didaktičnem to finančnem oziru.' Spodtaknilu so je vlada nad g. 9. zadevajočim učni jezik, ki bi bil imel biti za La^e po všeh ruzredib italijanski, za 81ovence v 4 niiih riiirt-dih slovenski, v višili zu zdaj fte nemški.
(Za kmetijsko iolo' v Gorici)* je ohcčalo minister-stvo za kmetijatvo za podporo o pričetku 3 — 6000 gld. enkrat za vselej ; polic pa vsako leto, kot donesek, 1000 — 2000 golu. Iločc pa »lada videli učboni načrt in vedeli, v kako vrsto kmetijskih učilišč bi imela spadati Goriška šola. Naročilo jo tedaj vis. inisislcrstvo, naj bi | se sklicala konfcreucija, kterc bi se udeležil ludi vla-din komisar, da so določi, česar na Dunaji ielč.
(„11 Diaooletto Goriziatio" in nLa Goda del Dia-colctto ") sc bota klicala dva politiška Časnika, ki imaU začeti izhajati prihodnji mesec v Gorici, vsak po 2 krat ua mcsce. Tako smo brali v D Oss. Triest. "-o. Geslo jima bo: „Naprej—z Avstrijo"!
(Predelska železnica) so bo delala na državno
stroške.
(Za železnico čez I*redel) sto obečali občini Rihen-berg 306 gold. 89 s. in Smanje 156 g. 91 s. v petib letnih odplačilih.
(PoeveČevanje nove cerkve v Plavek) bo 24 t. D., na god ondašnjega patrona, sv. Ivana Krstaika.
(V Krouberkn) sc ima začeli to dni nova cbr-kev zidati.
Ukor Je moč, škode obvarujejo, spoznalo j« podpisano županstvo za dobro, skleniti pogodbo fkoatraktj •« ae-<
kim imcuituim društvo^,. fctofo l .„—.......
pošilja sveje oprav Haika aaravaeel m lipilikt. fa mm
nakana prvtUe kartaae (km pnrofa roda), in aiocr v uaj bo|j zdravih krajih.— Kdor želi iaaotl tega acmoua, ima čas naročiti se da 16. jnlija L L Pogoji uaročilui ao ti-lo:
I.	Kartoni bodo na prodaj, ali po ae bodo dajali ludi na pridelek. Za-adaj pa ai šo moč določili kupa karlouton, ker >e no ve, koliko bo trobo aa ujo plaAati ua Ja|>ouskom ln pa drušlvu ; lako ni tudi mogoče žo ■daj povedati, koliko bo treba odrajtati od pridelka.
II.	Da bo, kdor to seme ukapi, zagotovljca, dani goljufau, dovoli mu tnpaoatvo provioo, da smo dati nknp|jono, ali ua pridelek vzeto seme preglodoti vs.li. poskušovališči zo svilalvo (pri Soškem mostu) v Goeif ei. C o se taui uc spozua za dobro ia prvoUo, dš. gaaa-ročnik lahko naaej.
Glodš na to pogoje se zanaša županstvo, da Jik bodo ljudje veseli iu da ao oglasi za časa veliko eti< lorojoev, »aj ao ac žo prepričali, da, ker ao ae pozuejl rodoii Japonakega semena slabo obueoii in svrgli, ao no smejo ua njih seme zanašati, ampak d« al- morejo naročiti izvirnih (prvih) kartonov, ako he6qjo' imeti do> ber pridelek.
Naročilu« podpiae prejema Župaaatvo aamo. Županstva v Lečoarttu dne 11. junija 1969.
Zapsu'
Starešina	Franc Famta.
Matija Cargnel.	• • •
Bersaj kur« 9. t m. Metfall. «2:00; narodno posojilo 70:06; I»ndon 124:10: adžjo srebra I21J50; cekini 0:86.
Loterijske številke. V-Trsta 12. junija 67« 10, M,	. t--------i—
Žitna iwi v Gorici: Pšenlea po 2 gld. 20kr.:dot-JZk (goriški kaznanik); turšica 1:42 do — toršlea bela 1:88;
ječmen, delan 2:80 do---Dodelan 1:70; fižol 1.-60 do-:—';
ajda 1:30 j oves--
OGLASNIKi
V.FI.4II.- kr. ■/tFI. 4 fl. — kr. '/< Fl. 1 11.10 kr
Pj-eiagckrttiil In Pari a 1967.
W«isser
fralt Be. W.
'/, Fl. 4 fl.kr. '/« Fl.2 fl. — kr. V4F1. l fl. 10 kr.
'/, Fl. 60 kr.
BRU8T - 8YRUP von G. A. W. Mayer in Areelen
Untlbertrefflicbes Uansmitlel gegcu vera I tete n HusienJangjlthrigeHeiaerkeiUVeraohteimnng, Keucbbustco, Kutarrhe und tnlzttndungdes Kehlkopfcs und der LpftrOhre, akuteu nod ehronisehen Brust - und Langeu - Kalarrh, Blulbnsten, Bluls|>eien und Asihma.
Beweu der Heibrirtaaf.
Herrn G. A. W. Mayer s e. General-Depot ia Wien.
Stejsmrf im Ranat, dtu 17. iww IMS.
Der Hbcrraaobende Erfolg, M-elcber mit I hrem so beilkršAigen vreiaaen Brustayrap bci eiuigea meiuer Kinder in sehr kprzer Zeitar-zieltvrurde, bcstimmt mich dieaca vorlrefllioha llausmillel fortan in meinem GfeehlA zu rllb-ren. - leh cisuche dober etc. (folgt Uostciluug.)
S. Ulita, Kaofmsun, in Stejcrdorf. Obige^ Bru«t-Syrup ist nor allein eobtzu obigcu Prcisen zu haben in der Apoteko Peoteai ia Gšrz, lUalcIlo-Gaase; Ageuzia Zulia in Ti-jest, PUtz Poute roaao.
Jede Flasehc ist mit mciner elngcbranotcoFirma voraeboa