Urettofttuo In upraMvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pcmdeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti Wih dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 127. Maribor, dne 29. oktobra 1909. Naročnina listu: Celo leto.................12 K Pol leta..................6 K Četrt leta.............. 3 K Mesečno................. l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. biserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Prihodnja številka „Straže“ izide, ker je v pondeljek praznik, v sredo 3. novembra. Nekaj v naturnih zakonih. Na Slovenskem je stranka, ki ima recept za vsako bolehen, le sama za-'se ga ne ve, teti so namreč naši jugoslovanski socialdemokrati. Je tudi veliko liberalcev, ki ubirajo v časpiŠtvu stopinje za sodrugi, zlasti „Gorenjec;“ v Krajnju, ki bi v; brihtnosti rad z „Narodom“ konkuriral, in „Nar. Dnevnik“, ki je modrosti naravnost iz glave skočil, si pustita pamet od socialdemokratov soliti. iTiurek prar v»!, naj se mu pripeti karkoli: Mzmet, tako se je moralo zgoditi, naši socialdemokrati in njim sorodni liberalci pa: naturni zakcm; liberalce je hudič vzel, klerikalci so na vrh prišli in črez tolijiintoliko let bodo klerikalci Šli rakom žvižgat. In ne pohabljajo pristaviti, da bodo za njimi prišli socialdemokrati. :Ta naturni zakon so pa sodrugi d j ali na svoje kopito in mu dajo črezdalje bolj' na/turno obliko. Ta naturni zakon meče liberalce in klerikalce raz tron, ko so zadosti dolgo na njem presedeli, ampak: ’ zakaj je ta naturni zakon tako naredil, da so za liberalci ‘prišli do moči klerikalci in ne naši sjojciji? Kajti Še pred petimi leti so sodrugi naturne zakone tako razlagali, da,, ko bodo liberalci dogdsp o darili, bodo socialdemokrati prišli do! Viable, klerikalci pa sploh nikoli ne, ker človeštvo črezdalje bolj napreduje in reakcionarci bodo popolnoma izginili. Kakor kapitalizem naravnim potom vedno bolj samega isebe ubija, tako klerikalizem pred lučjo prosvete gineva. Taka bi bila imela n atu ra Še nedavno' delovati po socialdemofckaških predpisih, pa je prišlo cisto drugačje,:, liberalci so Šli in nadomestili so jih Merikaici, sodruge je pa natura za pozneje prihranila, Čeprav so mislili, da pridejo za liberalizmom le oni na vrsto. Luč socialistične prosvete mora Še dalje v kotu brleti in „tema“ je zasedla prostor, koder je preje svetila liberalna omika. (vedno) sta bila z Jankom vkiiper (skupaj), .guralaj sta se včaisi do večera, dere (kadar) blo na poli silno delo. Lela hitro tečejo, ž njimi pa lti'đje. Janko seje naVČjo sabol3V (krojač). Minka pa je postala imenitna Švelju*. jEn čas sta delala vsaki za se, potit pa sta se oženila, te pa sta delala no sliižila oba za oba. Vrla sta, bila, pa se jima je dobro godilo. Dobila sta malo hčerkico Milico. Pet let stara jima jo naglo umrla., Z velikoj žalostjoj sta jo zakoplala v koti na pravoj strani male kapelice, na domačem brütifi. Nekega večera sta: sedela na pragi svoje kučiće, hladila sta se, pa pogovarjala. Minka mu je ravno razodela novo srečo zakonskega žegna, , pa pride mimo (mekši Škric, ki», diva Čemerno pogledne, najbole pa Minko. Tri cme sc o za tem je Jjunkoi premjno kak ka- fra. Minka je zdihavala, jokala, pa pozve.djavala za jim, pa nič ne zezvedla. Dve leti za tem je zapiistijlta zaduženo kuco, pa je odišla s enoletnim otrokom Miukieojj na- Hr vačko. Mislila si je, ka bo tan leži pozabila na Janka, pa) leži si krüfha sliižila. Ali vefete (veste)., zmotila se je. Hrvajtice so nosile obleko z domačega platna, kero so si same šivale. Malo dela jet dobila una. V velkem siromaištvi je živela na Hrvackem 6 let. Mipkico je lepo viičila. Odi oče joj je pravila vsaki dan. Postavo očetovo je otroki /tak) živo popisala, ka bi ga dete leki .(znabiti) spoznalo, Če bi go naletelo na njega. Tak je Minkico zeznanila s očetom, ka je jokala., no si ga želela kak riba vode. Sest let sta bli na Hrvacfkem. Bližo se je dii-Šni den. Minka sklene obiskati svojo domovino, pa pomoliti na grobi svoje Malice. Penez sirota, ne mela, pa se je zanesla na dobre ludi, ki so jo pojdoč vzeli na stan,-pa postrdgli. !Tfri dni ste z Minkicoj hodil*;-. Noge so ji bolele, najbole pa Minkico. Prišli ste den pred vsemi sveci na negdajšnjo domovino.i Dobri liidje , so jima/ dali stan (prenočišče) pa driigači postregli. Na vseh svecov den sta Šli v o&rkev k svetoj mešii. Odtali ste : tiidi pri večernici pa pri predgi. Po predgji ste stopili v vrsto procesije, ki se je razprostrla proti brütifi. Sle sta mioilit za svoje pokojne. Starši' so, bili že davno prekopani, njihovih grobov nesta najšli več. Pač pa sta najšli grob nepozablene Milice. S travoj je bijo preraščen prek no prek, le potrti le-sehi križek je svedočjo, > ka pod grobom počiva krščeno telo., Pokleknili ste po molili. Molili ste dugo. Že so se razstepli • vsi lüdje proti svojemi dumi, Ijima se ni mudilo. Minka je zdihavala, jokala, pa (spet) je začela moliti. Za kapelicoj je sto mož kakih petnotrijesti let star. Ne se geno, sto je kak sveča, pa gledo na Minko no njeno hčerko. Mislo si je: Gdo ste, te dve siromaški ženski? Kak prideta jedve ravno na toti grob moVit ? — Mamikja, reče zaj (zdaj) Minkiea, ki jo je že' zeblo, zmolme Še en očajnaš za oče, leliko so že tüdi mrtvi, da jih nega od nikod! — 'Oh, moj dragi, mili Janko, ge si, zakaj si me zapüfstjo?, je glasno pa z milim glasom zdeho-vala Mipka. Mož za kapelicoj se ne mogo v ec zdržati. — Spozno je svojo ženo, hitro stopi k njoj, postoji, zajoče, prime jo | za roko, pa s trepečite glasom j-pravi ;i — Minka, že dve leti te iščem, gdo bi si to mislo, da te najdem na grobi nejne Milice. Pa ne je to tüdi najna hči, ka pa joj je ime? — Ja, Janko, to je najno dete , Minkiea, ki še ne vidio svojega očeta! — Bogi hvala, ka sen vaj najšol Za pa (sedaj pa) hodmo! Slabo ste oblečeni, zebe vaj, pa hrane ste že tiidi potrebni. *. Idemo v krčmo, tan te se segrele, okrepčale, pa tan mm nocoj spali. — Janko, jaz nemam penez, samo tisto, srebrno dvajšico Še mam, ki si mi ja za zadav do, dere srna se • ženila, — Ka Še jo maš? me pač veseli! Podrži jo za spomin! 'Jaz g Amerike nestin prazen prišo. — Ka si too tijan tani v Ameriki, 'pa talko dugo? — Bf.jo sen, samoka to potli, potli (pozneje)! — Zaj pa si- postrežmo! povestih', ki si pozimi za pečjo pripovedujejo. Imamo pa pobožne duše na Slovenskem, ki verujejo, da jo bodp tudi v resnici dobili in da se bodo potem čisto prekpžili in pomladili. Imenujejo se „mlade“, čeprav Se niso,, pa upajo, da bodo. Kar se njihovega dosedanjega delovanja tiče, jezika gotovo niso hranili; napovedovali so velike rc či, ki 'se bodo zgodile,, k ajd ar bodo s starimi vred pri eni mizi jedli. Imeli so to ugodnost, da jim je naša stranka vedno naprej pokazala, kako morajo začeti. Na Štajerskem so mladi poizkusili kmečko mladino organizirati. Eazun učiteljev in nekaj gospodičen v Širokih klobukih niso spravili nobenih kmečkih skupaj* in ntis žalske prireditve je bil tako malo spodbuden, da celo liberalci,, mladi’ in stari, o njej molčijo* Izmed drugih uspehov mlade struje, je omeniti še izobraževalni tečaj liberalnih učiteljev, na katerem se je izobraževalo troje ducatov tega stanu, c stalih 98% pa ni bilo te dobrote deležno. Zlobni sta-roliberalni jeziki so trdili, da preje tudi ni bilo ni — slabše,- it Kranjska liberalna mladina daje Štajerski dober zgled na vseh poljih. Ustanovila je zadružništvo, kojega uspehi se gibljejo Še v) idealnem svetu, iz političnega bojišča pa so mladi odnesli že smrtonosne rane, kar se starim ni tako hitro primerilo. Mladi so dvignili na ščit Turka, za katerim je stala krvava senca mučenika Ferrera, in v duhu njegovih bomb so nameravali zaprečiti ljudsko delo deželnega zbora-. Stvar se je končala s popolnim porazom, ki je zadel mlade in stare, ki so bili na njem nedolžni. Mladi so se bili že pripravili za misijon po deželi — ko so se pa stvari nesrečno iztekle — so morali na shode stari, ki zdaj izkušajo popraviti, kar so mladi pokvarili. O mladih pa se nič več ne čuje, in na deželi so liberalni ostanki silno veseli, da smejo zopet mesto Žerjavovih otrobov poslušati dobre vice dr. Tavčarjeve. Prav tako žalostno' teko stvari na Tržaškem, kjer so mladi q svojo modrostjo že čisto pri kraju. Stari politiški očanci ob Adriji s(o dozdaj dosegali politične uspehe na ta. način, da so -gbjili slogo, mlade „Sturm und Drangar je“ krotili in predvsem gledali, da si duhovščine ne odtujijo. Slo je tako dolgo, dokler se ni vsa slovenska mladež uprla, in so tudi tržaški mladeniči začeli zoper stare slogaša rogoviliti! Dr. 'Mandič je ustanovil ,)nap. delt organizacijo“, v kateri je izbral tržaške ,„Narodovce“, anti-larje, repniilikajnee in .anarhistično niajpsirane slovenske socialce. Stari tega niso dolgo gledali, in ko so ;„ n ar o dn o-del avski “ začeli postajati preyeÖ sitni in so po svojem „Narodnem delavcu“ jeli prav po ustah zoper stare frakarje, politične mumije, staroliberalne Kosti itd,: zabavljati, so se stari spravili nanje. To pa tembolj, ker se na Tržaškem in v Istri [kbiečkoi ljuđ^ stvo čezdalje bolj bliža načetlom S., L. S., in se je nedavno v Trstu celo S. L. S. formalno ustanovila. In ko se je pod uplivom MandiČevcev začela v.„Edinosti“' celo gonja v prilog voditelju barcelonske poži-galske in morilske sodrge, se je vsaj duhovščina, ki se je že preje od tržaških prikritih liberalcev odvrnila, za vse čase odrekla slogaški struji.. Zdaj se pa stari in mladi v Trstu kregajo po vseh' pravilih, in kakor je videti,, so mladi pod mizo. Tako se zgodi vedno, kadar kdo misli, da je mlad, pa je le na staro kožo oblekel nove cape . . . Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom! Politični pregled. Državni zbor. V sredo so se vršile v državnem zboru volitve v razne odseke.. Nato, se je nadaljevala razprava q nujnem predlogu glede draginje živil. Med drugimi je govoril tudi trgovinski minister dr. Weiskirchner, ki je povdarjal, da je draginja žijvil nastopila splošno. Poleg draginje živil vlada tudi draginja drugih življenjskih potrebščin. In kdor se hoče resno baviti z rešitvijo tega vprašanja, mora ves gospodarski problem natančno preis-kjatU Glede na draginjo živil je minister opozarjal na to, da je sedanja situacija v primeri s prejšnjimi tembolj žalostna, ker vlada poleg draginje mesa tudi draginja kruha, moke In mleka. Najvažnejši predpogoj za rešitev tega' vprašanja je ustanovitev organizacij producentov in konsumentov in pa odprava nezakonitega mešetarenja. Minister se je izjavil za predlog in povdaril, da bo vlada skupno z odsekom, ki se ima izvoliti, delovala nato, da se to važno vprašanje čimpreje in za ljudstvo ugodno reši. Za dr. Weiskirchnerjem so govorili Še socialdemokrat Johanis, češki agrarec Kotlar, češki radi kaleč Buriyal in pa Horsky, nakar je bila razprava prekinjena. Sledila je vrsta vprašanj na predsedstvo. Poslanec dr. Korošec je opozarjal na dejstvo, da je finančni minister Bilinski sicer zbornici predložil davčne predloge, da pa poslanci niso dobili teh predlog tiskanih. Obžalovanja vredna zloraba je, da so se morali posamezni poslanci o vsebini teh informirati Še-le iz organa finančnega ministra („N. Freie Presse“1). Vprašal je predsednika, če je pri pravljen opozoriti finančnega minisira na napako ki se je storila s tako objavo vladnih predlog. Predsednik dr. Paffai je z ozirom na izvajanja dr. Korošca nujno prosil vlado, naj voelje strogo preiskavo, kako pride do tega, da so ; atovi listi vedno prvi poučeni o vladnih predlogah NemiŠki nacionalec dr. Sylvester je predložil nov Izzivalen predlog za ugotovitev nemškega razpravnega jezika v državnem zboru. -Pa predlog ima samo namen izzivati, ker dr. Sylvester predobro ve, da je kaj takega v avstrijskem državnem zboru nemogoče. V četrtek se je nadaljevala debata o nujnih predlogih zaradi draginje živil, In se bo šele danes, 29.11. m. vršilo glasovanje, Nato pridejo na vrsto nujni predlogi, ki zahtevajo, da se odsek za ljudsko zavarovanje proglasi permanentnim. V debato o draginji Živil je tudi Slovenski klub poslal svojega govornika, *in sirek- načelnika naše Slovenske kmečke zveze g. Roškar-ja, Svoj govor je pričel slovenski ter potem v nemškem jeziku dokazoval, da kmet ni vzrok draginje, čez katero tožijo vsi stanovi in se sedaj tudi v zbornici v tej zadevi obravnava. Izpodbijal je zahteve socialnih demokratov glede uvoza živine in mesa, oziroma odprtja mej sosednih' držav, ker bi se z uvozom živine uvažale obenem tudi kužne bolezni in bi se vsled nastalih zniža nih cen uničilo tudi naše gospodarstvo in sploh obstoj kmečkega stanu. Plojev klub. Vitez Vukovič naznanja v dunajskih časnikih, da je izstopil iz Plojevega kluba. To se je baje; zg< Minkica Še nigdar ne vidla takše hrane, kakšno jim je nosila zaj krčmarica na mizo. Slastno jel, segala po tečnoj pečenki,, pa tüpatan pogutnola sladkega mošta, ki Še ga nigdar ‘ ne kušala; Pokrepčali so se, pa so Šl/ v gornje hiše spat. SpfaJtI paf skoro celo noč, neso, Mtfnkica se ne mogla nagledati svojega oče, mož pa žena pa sta si mela telko pogučati. « — Povej mi, Janko, pravi Minka, dere je hčerka že zaspala, kaj te je gnalo od .jmene? — Tisti vraži škric, ki naj je tisti večer tak hudo pogledno, je vsega tega ktaiv. Že drügi den mi je (piša* ka sta se vidva negda rada vidla, pa ka si ga Štela vzeti za moža, pa da Še zaj nemreš pozabiti na njega. Tretji den srna se srečala na poli pa mi hudir pravi: Kak ga pozavlaŠ k sebi. To pa me je pičilo. Strdi den me pozove k sebi, pa mi pokaže prstan s tvojim imenom, tvoj pravi zakonski prstan. [Ali mi zaj verjeŠ, reče, ka una resen za me noj lazi, kak kača, no me zapeluje? Njeni prsten svedoči, kaj namerjavle! *— KakiŠni prstan? Janko, pogledi»«, jaz še izda nosim svojega! — De potolaži se, Minka! Zaj nu je vse znano, vse razodeto! Te (tahrat) pa. me je preveč prijelo, razžalostiti sen te ne Štejo «hotel) pa sen rajši odišo v Ameriko k svojem! strici. Stari že so bili moj stric. Pred dvema letoma so vmrli, pa vso premoženje meni zapustili. Pa tudi drügaöi sem bijo srečen, bogata bi bila tildi brez njihovega premoženja,- — Naj bo v imeni božjem! Dosti smo ysi ivkiip trpeli, pa sebi na srečo. M'iüka; moja zlata, nedužna Minka, ote/da se nama bo dobro godilo, Kiipjo bon kmetijo, pa rao do smrti zadovolno živeli. lili , Peter Skuhala, Vdova. (Dalje.) Ko je prišla zvečer Fajnioa (domov, premagovala se je mati na vso moč, da ni) povedala hčeri, kaj se je med tem Časom zgodilo, dasi ji, je bilo srce prenapolnjeno skrbi in žalosti. DJrugo jutro zdela Sf6)/jeu ^Franjjoi) mlati tako slabotna in bleda, da jo je strahoma vprašala: — Mati, kaj vam je, da /stote ako bledi in upadeni? Slabo ste spali, kaj ne? — Pray nič nisem spate* draga moja Franica, izpregovori mati Marijana. IVeŠ-li zakaj'ne?/ Sinoči ti nisem povedala, a danes ti moram. Grozna misel, da počivam na svoji postelji zadnjo noč, in da ne yem, kje, bova drevi prenočili, ni trni dala zatisniti očesa! Začudena pogleda Franica mater pri teh besedah in pravi: — Kako to, mati? Jaz vas ne umejem! — Cuj torej ! Ko si bila; včeraj y gozdu, je prišel nenadoma gospod Moises in mi zapretil, da, ako mu jutri do devetih ne položim pa mizo vsega denarja, morava pri tej priči ostaviti stanovanje ii? prodale se nama bodo na dražbi vse najine reči. Sama veš, da je to nemogoče, in ura je odbila ravnokar devet.( O, za Boga, kaj me laka! — Mati, nikar ne verjemite, da bi bil Moises tako neusmiljen. Govoril vam je tako le, da vas samo) (ustraši^ Pa tudi Marijja ne bo pustila, (da bi prišli njeni otroci v tako stisko. Komaj je Franica dobro izpregovorila, kar se začuje pred hišo ropotanje in kričanje občinskega sluge: — Razprodaja! Kdor hoče po ceni dobiti kaj pohištva!: Vkupe ljudje! Razprodaja! dila radi tega* Ker, se Je Ital v tisti odselk voliti Ploj sam in pa zastopnik dalmatinske liberalne struje dr. Tresič—Pa.vičič. Vse se mora torej umikati, samo da se Plojeva zvezda bolj jasno sveti, (Toda vsaka sila do vremena. Proti cesarski zastavi. „Budapest! Hirlapu“ poročajo iz Segedina o neki aferi s Črno-žoito zastavo: Na vojaškem transportnem vlaku je plapolala Črno-žolta zastava. Vlak je neovirano prispel na postajo Algyö, Tu je pa načelnik postaje Luka izjavil, da ne! pusti vlaka dalije, ako ne cdstranijo črno-žolte zastajve. Poveljnik Čet, neki nadporočnik, so je pogajal 20 minut z načelnikom postaje, dokler ni bila končno zastava odstra/-njena. Luka je brzojavil sosednjim postajam, naj ne dovole, da bi plapolala na vlaku črno-žolta zastava. Seja klubovih načelnikov. Med sejo državnega zbora v sredo se je vršila seja klubovih načelnikov, ki je sklenila, da se vrše v čertek in petek daljše seje državnega zbora. Sobotna' seja bo trajala samo od 10. do 2. ure popoldne, prihodnja seja pa bo Še-le v sredo. Najdalje se j)e vršila debata, da bi se vrsta predlogov brez prvega branja odkazala odsekom. Socialno zavarovanje in pa zakon za trgovske pomočnike se bo takoj izročil odsekom, glede ostalih predlogov so pa zastopniki Slovanske Jedpote izjavili, da morajo počakati klubove seje. Prosta luka v Baru. V nedeljo se je izročila prosta luka Bar splošnemu prometu ter je bila (oddana neki obratovalni družbi za 60 let v najem. Crnogorska vlada upa, da se bo pristanišče zelo povzdignilo v slučaju, da se gradi železniška proga Donava-Jadransko morje. Minister dela Vukotič je izročil luko zastopnikom italijanske družbe Volpi. Pri slaynlosti so bili navzoči, italijanski mijdster-rezident baron Sqnlitti, katoliški nadškof in srbski primas, kot tudi številni črnogorski veljaki. Govori ob tej slavnosti so bili večkrat prekinjeni, s slava’rklici Rusiji in so bili očividnio naperjeni proti Airltro-Ogrski., Slavnost se je vršila ob priliki prihoda italijanskega poštnega parnika *,Gallipoli“, ki jo ^ svojim prednjim delom prerezal trobarvni trak in se prvi usidral v prosto luko Bara. Gradnje potrebnih pristaniških priprav se bodo sedaj pospešile. Krečansko vprašanje. Pogoyori ruskega carja z italijanskim kraljem v (Racjconigi so se dotaknili, tudi krečanskega vprašanja. Car Nikolaj želi, da bi se to večno vprašanje rešilo na ta način, da ge Kreta proti odškodnini prepusti Grški. V ta namen naj bi se našla oblika, kakor svoje dni m Vshodno Rumelijo, po kateri bi bil otok še nekoliko Časa po imenu del turške dr<-zave. Za turško vlado je sedanji nejasni položaj neznosen. Ce se tozadevno nejbo ničesar zgodilo, bo zahteval turški parlament in mladotnrški častniki, da se izkrca' turško vojsko na Kreti. To bi pa telo za Turčijo ravno tako predrago kot brezuspešno, ker je Kreta pod varstvom štirih velevlasti, proti kate-irim se Turčija pač ne more bojevati. Nasprotno pa bi bilo manj sramotno ,za Turčijo, ako ugodi na mednarodni konferenci zahtevi velevlasti, da odstopi Kreto Grški, in te ji bilo mogoče tako tildi doseči kako korist na drugem polju. , — Joj, ali slišiš, Franica, so že tukaj! Postelja in vse bo Šlo. O, Marija,, pomagaj! Kmalo potem stopi v sobo Moises s sodnijskim pisarjem in slugo, tudi nekaj kmetov je vstopilo, drugi so pa ostali ?v veži. — Imate li denar pripravljen?, vpraša mrzi) Moises. — Saj veste, odgovori'Marija;-: tresočim gla som, da mi zdaj ni mogoče plačati. Oti, potrpite in ne spravite me na beraško palico! — Milujem vas, *— a pomlagati no morem. •-Svoj denar moram imeti. — Prosim, gospod pisar, začnite!!' T;a sede, vzame v roko svojo pero, pa godrnja polglasno: — Vražja stvar, razprodajati to beračijo! !Med tem prigovarjala je dobra Marijanina prijateljica na tiho zbranemu občinstvu, naj se vendar usmili Iterate' in naj pripuste, da bo ona sama za Marijano dražila. Navzoči so vsi pomignili z očmi v znamenje, da so zadovoljni. — Najprvo postelj, začne pisar in sluga zavpije : — Postelj! — Kdo kaj da? — Dva franki!, oglasi pe ženska) jpri oklnu, Marijanina prijateljica, SJuga: Se vam meša, kalij? Dva franka za povsei trdno postelj! Trideset frankov je vredna kot jeden centim. Torej dva franka, kdo da več? Govorite vendar;, ljujdje božji! Ne da nijhče več? —'v Nihče, se oglasi neka ženska, ker je vne-bovpijoč greh, zatirati vdove in sirote, mi nočemo deležni biti vašega greha! Sluga: Torej dva franka!,' Po taki ceni Še pa nobeden človek ni dobil postelje. Dva franka! Kdo da več? — prvič; — Drugič! — T(retjiČ!| Tu jo imate za dva franka! (Konec prihod.) Boji v Macedoniji. Oborožena arrravtska geta je napadla srbsko (ras Cerov pri Gostivaru, Arnavti so pobili ve? kmetov, zapalili hiše, živino pa odvedli s seboj v gore. V Boštanu pri Gilanah so pa Arnavti sredi vasi ubili srbskega duhovnika Kataniča. Med Arnavti in Srbi je prišlo do boja, v katerem je padlo veß Srbov. Turška vlada se ne gane, da bi preprečila ta vedno se ponavljajoča arnavtska razbojni-Štvav Oddelek turške vojske, ki je bil na potu iz Ro-žaja v Peč, so napadli Arnavti iz vasi Jablanica in Ralovac. Arnavti so potolkli Turke, ki so se razpršili na yse strani. K'o je za ta dogodek zvedel Rjavit paša, je poslal iz Peči veliki voj s topovi nad Arnavte. Ta vojska je najprej uničila vasi Ralovac in Jablanico, na to pa zgrabila' iz vsake hiše po enega Arnavta in jih odvedla v Peč, kjer so bili po stavljeni pred vojno' sodišče. Sodišče je obsodilo na smrt 17. Arnavtov, ki so bili takoj .ustreljeni. Vojaška je pri tej priliki razdejala 11 utrjenih albanskih zatorišč. Policija v Solunu je izvedela,kda se po solunskem vilajetu širijo iz Bolgarske vtihotapljene knjige, ki so naiperjene proti Turski'. Zato je odredila hišno preiskavo v solunski bolgarski knjigarni. Komisija je našla veliko zalogo teh knjig in jih naplenila, Knjigarja Samardžijeva so zaprli. Solunsko pristanišče hodb utrdili. V 'ta namen je bilo iz Carigrada pripeljanega mnogo streliva in več težkih topov. Prvi topbvi se postavijo na rtu Karaburnu pri vhodu v zaliv. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo*“ Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. »Straža“ stane do konca leta 2 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Raznoterosti. Imenovanja. Preč. g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar je imenovan za vjzitatorja dekanijskih uradov Maribor levi breg Drave, Celje in Ptuj, ,Zai nadde-kane in vizitatorje so imenov|ani preč. gg. kanoniki: Jože! Majcen za naddekanijo Maribor, levi breg Drar ve, ki obsega dekanije Jarenino, St.: Dejnart v Slov. gor., Ljutomer, Marenberg in Sv. Tomaž pri Vel. Nedelji;] Jernej Voh’ za naddekanijo Maribor desni breg Drave, ki obsega dekanije Dravsko polje, Maribor d, breg Drave, Stari trg, Vuzenico in Zavrč; Martin Matek za Savinjsko dekanijo obsegajoče dekanate Braslovče, Gornji grad, Konjice, Slov. Bistrica, Nova cerkevi in Šaleška dolina;! Jakob Kavčič za Savska naddekanijo, ki obsega dekanije Kozje, Šmarje, Rogatec, Laški trg in Videm, Somišljenikom. Prosimo ponovna svoje somišljenike, naj ne pozabijo ob nobeni priliki na agitacijo za naš list. Posnemajmo v tem oziru liberalce,, ki celo svoje puhle dnevnike podpirajo z velikimi žrtvami. P. Roman Arnuš, najš rojak, * je nenadoma umrl dne 26, oktobra, ob dveh zjuiraj, previden s sv, zakramenti. Dne 25. t. m. je še maševal, zvečer pa mu je naenkrat postalo slabo. Rojen je bil na Bregu pri Ptuju dne 14. novembra 1872. Ranjki je deloval pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Bil je tudi jako priljubljen lektor na domači frančiškanski gimnaziji v Gorici,-Od leta 1908 je pa deloval kot katehet na Franc Jožefovi meščanski Šoli v Gradcu iD ob enem je bil profesor veronauka na zenskem učiteljišču Šolskih sester v Eggenbergu. Priporočamo priljubljenega, marljivega patra znancem v blagi spomin! Za sušo. Roškar in drugi štajerski poslanci so bili' včeraj,, dne 23. t. m. pri poljedelskem ministru dr. Brafu, ter mu ponovili svoje želje zaradi podpore po suši. Poljedelski minister je obljubil svojo pomoč. Seja S. K. S. ,Z. bo v četrtek, dne 4/ novembra ob 5. uri popoldne v uredništvu („Slovenskega Gospodarja“. Iz pošte. Absolvirani jurist Maks Pavlič je imenovan za poštnega praktikanta. Iz davčne službe. Za davčnega praktikanta je imenovan bivši višji gimnazijec in dosedanji pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču vi Slovenjgrad-cu, Makso jWantuc, pri davkariji vi Sjlpvenjgradcu. — V pokoj je stopil davčni' upravitelj Rajmund Kra-šovic v Laškem trgu. Prvi doktor montianistike v Avstriji. Na mon-tanistiŠki visoki šoli v Ljubnem jo bil v torek promoviran doktorjem montanistike rudarski mojster B. Granigg iz Celja, Granigg je prvi doktor montanistike ,vf Avstriji, Na deželni kmetijski šoli v St. Jurju ob južni železnici se prične s poukom v četrtek, dne 3. novembra. Štajerska kmetijska družba razpisuje mesto drugega tajnika, Prošnje je vložiti do 30. novembra pri centralnem odboru c. kr, kmetijske družbe v Gradcu. Hofrata Pio ja zelo boli, ker mu ljudstvo kar, zaporedoma izraža nezaupnice. Seveda je vsled teh nezaupnic olemnela tudi njegova slava na političnem obzorju. Da bi se zopet rehabilitiral, si naroča v svoji „Slogi“ med inserati razne zahvale. Ampak dvomimo, da bi te zahvale pripomogle Ploju zopet' do nekdanje slave. Ljudstvo ga je namreč do dobrega iz-poznalo in ga vrglo med staro politično šaro. „Sloga“ na vse mogoče načine poizkuša, kako ■bi očistila svojega krušnega očeta Ploja raznih političnih iu narodnih grehov, katere je zakrivil. Naša pravična očitanja so ji jako neprijetna in zato nam grozi, da bto „v obrambo resnice izpregovlorila tako odločno in jasno besedo, da marsikomu ne bo ljubo.“ Nam bi bilo zelo ljubo, če bi Plojeva („Sloga“ res enkrat govorila odločno in jasno besedo, kajti dosedaj je polnila svoje predale edino-le z zavijanjem in zahrbtnostjo, in vsakdo ve, da je boj s hinavskimi nai-sprotniki veliko težji, kakor pa z odkritimi Torej, draga „Sloga“.* le na dan z odkrito In jasno besedo. Sežiganje trupel v Avstriji ni dovoljeno. Neko praško pogrebno društvo je prosilo za dovoljenje, da sme napraviti v Jžižkovu krematorij. ,To prošnjo so odbile vse upravne oblasti. Omenjeno društvo se je pritožilo na upravno sodišče, katero je pa pritožbo zavrnilo. Slovenski svobodomisleci bodo sedaj gotovo zagnali, velik jok., ker je s tem šla po vodi tudi ideja jugoslovanskega krematorija, Ce bbdo Lotrič, Zalar in tovariši tudi na zadnjo uro sedanjih misli, jih bodo morali sežgati kje na Laškem. Ker pa prevoz trupla precej stane, jim priporočamo, da že sedaj pričnejo hraniti v ta namen. Lotrič na primer Kar lahko svojo ustanovo, ki jo ima po nekem župniku, na stran devlje, Jekovec in La(h pa nar grade, ki jih dobivata od katoliškega „[Vrtca.“, oziroma od katoliške družbe sv. Mohorja, 400 milijonov za mornarico. Dne 18. oktobra t. 1. je zborovalo na Dunaj a avstrijsko brodarsko društvo. Glavni govornik, kontreadmiral v pokoju Chiarj., je naglašal, da mora avstrijska država tar koj žrtvovati za mornarico 400 milijonov, ker bi bilo sicer prepozno. Ako se namerava tudi zanaprej prispevati samo z letnimi 60 milijoni,, potem je boljše, da se cela mornarica opusti. V tem slučaju bi se pa morale napraviti utrdbe okrog Trsta, Spijeta In Reke in Še drugih Jrgovskih pristanišč, To bi pa veljalo 3- milijarde kron! Boljjše je torej dati 400 milijonov, kakor pa tri milijarde.1 Obdari upa, da bodo državni poslanci rade volje dovolili tako malen. kost, kot je 400 miV.jonov. >— NaglaŠalo se je, da je Anglija tista država, ki sili k vedno večjim izdatkom. Anglija vendar ne bo napadala Avstrije, saj nima nikakega interesa na tem. Ne zaradi Anglije, marveč zaradi Nemčije morajo .avstrijski državljani krvaveti. Novi provincijal iavstrijsko-češke provincije usmiljenih bratov ie postal dosedanji prior na Dunaju, p. Timotej Deutschel. Češke šole na Dunaju. V torek so odstranili na Komenskijevi šoli v Meidlingu uradne pečate, vendar pa se še ne sme poučevati. Hrvatsko vseučilišče v Ameriki, Iz Calumeta v državi Michigan poročajo, da so imela ameriška hrvatska društva tamkaj shod, na katerem so sklenila, da nemudoma zbero 500.000 kron, ki se imajo rabiti za ustanovitev hrvatskoga vseučilišča v Chikagu. Srbski prestolonaslednik se zaroči? Govori se, da je Kralj Ferdinand napravil svoj izlet v Srbijo z namenom, da se seznani natančneje S srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Srbski in Ifolgarski državniki so namreč sprožili načrti, da bi zaročili srbskega prestolen s sled ni 1 ja z bolgarsko /kraljijčino Evdoksijo. Pariz proti Ferrer ju. Pariški občinski svet je odklonil s 40 proti 34 glasovi predlog svojega urada, da naj se neka ulica imenuje po Ferrerjti. Radi tega je podal demisijo predsednik, kakor tudi ves urad občinskega sveta, Bleriot v Bukare,Štu, Znani zrakoplovac Bleriot se je iz Dunaja podal v Bukarest, kjer pa je imel nesrečo,-: Predno je namreč vzletel v, zrak, se je pokvaril motor. Razbil se mu je tudi propeler. Ljudi se je nabralo več sto tisoč. Prišla sta tudi kraljica Elizabeta In prestolonaslednik Ferdinand, ki sta izrekla Bleriotii svoje obžalovanje vsled nezgode. Letalni stroj bo popravljen tekom tedna. Policijsko detektivno Šolo so ustanovili v Zagrebu. Njen’ namen je zistematična strokovna in pa splošna izobrazba detektivov. Turški, častniki na Avstrijskem. Turčija bo s prihodnjim letom počenši vsako leto poslala 4 do 6 častnikov na Avstrijsko, da izpopolnijo svoje Študije. Björnsona zadela Kap. Poroča se, da je zadela velikega norveškega pisatelja Björnsterne Björnsona kap, da ne more govoriti. Upajmo, da .bo močna narava starega Sli a Ida, ki je dvignil svoj močni glas v korist poštenih, premagala bolezen, ter cja bo Še marsikatero leto preživel v ponos svojega naroda in uteho onih narodov, za katere se je tako junaško zavzel. Štajersko. Mariborske novice. S. K. S. Z. priredi dne 7. novembra 1909 v dvorani katoliškega delavskega društva, Maribor, Ftössergasse Štev. 4, gledališko predstavo „V Ljubljano jo dajmo!“ Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Jote. Ogrinec. Med odmori svira godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v soboto zvečer od 7. do 8, ure Flössergajsse 4. Cene: sedeži I.—III. vr-ste 1 K; IV.—VI. vrste 80 v; VII.-IX. vrste 60 vin.; ‘.X.—XIV. vzste 40 v. Stojišče 20 v. 2e danes vabimo vse somišljenike in prijatelje S. K. S. Z., da se te predstave v kar najobijnejšem Šteivilu udeležijo. Trgatev v mariborski okolici je Končana. Pridelalo se je nepričakovano veliko vpna, Še boljše bi pa trgatev izpadla, če ne bi vsled deževja začetkom Oktobra grozdje gnjilo. Posebjno je Škodoval dež muškatelcu. Kvaliteta mošta je v primeri z lanskim za 3 do 5 stopinj nižja. Mošt ima 13 do 18 stopinj, v ugodno ležečih krajih pa Še več. Veliko vinogradnikov jima premalo posode. Najboljšo kupčijo delajo vinski trgofvci. Kljub temu, da. je marsikateri vinogradnik pridelal za tretjino v0č mošta nego lansko leto, vendar je «.zkupjil manje, ker so cene za mošt zelo nizke: liter 20 do 40 v. Izpred sodišča. Svojo mater je s kamenjem po glavi tolkel 171etni kajžarski sin Ferdinand Janžekovič iz Mezgove ita jo hudo poškodoval. Za to je dobit glirovež štiri tedne zappila. — Vino. je hSo|eI nesti svoji ljubici 281etni Anton Plohl, kar mu je pa oče prepovedal. Sina je pa to tako raztogotilo, da je planil na pčeta, ga začel pretepavati in ga večkrat ranil. Za ta hudobni čin bo sodci Plohl Šest tednov, da bo vedel spoštovati očeta, -- Dekla Marija Lepej j & VaroŠke vasi je pokradla pri raznih gospodinjah, kjer je služila, potrebščine in malenkost«, v skupni vrednosti 15 kron. Za njeno nezvestobo jo je sodnij,a obsodila na trimesečno težko je* čo, poostreno s postom vsakih 14 dni. — Zaradi pretepa sta bila obsojena Kegl in; Slavič iz Ljutomera vsak na tiri mesece ječe. Pomanjkanje stanovanj v, Mariboru je zelo veliko in občutljivo. Novih hiš se malo zgradi, ker so cene za zgradbe tako visoke, da ne nesejo niti 4%, četudi so davka oproščene, paß pa se prizidavajo nadstropja. Pri taki)h prizidavah so stroški veliko manjši, kar je že v očigled velike draginje stavbenega sveta velikega pomena. Poleg tega se pa tudi Kapital velikb bolje obrestuje, kot pa pri novih stavbah. Pomanjkanje malih in srednjih stanovanj je v Maribora vedno večje, Krivi so pa tem razmeram mariborski dragi podjetniki, ki nastavljajo za nove zidave tako visoke cene, da si skoro nikdo ne upa več zgraditi kako novo hišo. Celjske novice. Bodočnost meščanske Šole. Ce se deželna meščanska šola, v Celju izpremeni v javno meščansko šolo, so slovenski dečki izročeni samovolji celjske nemške klike. Že zadnjič smo navedli slučaj iz dekliške meščanske šole v Celju, kjer ravnatelj ni hotel sprejeti sjovenskega dekleta iz ničevnih vzrokov. Sličen slučaj se je dogodil v Mariboru, kjer je tudi javna -meščanska šola za fante. Ravnatelj, Philippek enega fanta ni sprejel, ker mati ni mogla plačati prispevka za učila, in še tozadevna prošnja pri mestnem šolskem svetu ni bila rešena, Dasi je bil deček že: eno leto v meščanski šoli, ni bil sprejet, in je moral iti nazaj v okoliško ljudsko Šolo, ker ni doma v mestni šolski občini. Dne 14, oktobra pa reši mestni šolski svet prošnjo v tem smislu, da bo sprejet, če plača polovico prispevka. Fant pa je moral med tem kupiti že nove knjige za ljudsko šolo, in imel s tem celo nepotrebne stroške. — Tako In še hujše se bo godilo slovenskim dečkom na javni meščanski Šoli, če bi bili prisiljeni, obiskovati to šolo. Zato zahtevamo primerno kompenzacijo, najsi jo „Narodni Dnevnik“ tudi sanje imenuje. Ce kmalu ne zavzame drugega stališča, bomo javno pribili, kako je z narodnostjo („Narodne“ stranke. Celjski občinski cdbor se je v zadnji svoji seji pečal z novim šolskim poslopjem za javno ljudsko in meščansko šolo. Torej računa že kakor z gotovo stvarjo, da bo deželna meščanska šolaizpremenjena v javno, odvisno od mestnega Šolskega sveta! Pozivi jemo vse činitelje javne politike, da na vsak način preprečijo to izvršitev brez primerne kompenzacije. En način kompenzacije smo zadnjič navedli. Ako nemška večina ne da druge primerne kompenzacije, o kateri se tudi da govoriti, mora ostati stališče Slovencev to: oropati si ne damo svojih pravic do deželne meščanske šole v Celju! Vošnjakov konkurz. V sredo zvečer se je razglasila razsodba v zadevi konkurza tovarnarja za usnje Ivana Vošnjaka iz Šoštanja, Ivan VoŠnjak je bil oproščen obtožbe radi pdneverjenja pri posojilnic«., ker se je smatralo, da se je šlo za izposoje-vanje, četudi se isto ni vršilo po pra.vilijh. Obsojen pa je bil radi pregreška zoper (varnost lastnine vsled konkurza na dva meseca strogega zapora. — Oba sina Milan iu Vladimir VoŠnjak, kakor tudi dr. Mayer so bili oproščeni obtožbe^ da so sokrivi Vošnjakovega konkurza, Nagla smrt. V Celju je, nagldma umrl kapelnik mestne godbe in učitelj godbene šole Schachen-hofer. V četrtek zvečer Še |e bil,'do ene ponoči v, kavarni, V petek je dobil otrpnjenje v nogah, v soboto se je dal prepeljati v bolnišnico, kjer je v nedeljo že umrl. To bolezen imenujejo poliomyelitis, «n pravijo, da je nalezljiva. — V pondeljek je umrl tudi naglo Vrtnar Gradischer. Vzrok smrti alkohol. — Pretekli teden so fantje v gostilni ubili s steklenico fanta Kn$za, ki se je v par: tednih mislil poročiti. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod ! Ptujske novice. Pomožni učitelj na ljudski šoli je poslal absol-virani učiteljski kandidat Florijan ;Tralenik. Pod ptujskim gradom, na posestvu grofa Herbersteina, so te dni izkopali veliko človeških ogrodij deloma rimskega, deloma .slovanskega izvora,. Dobili so več ušesnih in vratnih okraskov in tudi več rimskih novcev. Izkopali so tudi nekaj marmornatih stebrov in trčili so na močno ozidje, o Čemur, pa se za gotovo §e ne ve, kakega izvora da je. Razstava vajcnških izdelkov vzbuja precej zap nimanja. Nekateri izdelki so res uprav krasni. Nemci se s to razstavo hvalijo po vseh svojih listih, tega pa no vedo, da so skoro vsi vajenci sinovi slovenskih starišev, Razstava bo odprtja do prihodnje nedelje. Ptujski očetje zopet nekaj tuhtajo, kakor smo izvedeli. Da ne bodo kaj posebno pametnega iztuh-tali, jamčijo nam že njihova znana imena. Najbrže bi zopet radi zadali Slovencem kak udarec. Ampak ne vemo, če se ne bodo spekli, zakaj Slovenci postajajo zavedni. Drugi kraji. Sv. Peter pri Mariboru. Štiridesetletnica samostanske Šole.) Dne 25, oktobra 1869) prišle so k nam čč, šolske sestre iz Algersdoria pri Gradcu, da bi prevzele našo dekliško šolo, V nedeljo, dne 31. okt. 1869.. leta, torej pred 40, leti, blagoslovila se je prav slovesno nova šola in kapelica, kjer bi se naj zana-prej vzgojeval|a naša mladina vi pravem krščanskem duhu. Preblagi, za Časni in večni blagor svojih žup-ljanov preskrbni časni kanonik in župnik Marko Glaser jih je poklical, ker je dobro spoznal, kako je takšna šola prepotrebna ravno za naš kraj, katere,-mu preti v verskem in narodnem (oziru najvecja nevarnost zavoljo bližine mesta, Prišle so čč. sestre in delujejo sedaj že 40 let tiho in mirno, pa z veliko požrtvovalnostjo za našo mladino. Delale so nekatere celo smrtno foolane, pa z veseljem, dobro jvedoč, da ravno pod senco sv,, križa najlepše raste seme, ki ga učenik soje v človeška srca v Čast božjo in zveličar nje duš. S. Lidvina Pauer je končala 15. septembra 1883. š|Olo,; čez par dni je umrla. S. Vladimira Freitag od Sv. Lovrenca na Dravskem polju zapustila je prisiljena na pol mrtva šolo in je že med rajnimi. Pri tem pa sta bili obe res vzorni učiteljici do konca. Ni čuda, da je Bog blagoslovil njih in njih delo. Ko obhajajo te dni svojo štiridesetletnico, lahko gledajo z veseljem m zadovoljnostjo v preteklost. Ker je bil prvi razred mešan in je v njem poučevala (kakor Še sedaj tudi pri dečkih) zmiraj šolska sestra, zato pač lahko rečejo, da so skoraj vsi sedaj živeči naši župljani, izvzemši najstarejše, bili njih učenci in učenke. L upijani pa so jim tudi hvaležni in se jih radi spominjajo, saj celo odrasli mladeniči in možje mnogokrat povprašujejo: ,„Se živijo tista sestra N., ki sem k nji hodil v šolo. Dobro se jih še spominjam.“ župnija nameni to štiridesetletnico pozneje prav slovesno obhajati. Sedaj bo, in sicer v nedeljo, rana sv. maša za žive in rajne'Čč, sestre, ki so kedaj delovale pri Sv. Petru. Ta opomin velja tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam čč. Šolskih sester, na kateri namen je bila tudi v domači kapelici tiha sveta maša dne 25, oktobra. Slišimo, da namerava tudi občinski zastop in krajni šolski svet izraziti svojo hvaležnost ČČ, Šolskim sestram, ker so 40 let b r e z vsakega plačila poučevale našo mladino. Prav tako! Bodite jim hvaležni! Ljubezen in hvaležnost bo poplačala čč. sestram ves trud, pri katerem niso iskale nikidar ničesar drugega, kakor le samo Časno in večno srečo vašo in vaših otrok. Naš Sv, Peter bi ne bil nikdar to, kar je hvala Bogu še zmiraj, edin in odločen v verskem in narodnem oziru, ako bi ne imel samostanske šble; 'Ostal bi majhna, nepoznana vas, ko bi ne imel zaveda, po katerem nas poznajo po vsem Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Hrvaškem, Slavoniji, Koroškem, Ogrskem, celo v Albaniji,, od koder snu imeli že nad 300 gojenk, ki sedaj že kot matere pošiljajo k nam svoje otroke v vzgojo ali pa priporočajo zavod drugim. Z veseljem in hvaležnostjo do Boga, bodo naše jčč. sestre obhajale v nedeljo svojo štiridesetletnico. Izmed teh Štirideset let jih je bilo mnogu, mnogo bridkih, posebno od začetka, S kakšnim čutom bodeta zato pač praznovali ta vesel dogodek oni dve čč. sestri, ki še živita in sta bili med onimi štirimi, ki.so prišle kot prve k nam in za-čele gojiti mlado drevesce, ki pa je vzrastlo močno in mogočno in rodi leto za letom prežlahten sad? Kaj čutita s.: Romana in s, Frančiška, tega pač ne moremo popisati. Njima v sp/omin pa omenimo, da je č. s. Romana bila naša prva predstojnica in je opravljala to službo Čez 30 lot. Sedaj biva, na srcu bolana, v glavnem samostanu v Algersdorfu. Lani’ je obhajala SOletnico svoje samostanske zaobljube. Ob tej priliki so ji poklonile vse občine naše Župnije krasen diplom. C. s. Frančiška, hčerka znamenite rodbine Grizoldove Iz Ru§, še deluje v istem samostanu kot vzgojiteljica novink. Bila. je pri nas izbortaa učiteljica, nekaj časa predstojnica in celo organistinja,- V tej službi je zložila tudi mnogp lepih cerkvenih pesmi. Sv. Križ nad Mariborom. Umrla je naducite-ljeva soproga gospa Uršlula Hauptmann vj starosti 46 let. Pokopali so jo ravno na dan njenega godu. Volitve v Hočah. Kakor se sliši, bodo imeli dne lly novembra volitve v občinski odbor. Nekateri kmetje in posestniki hočejo vi občinski odbor spraviti „gospodo“. Voliti nameravajo J. Stauiitza, krčmarja, ravnatelja jSdhie-Derja in take kine te, ki držijo radi z gospodo. Učitelj Gatti je v nedeljo .celo slovesno šel y-prašat Schiebe rja, če prevzame odborništvov Čudno, da so se tej gospodi vsedli nekateri, sicer pametni možje na limanice. Danes njihovih imen ne bonlo navajali. Upamo, da si še premislijo. Pametno je samo to, da kmetje in drugi posestniki volite kot domačini samo do-malče ljudi izmed sebe. Zakaj bi sadni izročali 'občino v tuje roke ? Ali hočete, da naj vam tujci režejo kruh in gospodarijo z vašim denarjem ? Dozdaj ste Še vi, kmetje in posestniki, gospodarji v občini; skrbite, da tudi ostanete! I. Ce treba, drugič več o pripravah za volitve. Fram. /Obesil se je v; Framu dne 28. t. m. 35 let stari slaboumni kmečki sin Janez Crnej, po domače Matjašov, —, Mošt je imel 17—18 stopinj sladkorja. Obilno smo ga nabrali. Prodaja se do 50 vin. liter. St. iLenart v Slov. gor. Z/a vstop v nemško Solo se je priglasilo 200 ptrok, Nemški iSehuJverein je sklenil, da takoj otvori tretji razred. Dne 8. dec. se bo vršila, kakor ste že poročali, na Dunaju veselica v korist tej nemški ponemčevalnici. V odboru za to veselico je tudi nemški mijnüster rojak Schreiner. Prihodnje dni se bo vršila kolavdacija nove nemške Šole ter se bo v kratkem pričelo s poukom. Nemci so Uporabili vsa mogoča sredstva, da so le zboifcjnali 200 otrok z|a vstop v nemško šolo, vendar je pa velikanska sramota za tiste slovenske stariše (pristno nemških itak ni nič piri nas), ki so se dali zapeljati ali celo podkupiti z judeževimi groši, da so vpisali svoje otroke v nemško Špjlo, Žalostna jim majka! Sv. Lenart v Slov. gor.- Nekaj starišev se je že spametovalo ter so že preklicali svoje podpise, s katerimi so se zavezali, da bodo . dajali svbje otroke v nemško Šolo, zraven katere so si šentlenartski Nemci na tihem sezidali luteranski tempelj. Večini stari-Šem je že žal, da so prodali svoje otroke najhujšim sovražnikom svete katoliške vere, toda ne upajo si, iti svoj podpis preklicat. Tem svetujemo sledeče: Svoj podpis prekličete lahko tudi pismeno, Če pa tega nočete, vam pa niti tega ni treba, ampak svojega otroka kar v staro, javno ljudsko šolo pošljite, kamor je hodil dosedaj. In če bo pa Št. lenartski Pepek ali pa Baldek zopet k vam se laskat in za otroka prosjačit prišel, jima pa kar vrata pokažite. Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedelj« si ustanovimo tolike zaželjeno in tako potrebno izobraževalno društvo. S tem bo- izpolnjena želja mladih in starih, ki uvidevajo velik pomen izobrazbe. Popoldne po večernicah se zberemo v stari šoli. Govoril bo bogosl. profesor dr, Hohnjec, Možje, fantje, dekleta, pridite v obilnem številu! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Za nedeljo, dne 31. oktobra napovedano predavanje potovalnega učitelja Jelovšleka o živinoreji, se ne vrši to nedeljo, temveč je preloženo na poznejši čas. Kedaj bo, se bo pravočasno naznanilo. Sv. Urban nad Ptujem. Dne 17, septembra t. L je začelo pred poldnem goreti pri' posestniku Francu Zelenko v Gomilcah, občina Destined, Tukaj se je zgodil zanimiv, kakor tudi za marsikoga, pod-učljiv. slučaj. Par korakov je oddaljena s slamo krita hiša posestnika Martina Brumen, katera je bila v največji nevarnosti, da se vname, toda vsled velike neustrašenosti tistih, kateri so bili na strehi ter bralnih, je poslopje vendar ostajlo, a streha je bi la tako poškodovana, da je imenovanemu posestniku Martinu Brumen pritekla voda v hišo. Posestnika sta bila zavarovana oba pri zavarovalnici „banke Slavije v Ljubljani“. Prišla je komisija ter pregledala) škodo samo pri posestniku Francu Zelenko. Martina Brumen pa slučajno ob prihodu komisije ni bilo 'doma, Škoda pa se na njegovem poslopju ni pregledala, zato je vložil prošnjo, potrjeno od občinskega urada v Des-tincih, da tudi on trpi Škodo vsled požara pri sosedu, katero je cenil do 600 kron. Prišla je zopet komisija in je cenila Škodo samo do 20 kron. Toda namesto 'dn bi mu izplačala vsgj te kronice, zahteva sedaj, da plača Še do prvega novembra t. 1. Martin Brumen ko-misijonelne stroške v znesku 73 kron 80 vin. Do 20 kron cenjene Škode pa da izgubi pravico, ker ni naznanil v 24 urah škode zavarovalnici. — Ako ni znala prej dotična zavarovalnica, da se izgubi pravica do odškodnine, ako se ne naznani ob pravem času, bi mu pa ne pošiljala komisije ter mu tako napravljala novih stroškov. Tako dela torej zavarovalnica „Banke Slavije“ v Ljubljani s tistimi, kateri so pri njej zavarovani ter trpijo škodo. Slov. Bistrica. Pred časom smo poročali, da je nekdo napadel in oropal dva vajenca trgovca Pinter-ja, ki sta nesla dnevni zaključek iz filialke vt Gornji Bistrici v glavno trgovino. Sum je padel na nekega iTramšaka, M so ga takoj zaprli. TramŠak bi moral oditi B vojakom. Sedaj je svoj čin priznal in povedal, da je ves znesek zakopal pri studencu na domu, kjer so ga tudi res našli. Žalec. Obesil se je posestnik Josip Kašne. Vzrok’ satnoumora je neznan. Skale V ned. 17. vinotoka je napravil moški zbor pevskega društva „Braslovče“ izlet v Skale; zbor je pel v cerkvi pri drugi službi božji tako krasno, da je bilo ljudstvo kar očarano. Popoldan so prepevali pri g. Stergarju, kjer je bilo mnogo zbranega občinstva in je z velikim zanimanjem in občudovanjem poslušalo lepe zbrane glasove, ki so se zlivali v lepo domačo umetno in narodno pesem. Braslovčam smejo res ponosni biti na to svoje društvo, zlasti radi tega, ker je tudi najstarejše v Sav. dolini, in pri kojem so zastopani tako odlični možje-posestniki, in v taki lepi slogi, kar se pač kmalu ne najde. Pripomniti pa se še mora, da se jim je pridružilo tudi še lepo število drugih odličnih Braslovčanov in tudi nekaj Šoštanjčanov. Zabavali smo se izborno, samo žal, da je tako kmalu potekel čas in ura k vlaku ter smo jih morali pustiti iz svoje srede, čast vrlim Braslovčanom in na svidenje še v Skalah! Od nekod. Čestokrat se zgode,, da kak nemško-nacionalni sodnik župnijskim ufradom dela sitnosti, češ, ta in ta se ne piše z 3jj, ampak z enim 1 itd. Treba je tem Šovinistom malo na prste stopiti, da se ne bodo preveč prevzeli. Zgodilo se je pred nek;,mi tedni, da je tak nemški napetnež prosil uradno župnijski urad za rojstne podatke nekega obtoženca. Dotični župpi urad ima le slovensko Jme, kakor tudi občina in Šola. Nemško ime za župni urad sploh ne eksistira. Sodnik je naslovil župni urad z nemškim, nepravilnim »imenom in je še dotičneiga obtoženca spakedral ter ga je samovoljno z dvema 1 pisal. Župnik je ta dopis j, dostojno motivacijo vrnil, češ, na celem Spodnjem .Štajerskem ni takega župnijskega urada in da se nobeno ime, glaseče se, kakor ime obtoženca, z dvema 1 ne nahaja v krstni knjigi. To je bilo temu nemškonaciopalnemu petelin-čeku prehudo j n poslal je na župni urad zdaj seveda s pravilnim slovenskim imenom , osorni dopis, v katerem župnika opozarja, da mora rojstne podatke vposlati, ker je žfupni urad Matrikeinbehörde, in ima Še, bogsčgavedi odkod, to predrznost, da župniku v uradnem dopisu žuga, da ga bo ovadil pri preč. kB- Šk. ordinarijatu in pri c. kr. namestniji. Župnik pa, ne bodi len, je ta dopis takoj poslal na predsedpištvo dotičnega c.' kr. okrožnega sodišča s prošnjo, naj ono razsodi, Če je sodnik N. M. prav ravnal in Če je taka uraldna pisava na mestu. Do-tičnemu sodišču pa je poslal krstni list s pripom-njo: Zato ker jo župni urad v drugem dopisu korektno označen, da se pa dotični z enim i piše. — PredsedniŠtvo c. kr. okrožnega sodišča je na imenovano vlogo župnijskemu uradu uljudno naznanilo, da' se je ukrenilo v tej zadevi, kar je bilo primerno. Zdi sie (mi, da je temu siodniku prav dolg nos preskrbelo. To poročamo iz tega razloga, ker nikakor ne gre, da bi taki ljudje, ki so zato tukaj, da brapijo pravico, šli in pravico Slovencem kradli s tem, da nam naša imena spakedrajo in da župnijski uradi tudi niso jtulkaj, da) bi taki ljudje ž njimi pometali. Višji uradi in inštance naj pa dajo takim denuncijantom primeren odgovor. Koroško. Celovec. V kratkem bodo pričeli pri nas po mestu močno demolirati. Najprvo bodo začeli odkopavati takozvani JOstroviŠki breg“ v vzhodnem delu mesta- Z odkopanim materijalom bodo pa drugje nasuli. Reguliranje ulic so bo vršilo v največji meri. Hiš pa ne bodo sedaj podirali, ampak bodo letos samo zemljo odkopali. Pomladi bodo demolirali staro gjledališč-nb poslopje in Švabsko posestvo, jda bodo na njepr, mestu sezidali in zgradili lepo novo jubilejno giedi-Šče. Naše mesto se lepša od dne do dne in kmalu bo zrl zmaj na prenovljeno mesto. Poreče,, Oglasil se je te dni pri krčmarju Lesjaku prav nobiel gost Anton Vogel. Jedel in pil je, da je bilo veselje. Ko se je enkrat nadelal, je pa izginil kot kafra, ne da bi prej poravnal eehlo, ki je znašala 86 kron. Lesjak je izvrstnega nemškega ptička naznanil sodniji. \ St. «Jakob v Rožu. Nadučitelj Gornik kaj rad ziabavlja Čre-z slovensko šolo, svojo pa hvali kakor žid svojo robo. Parkrat je že na shodih trdil, da iz lastne Izkušnje ve, da so slovenske Šole m nič. češ, da je tudi on hodil v tako Šolo in pe je sv nji naučil samo tri blesede nemški, če se še prav spominjamo: Löffel, Gabel in Messer. Informirali smo se o tej zadevi ter smo zvedeli 5,z zanesljivega vira, da je Gornik obiskoval ljudsko šolo v Libučah, ki je utrakvistična, in nekaj Časa tudi ljudsko Šolo v Pliberku, ki je nemška. 'S tem torej, da se je v utrakvistični šoli v Libučah in 'y nemški Šoli v Pliberku nasučitj samo tri beseite tnemšjki, hoče Gornik dokazati, da so Šole s slovenskim jrčrvm jezikom za nič!; Za poč’t! Gospodine Gornik, vi pa znate — farbati svoje podrepnike! Iz velikovškega okraja. Pot me je peljala slučajno skozi neko vas velikovškega okraja, v kateri sta župnijski urad in šola. Bilo je v pondeljek, tedaj delavni dan. Zunaj yasi se mi je nudil pretresljiv prizor,. Ob poti na trati Zagledam pet mladih fantov, kateteh Še nobeden ni bil 24 let 'star. Dva od njih sta ležala na obrazih, ki so bili bledi kakor stenja, mofela — Jurij Trunk: Ce se zemlja trese. Nekaj podob od krajev strašnega potresa v Siciliji. — Anton Medved: Janče in 'Jerica. — Fr. Neubauer:-Iz jpotujčfljnega Srema,\ pesmi. — F. ,S. Finžgar:. Skopuhova smrt, Črtica. — Anton Medved: Samozavest. i— Anton Medved: Juda JŠkariot. — Anton 'Medjved: Prvi april. Saljivo-resna igra. — Anton Medved: Litija. — Ivana đ’Ark. *— Anton Medved: Ah vino ali vodo? Cveterorazgovor zdržnika, pivca, pijanca in njegove žene. — Anton Medved: Sveti Frančišek v prirodi. — Fr. Pengov: Darvinizem in krščanstvo. ■— J, Mohorov: V tujino, pesem. — Slovenski luteranci, zgodovinski spis. — Anton Medved: Na deželo! •— Zrakoplovi, spis o najnovejših zrakoplovnih iznajdbah. — Tomo Župan: Josip Devičnik, životopis.,— Anton Medved: Kmetdy jutranji klio. — Ruske pravljice, — Anton Medved: De- lo. — Vekoslav Legat, životopis, Dr. L. Ehrlich n Sveta gora Atos. — Fr. Neubauer: Ob vrbskem jezeru, pesmi. — Nadučitelj Tomaž Lesjak, životopis. — Ivo Pregelj: Dve materi, legenda.. — Potresi. — Otvoritev Turske železnice. — A. K.: Dr. ■ Ernest Kramer, župnik. — Ksaver Meško: Grobni napisi. — Neodvisna Bolgarska.- — Slovenci na Dunaju. —■ Največji sovražnik človeštva in Še nekaj drobtin. — Smešnice med inserati. Koledar krasi mnogo podob. — 2. „Pisana mati“w povest, spisal J. F, Malo-grajski. — 3. „Navzgor navzdol“, povest iz polmi-nole dobe, spisal dr. J. VoŠnjjak. — 4, „»Slovenske večernice“, 63. zvezek. Ta zvezek obsegaj: I. Cankar: Sosed Luka, kmečkia novela. — Ksaver Meško: Slovenci v Lurdu. — Josip Knaflič:, Popotnikove povesti. — S. „Podobe iz misijonskih dežel“, Tv zvezek. Knjigo krasi mnogo podob ter obsega naslednje spise: Iz mojega delokroga, spife-al o. Ves. Kovač. — Bela ffrana1, slika to življenja' kjhajspah uradnikov, spisa! o. Veselko Kovač. — Kako se razvija katoliška cerkev v Bosni po okupaciji. Zgodovinski pregled. Spisal 'Viktor Kopatin. — Dr. J. Tz daljnega vzhoda, Iz pisem apostolskega misijonarja o. Baptista (Turka. — Misijoni na Jutrovem. — ß. „Marija v zarji slave.“ ‘ Pregled zgodbvine Marijinega Češčenja, Spisal Franc Rihar, duhovnik ljubljanske Škofije. Ta knjiga obsega 288 strani ter je bogato okrašena s slikami. — 7. „Sv. maša“, vedna daritev nove zaveze. 'Spisal msgr. V.- Fodgorc. — Prihodnje leto toda, Družba sv. Mohorja 8 knjig in sicer: 1. Molitvenik: „Sv., spoved1! nemški spisal P, Fruktuosus Hockenmayer jö. S. Fr. Za družbo priredi knjigo družbeni tajnik. 2. Koledar za leto ISfltT. 3. „Slovenske večernice“', 64'. zvezek. 4. ^Legende“, spisal, oziroma zbral Anton Medved. 5. „Zgodovina slovenskega naroda“, 1. snopič, spisal profesor dr. Gruden. 6. „Drobne povesti!“ 7. s, Z godbe sv. pisma“', 16. snopič. 8. Povest: „Trije rodovi“, spisal E. Gangl. Iz?el je lep stenski koledar za leto 1910. Dobiva se pri gospodu Ivanu Klinca v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gostilne, Sole, župni in županski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le znamko za poStnino. MALA NAZNANILA ki se t-prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Služba organista in cerkovnika se odda v Šmartno na Pohorju. Prednost imajo cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti občinsko tajništvo. Plača okoli 700 K na leto. Dobri občinski tajnik bi prišel na 1000 E in ima lepo prosto stanovanje. Prošnje je vložiti do 15 novembra pri župnijskem uradu v Šmartnu na Pohorju, pošta Slov. Bistrica. Nastop 1. decembra. 117 Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ce-ai. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 153 Hiša tik Rožeka se takoj proda. E hiši spada čez 15 ha zemlje. Polje je zelo rodovitno; lesa je za hišo in kakšno nesgodo še dovolj. Pohištvo je še v precej dobrem stanju. Več pove A Antonič, Beka pošta Št. Jakob v Božu (Eoroško). 215 Oreha, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Eolenc v Celju. Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. Istrska črna vlita! Sloveči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo čmo vino, posebno dobro pri prehlajenjn, pomankanjn krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rndečimi vini. Samo vslei svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. Marietta Lorber, Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. Izšel je lep stenski koledar za leto 1980. Dobiva se pri gosp. Ivanu Klinc-u v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gostilne, šole, župni in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba lej znamko za poštnino. 1 ! Nova trgovina ! P n. sl. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu modni salon za gospode ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam. 849 /TVaks Zabukošek krojaški mojster v Celju. 849 I tv X k ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4y8% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. = Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. Posojila na zemljišča po 5% do 51/,0/0 brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na meniee in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. I Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M*Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. /ri lil nfVvn p 8 slovenskimi ploščami, čistim in \7T iMllUlUlIU jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Ma debelo. la drobno. gpOOOC Restavracija XXXX^ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tajce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Cerkveni slikar “Uh® Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem K K K K K X X X X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence. X X X X X X X X 23X Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! OOOOi m Šolske potrebščine kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki: ss Goričar & Leskovšek k v CELJU, Craška ulica št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tnšev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. NA PEBELOI NA DROBNO I OOOOi Pravična mera In vaga S ■ c '« o ■* w k. <0 _r ttt ■3 — ic a -p a e C e p.*o O O ts 3. o (0 •M k S a n — > ‘3 ■■ BS .. S n H M S» (3 8 a m xn o A »M Ti ■» P V) in c « XXX So X 33 * X II X ii X S o 3# B{ X ■s ► X *>r C a m 2% 3 S X « u v i ® JC K 4 S X :=r « V u* * av © C mm U K «I X ■eqzejfsod «Apisansz msu8)sod I I mm Dosoiiniica v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se"obrestajejo: navadne po 4*/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/s. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jafcja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so potoo hranilne položnice na raspolago (šek konto 9?X)78). Rentni davek plača posojilnica sama. C posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 474%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57»*/» in na osebni kredit po 6%. Nadalje feposojujs na sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošpje aa vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, i&vzemši praznik». — V uradnih urah se sprejem» in izplačuje denar. pojasnila se dajejo is prošnje sprejemajo vsak delavnik ed 8.—IB. dopoldne in od 2.—5. dopoldan. , 6 Posojilnica Ima tndl na raasp»l«s« domače hranilne nabiralnike. Brzojavi: „Kamnoseškapn-dnstrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadrnga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna§jkamn0S6Ška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje|vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brnšenje, pnliranje in strnganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje y CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih 'ali betoniranih :: :;rodbinskih"grobiŠČ (rakev).::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: Pri Sv. Antonn v Slov. goricah se bo dne 2. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne po dražbi prodalo letošnje cerkveno vino. Josip Macnh,Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 48 Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 Za nakup priporočamo tvrdko M. E. Šepec, Maribor C» rajski trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. 7 X Z Z X z X X z X Hotel belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 Ignac Božič narodni krojač y Maribora, TegethoM ulica 16,7 hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po naj nižji ceni. Zaloga 3 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji ceni Elizabeta Welle, usnjarija v Framu. 71 s se priporoča za obilni obisk. jam- Prodajalko v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka Franc Vrečko v Šoštanj-u. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.