PROLETAREC
Slovensk« Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ITEV,—NO. 783.	CHICAGO, ILL., 14. septembra (September 14), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
Upravništvo <®fftce) 8688 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
I-===========>=====- ------.
Naloge delavskega razreda.
[■Socializem ima nalogo, da preustroji človeško mibo. Njegov prvi cilj je čim popolnejša harmonija svetu človeških bitij. Seveda se ne sme misliti, da lebo bojev v socialistični družbi, oziroma da uči soci-iiem kaj takega. Boj je načelo prirode. Boj opazujemo povsod, kamorkoli se obrnemo. Vidimo ga v sve-b,ki ga imenujemo živega, in v onem, ki ga imenuje-10 neživega. Ravno boj je tisto, kar vzdržuje svetovni ml v neskončnosti in utemeljuje napredek. Boj je na (rimer med privlačno silo solnca in centrifugalno silo Bilje; in rezultat tega boja je pravilno sukanje zemlji okrog solnca. Korenine hrasta in maha se bojujejo, (a pridobe iz zemlje sokove za svoje rastline. Bela telesca v krvi se bojujejo zoper tujo snov, ki pride v te-bin ga ogroža kakor pošteni policisti zoper vlomilca. : Ali kakor je v prirodi vse raznovrstno in podvrže-io razvoju, tako tudi boj ni povsod in vedno enak. tin nižja je stopnja, na kateri stoje živa bitja, tem sirovejši je boj. Tudi človek na nizki stopnji razvoja jtdivjak, in najbolj opravičuje to ime njegov brutalni win boja, v katerem se obnavljajo vsi instinkti ro-parske zverine, ki ga vodijo celo do kanibalstva.
Toda že pri divjaku ne igra fizična sila izključno vlogo v boju, ampak kolikor toliko se ji pridružuje bdi duševna moč. Celo živali se poslužujejo zvijačnosti v boju, v napadu in v obrambi, da izravnajo z njo škodljivo jim razliko fizične moči. Čimbolj se pa člo-rek razvija, tembolj prodira duševni element tudi v loju. Vpliv duševnosti se pričenja s tem, da oboroži ilovek svojo golo roko, in nadaljuje se s tem, da neprenehoma popravlja, zboljšava in izpopolnjuje svoje irožje in zamenjava stara sredstva z novimi iznajdba-li,
[ Duševni element v človeku se pa ne zadovoljava item, da izpopolnjuje materijalno orožje, ker je samo tk sebi tudi boj, temveč gre neodvratno za višjim cite. Da izpodrine materijalno orožje in materijalne boje sploh in jih popolnoma nadomesti z duševnimi. I Tak stadij doseže svet, če postane socialističen, to se pravi, če se vse človeštvo organizira v eni enotni družbi, v kateri izginejo materijalna nasprotja, ki se rešujejo v zadnji instanci z materijalnim orožjem. S Socialistična družba je svetovna organizacija ljudi, ki imajo skupne interese in jih spoznavajo, kar ustvarja voljo, da jih skupno zasledujejo. V taki družbi izginejo razredi in s tem tudi razredna nasprotja. V ijej se ustanovi skupnost gospodarskih interesov in odpadejo gospodarska nasprotja ne le med današnjimi razredi, ampak tudi med posameznimi skupinami se-lanjih kapitalistov, med deželami in narodi. I Čimbolj se umaknejo materialistični boji, tembolj pa oživi duševna tekma, kajti na razpolago ji bo ne-Bjmerno več sredstev, kakor v sedanjih razmerah, in udeleževalo se je bo na miljone glav, ki so v sedanji družbi obsojene izključno na delo za vsakdanji kruh.
Če bi bili argumenti tako močni, kakor se zdi idealistom, bi zadostovala mala armadica dobro podkovanih, v, duši prepričanih in dovolj zgovornih socialistov, da bi v kratki dobi prepričali ves svet o brezprimerni koristi socialističnega sistema in pripravili vse človeštvo za odstranitev kapitalizma. Tojda. moderni socializem spoznava, da je tako pričakovanje utopija, kajti realni, predvsem ©pspodar^ki interesi sso močnejši od vseh etičnih argumentov. Za interese kapitalističnega razreda je v sedanji družbi dobro poskrbljeno in zato ne čuti ta razred potrebe po izpremembi. Razun tega ima vse, kar obstaja, v sebi nagon obstanka. Kakor ga ima posamezen človek, tako ga ima tudi kapitalistični razred.
Socializem pomeni konec razredov. Proletariat se lahko sprijazni s to mislijo, kajti zanj ni razred nič drugega, kakor neznosna odvisnost, bližajoča se suženjstvu. Za kapitaliste pomeni njih razred vzvišenost nad ostalim človeštvom in gospodstvo.
Od kapitalističnega razreda se ne more pričakovati, da bi se navduševal za socialistično družbo. Gonilni faktor socialne revolucije more biti le delavski razred, ker mu uspeh take revolucije zagotavlja zdrobitev mezdnih verig, gospodarsko neodvisnost, enakopravnost in pogoje za svoboden razvoj.
To je, kar je Karl Marx označil z besedami: "Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega."
To resnico moramo imeti nepremakljivo pred očmi, ako hočemo razumeti globlji pomen modernega boja med delom in kapitalom, njegov zaključni cilj in nalogo delavskega razreda v tem boju.
Ako ima kakšen razred tako zgodovinsko nalogo, kakor jo ima delavski razred našega časa, je nujno potrebno, da jo sam spozna. Ne le, da jo spozna v obrisih ali pa kot megleno podobo, ampak da razume vso njeno važnost, njen globoki pomen in njegovo velikost.
Obstanek delavskega razreda in njegovo razmerje napram ostalim deloim človeške družbe, njegova odvisnost od kapitalističnega razreda pogaja boj med razredi in postavlja novo, nekapitalistično družbo kot neizogiben cilj. Ali obstanek delavskega razreda ni sam na sebi še nikakršna garancija za pravilnost njegovega boja in za njega uspeh.
Padec kapitalističnega sistema je neizogiben — lahko bi rekli — po mehaničnem zakonu družabnega razvoja. Kakor propada celica, list, individualno bitje, svetovno telo in posamezen svetovni sistem, tako propade tudi razred, ki je nastal kot j>lod prejšnjega razvoja. Spoznali bomo tudi razloge tega nujnega propada.
Toda s tem še nikakor ni povedano, kdaj se umakne kapitalistični razred in kapitalistični sistem, ne na kakšen način se umakne, ne komu se umakne.
Mogočni argumenti kažejo prihod socializma. Prav v sedanjem času, v dobi med in po svetovni vojni, ki
je potegnila vse kontinente našega planeta v svoj krvavi vrtinec, postajajo znamenja prihajajočega socializma se očitnejša. Odpor vladajočih sil proti delu socializma je le dokaz, da je ta "rdeča pošast" postala sila, ki je niti gospodarjit sedanjega sveta ne morejo več prezirati in zanikavati.
Toda socializem ni fatalizem. "Znamenja na nebu" ga ne napovedo kakor rojstvo Kristusovo in usoda ga ne uveljavi. Prepuščati socialni razvoj "nujnosti", "družabnemu zakonu" ali "usodi" se pravi, prepuščati ga vladajočim silam. Gotovo se izvrši tudi ta razvoj do zadnjega konca po stalnih zakonih, ki jih je treba spoznavati. Ali "ti zakoni ne učinkujejo nematerijalno. Izvrševalci razvojnih socialnih zakonov morejo biti v človeški družbi le živi ljudje. In tudi oni ne morejo biti le slepo orodje zakonov, ampak morajo biti zavedni činitelji, ki delajo smotreno.
Izvrševalec socialne revolucije more biti le delavski razred. Zato mora jasno spoznati svojo nalogo in cilj, pota,"ki drže k cilju in sredstva, ki omogočijo zmago.	' * \
Delavski razred je poklican, da izvrši socialno revolucijo; a njegova stvar je, da postane sposoben za to gigantično nalogo.
v®
Razvoj in žena.
Kadarkoli se je zgodilo v zgodovini človeštva kaj velikega, preobrat, čigar posledice so za vse čase neizbrisne, ker je imel v sebi kal neomejenega razvoja, je bilo treba, da je nova misel, ki je povzročila preobrat, prežela oba spola, preden se je dvignila in uveljavila, preden se je preobrazila v živo življenje. V antiki in krščanstvu, reformaciji in renesansi, v francoski revoluciji, povsod je stala poleg moža tudi žena, da je rušila in gradila. Ali čudno 1 Žena je stala le toliko časa v novem boju, dokler je žarko plamtel, dokler je še vse vrelo in kipelo. Kadar pa se je pričel za burnimi časi proces izčiščevanja, kadar se je ohlajal vroči boj in je bilo treba urediti vse razmere na podlagi novih vidikov, se je žena neopažena, tiho vrnila med štiri stene. Živo vrvenje jo je odbijalo; za svoje sodelovanje ni zahtevala plačila, brez deleža je odhajala v svoj tesni delokrog. Vso dolgo dobo do francoske re-volucije'je bilo v časih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgodovinski preobrat je stopila brez prave notranje zveze, njenega bistva ni preustrojila evolucija, zato je bil njen nastop le udarec v vodo. Šele v dobi francoske revolucije je polagoma v njej zorelo spoznanje, da ni samo spolno bitje, ampak da je organizem človeške družbe. Nastop francoskih žen v onih burnih časih je pospešil notranji razvoj ženstva, tudi izven francoskih mej. Takrat prvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo, in Olimpija de Gouges je zaklicala tedaj v imenu svojih sester: "Če ima žena pravico, da gre na morišče, mora imeti pravico, da stopi na tribuno!" Kolikor ni dozorelo spoznanje v tej dobi, je dozorelo, ko je zavladal kapitalizem, ki je ženo zasužnjil in osvobodil. Ni je le priklenil s težkimi verigami k stroju, odprl ji je dušo socializem, in jo tako osvobodil.
Žena se je začela motati iz onega omrežja, v katerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna je postala z življenjem, ki je bilo pravzaprav le odsev življenja. Preden je mogla stopiti v življenski boj, je morala podreti kitajski zid predsodkov, ki so vladali v družbi o njeni nalogi, o njenem življenskem namenu. Ni hotela biti samo roditeljica, hotela je, da pripozna
družba vpliv njenega mišljenja in delovanja na r človeštva. Vsaka žena, ki je imela nekoliko prav razumevanja o svoji nalogi, katera ni zapopadeno mo vtem, da je roditeljica, ampak je hotela tudi sod vati pri preustroju družbe, je spoznala, da so ji njenem delovanju največja ovira oni nauki, ki jih' tako dolgo narekoval Rim vsemu svetu in katerim se jt velika množica brez premisleka, sugestivno pokorili Pokvarjena vera, ki ni dopuščala nobene svobode, ki| se je krepko upirala modernim nazorom, ker so ti grožali njeno nadvlado, je bila največja zapreka n' nemu nastopu. In ko je spoznala, kje tiči pravi vzroki njene zaostalosti, je z nervozno naglico hitela, da sej otrese jarma, v katerega jo je oklepal Rim in njegovi črna armada, ki je skovala iz vere in politike kleri-kalizem.
Klerikalizem ne priklepa ženstva nase s tem, da bi mu podajal neskaljeno resnico, temveč s tem, da kliče ženstvu z bobnečimi frazami, da je on edini a-ščitnik družinskega življenja, v katerem more žena živeti življenje brez neposrednega trdega boja za obstanek . . Prikriva ženi neoporečno resnico, da gre smer današnjega življenskega razvoja za tem, da mora žena stopati v vrsto pridobivajočih. Če ji pa da kakšne koncesije v javnem življenju, tedaj jih ji ne da iz nesebičnih namenov, ne zato, da bi priznal njeno vrednost, temveč zato, ker vidi, kako se pripravlja njegov pogin, da se bliža konec njegove nadvlade. S hinavskim, podlim zavijanjem resnice Skuša prepričati ženstvo, da hočejo socialisti namesto 'zakona svobodno ljubezen.
Ali kadar izrekajo klerikalci ti dve besedi, jih izgovarjajo z naglasom, da čuti vsakdo, da se skriva teh besedah nekaj gnusnega, nekaj, kar ponižuje žentf brezmejno. Zakaj, če slišijo nekateri ljudje besedo svoboda, tedaj so iz uma, tedaj si predstavljajo razmere, v katerih bo delal vsak to, kar koristi njemu, brez ozira na prid celokupnosti. Če pa slišijo to besedo v zvezi i besedo ljubezen, tedaj mislijo na divje orgije, na po-hotnost in razuzdanost. Socializem ne misli rušiti zakona, hoče ga pa dvigniti z onega kužnega ozračja, iz, nezdravih razmer, ki ubijajo osebnost, hoče vzgojiti moža in ženo tako, da jima bo zakon idealna zveza, ne trgovska pogodba. Za tak zakon je res treba predvsem svobode, da ne visi žena na možu, ali mož na ženi kakor jeklena spona, da se ne more razvijati neomejeno osebnost ne enega, ne drugega. Zato zahteva, da bodi žena ekonomično neodvisna od moža, da ne postane ženi zakon le mirno, neplodno zavetje, ampak vir novega, obsežnejšega dela. In tiste svobodne ljubezni, kakor jo razume klerikalizem, je največ v onih visokih kri gih, ki so njegovi najzvestejši zavezniki, ne pa v delavskih slojih.
Žena, pridobljena socializmu, pomenja za razvoj človeštva neizmerno veliko. Socializem ji odpira oči, da vidi življenje takšno, kakršno je, ne pa takšno, kakršno ji kaže hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Socialistične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker so nastopile pot iz teme okam-nelih dogem, ter stopajo ponosno, samozavestno » svetlobo spoznanja in resnice. Kakor se ne da viti plaz z gore, ki v svojem teku podre vse, kar mu zoperstavlja, tako se ne da ustaviti razvoj, ki ga' započel socializem. Delavstvu in ženi gre bodočn
Kjer so socialisti kaj dosegli, so delali, S kri njem se ne more nadomestiti delo.
j SEM I NT J A.
Aviatorji dobili zasčitnico. — Prvo prenašanje tovora po zraku. — Prilagajanje religij. — Simbol "vojne in ljubezni". — Pol miljona dolarjev za poročno obleko. — Tipografična unija hvali Hearsta. — Duševna revolucija.
Kardinala Giovanni Tacci in Vittorio Amedeo taizzi sla se z aeroplanom pripeljala v Loretto (Raji), kjer je bila na slovesen način proglašena Loret-ia Mati Božja za zaščitnico zrakoplovcev. Kardinal fei je bil v aeroplanu 20 minut, kardinal Ranuzzi plure. Doslej se ni še noben kardinal vozil v zrako-lovu. In papež ima avtomobil. Do letošnjega leta je
110	celo kardinalom in škofom prepovedano voziti se urtomobilu. Sedanji papež je prelomil še eno drugo ulikansko tradicijo. Najel je tudi ženske služabnice.
! V Loretti se nahaja hišica, v kateri je baje živela liti Božja v Narazaretu. Nekoč -*- v starih časih — ko Rt ni bil tako neveren kakor dandanes, so angelni pnesli to hišico iz Nazareta na Trsat. Menda radi piegrešenosti reških in okoliških prebivalcev so jo igelni pozneje prenesli v Loretto, kjer je še sedaj. \atisoče in tisoče vernikov hodi tja vsako leto, da po-»lijo v hišici, v kateri je nekoč živela božja porodita. Tudi na Trsatu je božja pot — radi te hišice. In aior Lorettu, se tudi Trsatu izplača, kajti romarji za-pvijo veliko denarja.
* * *
Kedaj je bila prenešena Marijina hišica iz Trsata iLoretto, piscu te kolone ni znano; menda se je ta čuki dogodil v štirinajstem stoletju. Enega lepega vetra je bila še na Trsatu; zjutraj pa je ni bilo več. Po-itje se je izvedelo, da je v Lorettu. Takrat še ni bilo Helena in drugih brzojavnih pripomočkov, ne elek-trike, železnic in zrakoplovov. Zato se čudež ni izve-
111	takoj. Vsak nov nauk, vsako iznajdbo se je takrat smatralo za hudičevo delo. O letanju po zraku je bito po cerkvenih nazorih grešno misliti, kajti Bog je istvaril človeka, da hodi po zemlji, ne da leta kakor |E Vsakemu svoj delokrog. In če bi se našel kdo, da (iznašel aeroplan in se dvignil z njim v zrak, bi se no slabo godilo. Najbrž bi storil svoj konec na grma-ii, In kardinali bi bili poleg in blagoslavljali klečečo »žico.
... .
Mati sveta rimska cerkev se prilagaja novim raz-leram, modernemu življenju, ker noče, da bi jo po-dval nove dobe. Spomnila se je na svoje angelske mkoplovce, in se domislila, da bi bilo dobro progla-iti lorettsko mati božjo za zaščitnico zrakoplovcev. frirejena je bila slavnost v ta namen, v Lorettu se je bralo nekaj aviatorjev — takih menda ki si ne upajo 1 zrak — pripeljala sta se dva kardinala, častitljiva tirčka, bila je kolekta, blagoslovi in druge take reči, ise navadno vrše na božjih potih; in aviatorji ima-i sedaj svojo zaščitnico, kakor gasilci, mizarji, pre-ittrejci itd.
Nobeni patroni, zaščitniki in zaščitnice niso pomagali gasilcem, "poljedelcem, živinorejcem in tako naprej. Gasilci so se morali zateči od čebričkov, kakršne se vidi na slikah in sohah -sv. Florijana, k modernim brizgalnam in drugim pripomočkom, katere niso izumili svetniki v nebesih, ampak ljudje — grešna bitja — na zemlji. Poljedelstvo in živinoreja, mizarstvo, vse je izboljšano, toda ne po zaslugi svetih zaščitnikov v nebesih. Tudi lorettska mati božja ne bo obvarovala aviatorjev pred nezgodami. Iznajditelji na zrakoplovnem polju se bodo morali mučiti naprej za izboljšanje raznih letal. Njihov um bo delal in delal, da iznajde nove varnostne naprave in izboljša stare. Kljub temu — na svetu je še veliko ljudi, ki verujejo v patrone in zaščitnike. Možganska revolucija samo počasi napreduje, zato bodo imele cerkve — ker se
znajo prilagajati — še dolgo časa svojo žetev.
* * *
Princ-regent Hiršito, ki bo kmalo mikado japonskega imperija, se je zaročil S princezinjo Nagako Kuni. V jesen bo poroka. Slavnosti bodo trajale več tednov; vsa Japonska bo rajala -— dasiravno ne prav vsa. V deželi vzhajočega solnca je že nekaj ljudi, ki vedo, da so monarhi nepotrebni. Princ-regent Hiršito je dal svoji zaročenki kot prvo darilo dragoceno, umetniško izdelano sabljo — simbol "ljubezni in vojne". Za poročne ceremonije se delajo velike priprave. Stale bodo do tri miljone dolarjev. Nevestine obleke bodo stale pol miljona dolarjev. Za njeno krono in zavratnico je določenih pol miljona dolarjev. Poročna darila, poslana večinoma od vladajočih dinastij po Evropi in drugje, bodo vredna milijone dolarjev. Am-' pak zanimivo je prvo poročno darilo nevesti, meč,
"simbol vojne in ljubezni."
* * *
Poroka jugoslovanskega Aleksandra s princezinjo Marijolo je bila pompozna in tudi draga reč. Poroka angleške princezinje Mary je bila zelo svečana in stala je več sto tisoč funtov šterlingov. Poroka v Tokiju bo nadkrilila obe. Pri vsem tem je dobro to, da je takih porok vedno manj in da je več in več takih ljudi, ki ne verujejo v simbol "vojne in ljubezni", ampak v simbol bratstva, svobode in enakosti. Čez nekaj desetletij ne bo več porok, kakršna bo sedaj v Tokiju ali pred par meseci v Belgradu in malo poprej v Londonu. Tudi mečev se bo izdelalo manj, ki so simbol vojne, ne ljubezni. Ljudje se uče misliti, Sicer se počasi uče, ampak uče se vendar. Zato padajo troni; zato Vatikan in patriarhi zametavajo stare tradicije.
* * *
Čikaška tipografična unija št. 16 je sprejela resolucijo, v kateri se zahvaljuje W. R. Hearstu, oziroma njegovemu časopisju za "njihovo naklonjenost in pomoč v boju za ideal ameriškega življenskega standarda". Hearstovi dnevniki nimajo unijskega znaka. Unija v njegovih tiskarnah ni priznana. Kadar so bila afektirana njegova podjetja, se je proti stavkarjem boril ravno tako brezobzirno, kakor drugi kapitalisti. V svinčenih rudnikih Južne Dakote, ki jih je lastova-la pokojna Hearstova mati, se je nastopalo proti stav-kujočim rudarjem ravno tako brutalno, kakor v Michiganu, v Minnesoti po Coloradi in drugje. In njen sin, ki je sedaj lastnik dotičnih rovov, ji je v svojem časopisju pomagal. Kljub temu se mu tipografična u-nija zahvaljuje za njegovo "pogumno" nastopanje v
boju za izboljšanje položaja ameriškega ljudstva.
* * *
V avgustovi izdaji revije "Labor Age" je več člankov in razprav o delavskem tisku. Eden izmed član-
karjev opisuje težave, ki jih imajo socialistični listi v boju zo obstanek. Konkurirati morajo s kapitalističnim tiskom. V tiskarni dnevnika "New York Call" napri-mer se rabijo samo take potrebščine, ki so unijskega izdelka. Tiskarska unija je priznana. Klišeji so izdelani v unijskih delavnicah. Vse to pomeni proporočno veliko večje stroške, kakor jih imajo kapitalistični dnevniki, tudi Hearstovi, ki nabavljajo potrebščine tam, kjer jih dobe najcenejše in najcenejše jih dobe od tistih tvrdk, ki obratujejo z neunijskimi delavci. Toda tipografična unija se ne zahvaljuje "Callu", dasi je v veliki meri zasluga "Calla" in drugega delavskega časopisja, da je tiskarsko osobje v Ameriki precej močno organizirano. Tudi v unijah je treba možganske revolucije. Predvsem se morajo naučiti podpirati tisto časopisje, ki je v resnici njihovo, ki se resnično bori, ne samo za "ameriški življenski standard", ampak za družabni red, ki bo omogočil boljše življen-ske razmere vsem ljudem, ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu.
Pirčevo slepomišenje.
Lojze Pire, ki se je pred par leti tako rad poba-hal s sliko, ki ga prikazuje v družbi "visokih" ljudi na stopnicah Bele hiše v Washingtonu, ima večkrat božjastne napade. Po enem takem napadu je postal iz "svobodomiselca" stvor, ki ni ne "tič ne miš", spremenil se je v bitje, ki je pol dneva klerikalno, pol dneva pa "liberalno". Iz navdušenega monarhista je postal republikanec posebne sorte — samo zato, ker ga vlada SHS ni nagradila za njegove "poštene" zasluge. Jugoslovanski konzulat v Clevelandu bi bil vsekakor na mestu in Lojzetu bi naslov "konzul" tudi pri-stojal.
V predzadnji številki Proletarca je bila priobčena notica, v kateri je rečeno, da morajo delati kandidat-je meščanskih strank — kadar so izvoljeni —• tako, kakor zahtevajo privatni interesi, ki KONTROLIRAJO te stranke. Šlo se je glede Mr. F. J. Lauscheta. On je kandidat demokratske stranke v ohijsko legislaturo. Mr. Pire se je radi nje razjezil, pa napisal nekaj neslanih psovk in po pridušanju slovesno izjavil, "da je težko dobiti bolj neodvisnega moža kakor je ravno Lausche." In vendar je lahko tudi Pircu znano, da neodvisnega človeka v takem smislu sploh ni. Pire je odvisen od svojih naročnikov in oglaševalcev, Lausche od ljudi, ki prihajajo k njemu v odvetniških zadevah, delavec od delodajalcev in tako smo vse križem odvisni drug od drugega. Pire morda še ni pozabil, da je tudi bivši predsednik Wilson hotel biti neodvisen in delati "neodvisno". Pa ni šlo.
Socialisti nismo nikdar trdili, da ni med meščanskimi političarji dobrih ljudi. Nekateri so še prav sentimentalni in celo v bogaime radi dajejo. Dobrodelne ustanove podpirajo in v kongresu in v senatu stavijo predloge za preiskovanje graftov, stavk itd. In zelo naglašajo, da jim je samo za ljudske interese in prav nič drugega. Pa vendar vemo, da je vsa po-stavodaja v Washingtonu in v Columbusu, glavnem mestu države Ohio, prav taka, kakršno hočejo privatni interesi. To ne trdijo samo socialisti, ampak tudi prominentni progresivci, ki vedo, da je v deželi nekaj narobe, socialistom se pa vseeno nočejo pridružiti.
Tu in tam se iztakne kak zakon, ki je vsaj navidezno v prilog delavstvu. Toda ti zakoni so bili sprejeti pod pritiskom zavednega ljudstva, v prvi vrsti socialistične propagande. Tudi unije so že izsilile spre-
jetje kakega "dobrega" zakona in če se je koncem ca izkazalo, da je bil res dober, so ga sodniki p sili neustavnim.
Pire piše v svojem editorialu med drugim: (Lausche) ima svoje nazore in principe o dels ki slednjemu prinesejo uspeh in zadovoljstvo, ni prazne fraze. Naj nam "Proletarec" pokaže enega mega delavca v Ameriki, kateremu je pomagal! Ni S praznimi frazami se ne rešuje delavec, rdeča b pa še purmanu ne ugaja."
Prvič, g. Pire ne podpira in ni podpiral v sv' listu nikogar, kdor je imel res namen pomagati de stvu. Proti osebi Mr. Lauscheta nimamo ničesar, bo izvoljen, bo lahko stavil lepe predloge, ki bodo vrženi, kajti to delajo skoro vsi demokratski in blikanski političarji v ustavodajnih zborih. Če že; drugega, gredo lahko včasi pred volilce in jim do, kaj vse so lepega predlagali. Ker bi samo to ne klo, so tudi "izvojevali", da se je zgradil tu in kak most, ali cesta, kako javno poslopje, kako kulturno šolo in tako naprej. Največ pa šele oblj jejo. Ampak uspehov in zadovoljstva delavstvu ne rejo "prinesti", razun v obliki pijače, dokler še ni lo prohibicije. Do suhih časov so bili delavci vsaj šen dan pred volitvami zadovoljni, tisti namreč, teri so hoteli piti, kadar so "tretali" gospodje k" datje republikanske in demokratske stranke.
Da, saj res kaj pa je "Proletarec" storil za del ce? To je vprašanje, ki zapira človeku sapo. Ko p' malo k sebi, bi se že našel kak odgovor ili izgovor, da, če je bil kdo zaprt radi "munjšajnarstva" ali p tepanja, mu Proletarec res ni pomagal. Varščin za že, ki so prišli v zapor radi pretepanja žen, ni gal. Tudi se ni nihče obrnil nanj za tako pomoč, va nima ne pri čikaški mestni administraciji, ne elevelandski, niti v Springfieldu, ne v Columbusu ne v Washingtonu. Torej ne moremo nobenega "n ga človeka" uriniti nikamor v službo, še za cest pometača ne.
Ali Proletarec je slovenskemu delavstvu a vendar pomagal. Mr. Pire je "old tinier", zato la: ve, kako se je dalo pisati v listih, kakršnega lastuje tiste čase, ko je Proletarec prilezel na dan. Takra tisti gospodje, ki se danes sami radi malo "poštr z rdečo farbeo", udrihali po socialistih da je bilo Pa podporne jednote so ustanovljali, šifkartašnice, nar so "shranjevali", lote in farme so prodajali in vrševali so še neštete take stvari za drage rojake, za narod so trpeli. Od takrat, ko je Proletarec gel v to močvirje, se je na njihovi in katoliški st marsikaj spremenilo. Izmozgavanje našega ljudstva več tako lahko kakor je bilo. In čudo: noben slove list ne more kazati svoje ljubezni do kapitalizma odprto kakor pred leti, če hoče izhajati. Ne samo v svojih kolonah rabijo "socialistične fraze" kak" stavo. To je sprememba. Za delavstvo se pote; kapitaliste napadajo, potem pa skromne pripor demokratske in republikanske kandidate, deloma so zato plačani, deloma ker so sami takega "pre čanja" kakor kandidatje, ki jih priporočajo.
"Proletarec" je veliko napravil za slovensko lavstvo, veliko več, kakor se ljudje sami zave Marsikdo bi se še danes oddahnil, če bi ga vzel!!, celo izmed tistih, ki mu kažejo prijazno lice, svoji notranjosti ga pa mrze.
Preobrat, ki se je izvršil v naši javnosti, je ga organizacije, ki ima Proletarca za svoje glasilo, da ta preobrat ni še popolen. Zato bomo še o akciji.
Pregled delavskega gibanja doma in na tujem.
Socialistične aktivnosti.
Socialistična organizacija v Salt Lake City, Utah, bila neaktivna skoro ves čas po Palmerjevih progo-ihin po razdoru v stranki; par sodrugov pa se je ne-lorno trudilo postaviti socialistični lokal v mormon-metropoli na staro podlago aktivnosti, kar se jim končno posrečilo, kakor poroča sodruginja R. A-hmson, ki je tajnica organizacije. V teku kratkega iisa so dobili 50 novih članov in sodrugi so na delil, jih dobe še najmanj sto pred 1. oktobrom. V Salt Lake City ni mnogo industrialnega prole-tariata. To mormonsko mesto je sedež rudniških ura-iv, vlade države Utah ter mormonske cerkve. Salt lake je tudi trgovsko mesto. V okolici so kovinski rud-!iiki, v katerih kopljejo baker, svinec, zlato in druge kovinske rude. Sedež socialistične državne organiza-(ijeje v Ogden Cityju. Do nedavno je obstajal v Utah tudi en slovenski socialistični klub in to v Murray, ki ji v bližini Salt Lake City. Vsled neugodnih razmer je moral prenehati z aktivnostmi; slovenska kolonija je majhna, ljudje se vedno selijo iz kraja v kraj, razun lega pa je v Murrayju težko vzdrževati klub brez podpore od strani ameriških sodrugov. Prejšnja ameriška organizacija je padla v mrtvilo in dokler se ne pre-judi, kakor v Salt Lake Cityju, tudi ni upati na kako pomembnejše delovanje tujerodnih sodrugov. Vsak kraj ima namreč svoje posebne razmere, po katerih »uravnavajo aktivnosti in neaktivnosti tujerodnih skupin.
Socialistični kandidat za -zvezinega senatorja v Utah je s. C. T. Stoney iz Salt Lake City. Kakor poročajo iz Ogdena, je socialistična volilna kampanja v polnem teku. Shodi so aranžirani po vseh večjih kra-jili države.
Reorganiziral se je socialistični lokal v Pocatello, Idaho. Pred vojno je obstajala v Pocatellu, ki je želez-ličarsko mesto, jaka socialistična organizacija. Po progoniii, razdoru in drugih krizah je organizacija padla v mrtvilo in strankine funkcije je vršil E. F. Wickman skoro sam. Zadnje čase se mu je posrečilo 'pridobiti nekaj starih sodrugov, ki so reorganizirali lokal. Takoj na prvi seji so izvolili dva delegata za na konvencijo socialistične stranke v Idahi, ki se je vršila koncem avgusta.
Iz Readinga, Pa., poročajo, da je socialistična volilna kampanja za jesenske volitve v polnem teku. Mnogo starejših sodrugov, ki so prenehali v zadnjih par le-tih i aktivnim delom za stranko, se je povrnilo v socialistične vrste in pomagajo pri kampanjskem delu. V Readingu in okolici se vrši intenzivna agitacija za izvolitev Jim Maurerja in Hollingerja v državno legis-laturo.
Mestne oblasti Ithaca, N, Y., so zabranile socialistom obdržavati poulične shode, nakar so sodrugi pod-
vzeli vse mogoče korake, da izvojujejo svobodo govora, kakor jim jo garantira ameriška konstitucija.
Herman O. Kent, socialistični poslanec wisconsin-ske legisuature, ki se je vrnil iz govorniške turneje med farmarji po Wisconsinu, je dejal, da je dobil med farmarji popolnoma zadovoljiv odziv. Posečali so njegove shode in odobravali izvajanja socialističnih govornikov.
"Vaše stanje kot farmarjev bo postajalo slabše in slabše pod kapitalističnim sistemom", jim je tolmačil Kent v svojih govorih. "Sedaj ste na slabšem kakor pred desetimi leti in čez 10 let boste še na slabšem, ako boste nadaljevali z glasovanjem za kandidate kapitalističnih strank. Vaše zadolžitve bodo večje in Wall Street bo bogatejši.
"Delovati morate zaeno z industrialnimi delavci za kolektivno lastništvo trustov, premogovnikov, železnic, paroplovnih sredstev, vodnih sil, žitnih elevator-je in tako naprej, da bo vse postalo ljudska posest tako kakor je danes ta šola, v kateri zborujemo.
, "Ako se hočete farmarji otresti špekulantov z vaših hrbtov, se morate oprijeti socialistične stranke in glasovati za njene kandidate."
Kandidati socialistične stranke v Wyomingu.
Dne 20. avgusta se je vršila v Delavski dvorani v Cheyenne konvencija socialistične stranke države Wyoming, ki je med drugim nominirala kandidate, kakor sledi:
Za zvezini senat — W. B. Guthrie, Cheyenne;
Za kongresnika — Daniel A. Hastings, Cheyenne.
Za governerja — R. S. Spurrier, Basin.
Za državnega tajnika I. R. Loyd, Wind River.
Za državnega blagajnika — Clifford E. Miles, Mills.
Za drž. auditorja—Richard Henderson, Cheyenne.
Na konvenciji je bil naVzoč tudi član strankine eksekutive William H. Henry iz Indianapolisa, ki se mudi v Wyomingu na govorniški turneji. Uspelo mu je organizirati nekaj novih socialističnih lokalov po državi in nekatere stare je navdušil za aktivnejše delo.
Piknik čikaške socialistične organizacije.
Socialistična organizacija za Chicago in okolico ima običaj, da priredi vsako leto dva velika piknika v Riverview parku. Prvi se vrši meseca junija, drugi septembra. Piknika v juniju se je udeležilo več tisoč ljudi; sploh je strankin piknik v juniju vsako leto dobro obiskan in tako je bil tudi letošnji. Piknik v septembru navadno nima tiste udeležbe, kakor v juniju, toda so se še vselej več ali manj obnesli. Zadnjo leto je bila udeležba precej slaba. Tudi na pikniku dne 3. septembra ni bilo veliko posetnikov; šele proti večeru je množica naraščala, tako da je bilo okoli devete ure
na jjikniškem prostoru polno ljudi. Govori so bili popoldne. Nastopili so gl. tajnik stranke sdr. Branstetter, Leo Krzycki iz Milwaukee in Emil Herman iz Washington a. Ko je nastopil prvi govornik, je bilo okoli govorniške tribune približno 500 ljudi, toda množica je narasla, ko je nastopil Emil Herman. Dan je bil neznosno vroč, zato so ljudje odlašali s posetom piknika do večera. Udeležba je bila boljša ko zadnje leto. Stav-kujočim železničarjem je dala okrožna organizacija soc. stranke brezplačne vstopnice.
Človeška roka za strašilo socialističnemu kandidatu.
A. Philip Randolph, črnec in urednik zamorskega lista "Messenger", je dobil vsled svojih aktivnosti med črnci več grozilnih pisem, zadnji teden pa so mu njegovi nasprotniki poslali po pošti človeško roko, ki je bila odrezana pri zapesti od trupla črnca.
A. Philip Randolph je kandidat socialistične stranke v New Yorku za državnega tajnika. Vsled svojih socialističnih aktivnosti je zelo obsovražen med nazadnjaškimi črnci, kakor tudi od "ku-kluks-klanov". Dali mu je bila poslana roka z grozilnim pismom od strani črncev ali od "K. K. K.", policija, ki preiskuje zadevo, sedaj ko to pišemo, še ni izsledila.
Med črnci deluje danes že precej ljudi, ki so prišli iz socialistične šole. Črnci so danes še zelo dober materijal za podjetnike, kadar rabijo stavokokaze. Na jugu, kjer jih drže bogati plantažniki v popolnem brez-pravju, niso imeli nikakršne prilike, da bi se poučili o razrednem boju in delavska zavednost jim jie neznana. Zamorski socialistični agitatorji imajo zelo težko delo, kajti boriti se morajo proti ignoranci med črnci, kakor tudi proti predsodkom in sovraštvu, ki ga goje belopoltni delavci proti črncem. Belopoltno prebivalstvo v južnih državah pa sovraži črnce kakor se sploh more sovražiti človeka. Organizacija Ku Klux Klan je en izbruh tega sovraštva. Socialistična stranka ima že od nekdaj na vidiku plemensko vprašanje ameriških črncev in je bila dolgo let edina organizacija, ki ni izključevala črncev, ampak jih vabila v svojo sredo in jih vzgojevala. Sovražniki belopoltnih delavcev in črncev so eni in isti ljudje — ali bolje, kapitalistični sistem je sovražnik obojih. V industrialnih bojih izigravajo kapitalisti bele delavce proti črnim in obratno, kar je na škodo obojim in v korist izkoriščevalcem.
Kakor je bila socialistična stranka od vsega začetka t boju za žensko emancipacijo, tako je v boju od vsega začetka za emancipacijo črncev in ta pride šele s socialistično družabno uredbo. Dotlej pa se je treba boriti v skupni fronti za izboljšavanja položaja črncev in belcev proti skupnim izkoriščevalcem.
Politični jetniki predsedniku Hardingu.
V zvezinih zaporih v Leavenworthu se nahaja 52 članov "Industrialnih delavcev sveta" (I. W. W.), ki so bili obsojeni radi protivojnih aktivnosti na podlagi espionažnega zakona, kakor je bil E. V. Debs, E. Herman in število drugih socialistov. Za njihovo osvoboditev se vodi borba, v kateri sodeluje vse zavedno delavstvo razun ekstremistov pri \Vorkers Party.
Vsled neutrudnega nastopanja delavcev, da dobe iz ječe svoje tovariše, ki so v zaporu ne radi zločinskih dejanj, ampak radi svojega prepričanja, Katerega so povedali na glas, so v Washingtonu namignili naj zaprti člani I. W. W. v prej omenjeni ječi izpolni-
jo separatne prošnje, naslovljene justičnemu dep mentu, za pomilostitev. Prizadeti so to odklonili poslali predsedniku Hardingu obširno spomenic^ kateri navajajo, da so v zaporu vsi radi enakega p stopka na podlagi omenjenega zakona, in zato stoje a stališču, naj se oprosti vse ali pa nobenega. "Vsi s« enako nedolžni ali pa enako krivi," pravijo v svoji pismu Hardingu.
Dne 19. julija je bila izročena predsedniku pel cija s tisočerimi imeni, v kateri se apelira nanj, t pomilosti vse politične jetnike, ki se nahajajo po zveš nih ječah. Ljudje, ki so v zaporu radi svojega prepriča nja, bi lahko veliko storili za delavsko stvar, ako bi bili na prostem. Morda je prav to vzrok, da se ji drži med zidovi. Sveta dolžnost delavstva je pomagai vsaki akciji, ki stremi dobiti svoje razredne tovariši iz zaporov.
Kandidati socialistične stranke v Ohio,
Ohijski socialisti so izpolnili peticijo za nomini-ranje svojih kandidatov, ki so:
Za governerja — Millard Price, Toledo,
Za podgovernerja — T. H. Davies, Hubbard. ,
Za državnega tajnika — George W. Market, I Healthy.
Za državnega blagajnika — Sidney Yelen, Cleveland.
Za generalnega pravdnika — Joseph W. Shartsj Dayton.
Za zvezinega senatorja — August Malm, Cleveland.
V Toledu, O., je postavila sociaJistična stranka popolno listo kandidatov v okrajne urade in v legislature. Pred dvema leti so dobili socialisti v Toledu 5,700 glasov, za prihodnje volitve pa domnevajo, da jih bodo dobili nad 12,000. Obdržavajo se kampanjski shodi, večinoma po uličnih vogalih in piknikih ob številni udeležbi, kakor poroča Price, ki pravi, da s« delavstvo številnejše odziva posetom shodov kakor zadnje leto in da so povprečne kolekte višje kakor pred letom'dni. Tudi literature se proda več.
Prizadevanja komunistov za pridobitev Debsa.
V tem listu smo že večkrat poročali o naporih ekstremistov — če je to zanje pravilno ime — pridobiti E. V. Debsa v njihove vrste. Takoj ko je prišel i! zapora, so oblegali njegov dom v Terre Haute, Ind., razni komunistični voditelji in ga vabili, naj se jim pridruži. Potrebovali bi ga za reklamo, kajti vodstva ne dajo iz rok. Ekstremisti hočejo biti vsi vodje, ker inii vsaki svoje posebne nazore, ki jih vsiljuje drugim.
Neko poročilo iz Terre Haute se glasi, da je ravno pred Debsovim odhodom v sanatorij v Chicago, kjer se zdravi, prišla k njemu Rose Pastor Stokes, žena miljonarja in bivša socialistinja, in ga formalna povabila naj pristopi v komunistično stranko ter odpotuje na poset v Rusijo. Debs je oba povabila odklonil. Izjavil je, "da nima komunistična stranka niti ene konstruktivne točke v svojem programu", in da je gibanje, ki ga vrši omenjena stranka, za Ameriko nepotrebno.
"Tri leta, od početka ustanovitve ameriške komunistične stranke, sem zasledoval njeno delovanje in izprevidel, da je ves čas stremila, v prvi vrsti stremita zrušiti vse tisto, kar je bila zgradila ameriška socialistična stranka v dolgih letih svojega dela in borbe. Jaz globoko simpatiziram s sovjetsko Rusijo
lenim ljudstvom pri prizadevanju ustvariti vlado, pri kateri ne bo imel carizem nobene vloge. Toda jaz nasprotujem, močno nasprotujem vsaki diktaturi, negle-de, kateri razred jo izvaja. . ."
Tako poročilo iz Terre Haute.
Ko se je Debs oprostil zidov/ jetnišnice, je obljubil posvetiti vse svoje moči delu za osvoboditev ostalih političnih jetnikov in konsolidiranje ameriških delav-sfih vrst. Toda dolgotrajni zapor je bil izmučil starega Debsa in raditega ni mogel biti niti od daleč tako aktiven, kakor bi bil rad. Sedaj je pod oskrbo zdravnikov v/sana toriju.
Ako je za kakega človeka mučno gledati razdvajanje delavskih vrst, je to prav gotovo za Debsa. Vse življenje je posvetil boju za delavska prava in v času, ko bi delavstvo lahko največ doseglo, ko je edinstvo najpotrebnejše, se razdvaja. Toda Debs je tudi spo-mal, da o zedinjenju, kakršnega bi on rad, danes še ni govora. Razdiralni elemtnti so pregloboko zajedeni r delavsko gibanje in strasti že preveč razpaljene. Do tdinstva pride počasi. In raditega se pri svojem sedanjem delu za probujo in vzgojo delavstva opira na socialistično stranko, za katero je dal že toliko svoje živ-Ijenske sile.
Sidney Hillman odpotoval v Rusijo.
Sidney Hillman, gl. predsednik krojaške unije (A. C, W. of A.) je odpotoval v sovjetsko Rusijo, kjer bo nadzoroval delo zaeno z drugimi člani unije za otvoritev krojaških tovaren v Moskvi. Potrebni kapital so ibrale krojaške in druge unije v Ameriki, kakor tudi posamezniki. Krojaške tovarne v Rusiji, ki jih bo otvo-rila ameriška korporacija, se bodo obratovale po ameriškem načinu z najmodernejšimi stroji, ki so že na potu iz Amerike v Rusijo. Ruske krojače in dclavce kodo učili ameriški krojači, ki so v ta namen odšli s Hillmanom.
Hillman upa, da se mu bo posrečilo še pred zimo spraviti podjetje v obrat. Oblek v Rusiji zelo primanjkuje. Krojaških tovaren v ameriškem ali zapadno evropskem smislu v Rusiji ni, kajti tam izdelujejo obleke mojstri, kakor v starih časih, ko svet še ni poznal velike industrije in strojev. Za časa carizma je prihajalo v Rusijo največ izgotovljene obleke iz Anglije. Velika razlika v valuti onemogoča Rusiji naročati obleke iz angleških in ameriških tovaren.
Tragično je, da tako velika dežela kakor je Rusija, z ogromnimi količinami bombaža in volne, nima industrije, ki bi te sirovine spremenila v obleke. Rusija ima velike tkalnice, ki pa še večinoma stoje. Z ameriško pomočjo si bo v doglednem času ustvarila veliko krojaško industrijo, kar bo v prvi vrsti zasluga Hill-mana, oziroma unije, katero zastoja.
Mother Jones.
■ 0 "materi" Jones, ki je že toliko let aktivna na strani premogarjev v njihovih bojih proti izkoriščevalcem, ni bilo tekom zadnje stavke ničesar čuti. Premogarji so se vpraševali, kje je njihova stara sobojevnica, toda nihče ni vedel pravega odgovora. Zadnjič je bila aktivna na coloradskih premogovnih poljih, kjer si je nakopala kal bolezni. Odšla je v Washington, kjer jo je koncem meseca julija položila na posteljo pljučnica. ' Mati Jones, stara 92 let, je aktivna v delavskem gibanju skozi zadnjih petdeset let. Po poklicu je bila učiteljica, kar je bil zanjo preozek delokrog. Posvetila se je delu za socialno blaginjo med dekleti, pozneje je razširila svoje aktivnosti tudi med delavce. Končno
je delovala največ med premogarji, ki so jo zelo čislali.
Ko je zbolela, so zdravniki izgubili vsako upanje v njeno okrevanje. Ko pišemo te vrstice, so izjavili, da je mati Jones sedaj izven nevarnosti in da v kratkem ozdravi.
Stavka premogarjev antracitnih rovov končana.
Sporazumu med operatorji rovov mehkega premoga in premogarji je sledil sporazum tudi z operatorji rovov trdega premoga. Pogodba vključuje med drugim, da ostane stara plača v veljavi do septembra 1923, nadalje, tla se ne sme prenehati z delom za časa pogajanj za novo pogodbo. Lewis, predsednik premogar-ske unije, je izjavil, da so premogarji dosegli s to pogodbo veliko zmago.
Odborniki premogarske unije stoje na stališču, da ako pride do preiskave premogovne industrije, naj se imenujeti dve komisiji, eno, ki bo preiskala industrijo mehkega premoga in drugo, ki bo preiskala razmere na antracitnem polju.
V	unijskih rovih mehkega premoga se je obrat obnovil, v kolikor se je mogel, kajti vzelo bo nekaj tednov, da se spravijo stvari v red, ker je marsikaj narobe vsled dolgega počivanja. Razun tega primanjkuje v nekaterih krajih železniških vagonov, kar pripisujejo železniške družbe stavki delavcev v železniških delavnicah za popravljanje.
V	neunijskih rovih stavka ni še končana, razun v tistih, kjer se premogarji stavki niso odzvali v zadostnem številu, da bi bila efektivna. Ce bi bila unija jač-ja in bi imela več moralne sile, bi morala napraviti pritisk s tem, da se ne prične z delom prej, dokler ne podpišejo pogodbe vsi operatorji. Kajti v sedanjem slučaju so premogarji neunijskih rovov prisiljeni nadaljevati boj sami in ne morejo od svojih tovarišev v unijskih rovih pričakovati drugega kakor gmotno pomoč, ki v teh časih gotovo ne bo izdatna.
Zmaga premogarjev bo v smislu bojev, kakršni se vodijo pod tem sistemom, popolna šele tedaj, kadar bodo vsi operatorji priznali unijo in bo pogodba med unijo in njimi veljavna za vse. Sicer pa je najboljše, da se premogarska unija čim prej odločno izreče za socializacijo rovov in vodi za ta cilj boj z vsemi svojimi močmi.
Litvinska vlada proti svobodi tiska in govora.
Od leta 1919 je litvinska vlada zatrla že petnajst radikalnih Ustov, kakor poroča "Kova", glasilo litvin-skih strokovnih unij. Dva urednika zatrtih listov sta še sedaj v ječi v Kovnu.
Radikalno gibanje in časopisje se preganja po paragrafih, ki so bili veljavni v carski Rusiji in na katere se opira litvinska vlada. Komunistična stranka na Litvinskem je nelegalna in deluje pod zemljo. Več komunistov je v zaporu radi delovanja "proti vladi."
Reakcija je na delu tudi za oslabitev strokovnih unij. Ker je litvinsko ljudstvo pobožno, ima katoliška duhovščina nad njim velik vpliv. Klerikalci so organizirali svoje strokovne unije in jih združili v "litvinsko delavsko federacijo", ki jo vladajo klerikalci. Sploh se v nekaterih deželah Evrope zelo razširja dualni unionizem. V Jugoslaviji naprimer ima že vsaka stranka svoje unije, kar koristi samo kapitalistom, delavci pa imajo od razdvajanja neizmerno škodo.
Kanadske unije proti posojilu Rusiji.
Na kongresu kanadskih strokovnih in delavskih unij, ki se je vršil meseca avgusta v Montrealu, je bil stavljen predlog, naj se kongres izreče za posojilo $15,000,000 sovjetski Rusiji. Predlog so stavili delegate 26. distrikta United Mine Workers of America (Nova Scotia, Canada). Po daljši debati je bil predlog poražen. Najbolj ga je pobijal Tom Moore, ki je dejal, naj se prične z dobrodelnostjo najprvo doma.
Kongres je sprejel resolucijo, v kateri obljublja pomoč stavkujočim železničarjem v Zedinjenih državah. Izrekel se je proti nameravanemu zakonu, ki bi določal, da se morejo kanadske unije inkorporirati.
Tom Moore je bil soglasno izvoljen za predsednika kongresa, ki vrši enake funkcije, kakor Ameriška delavska federacija. Sedaj je bil izvoljen že petič.
Odgoditev kongresa druge Internacionale.
Eksekutiva druge Internacionale je na svoji seji v Pragi, ki se je vršila meseca avgusta, sklenila odgoditi svoj mednarodni kongres, ki bi se imel vršiti meseca oktobra v Hamburgu.
Za vzrok odgoditve navaja eksekutiva, da je v Nemčiji v teku akcija za zedinjenje obeh socialističnih strank in da je za uglajevanje potov za enotno fronto priporočljivo, da se skliče ob enem in istem času kongres II. Internacionale, Dunajske delovne unije socialističnih strank in Amsterdamske internacionale strokovnih unij.
Seja se je izrekla proti načinu preganjanja socialnih revolucionarjev v Rusiji. Izdala je posebno rezo-lucijo z ozirom na ekonomsko krizo, v katero so priti-rale Evropo kapitalistične vlade. Stranke, pridružene drugi Internacionali, se v tej rezoluciji poziva, naj nadaljujejo z akcijami za podpiranje Frankfortskih rezolucij, tikajočih se evropskega mira in rekonstrukcije.
Neka druga rezolucija, sprejeta v Pragi, pravi, da je borba italijanskih socialistov proti anarhističnim fašistom boj, ki se ne tiče samo italijanskih sodrugov, ampak vseh socialističnih strank na svetu.
Izpad državnozborskih volitev na Finskem.
Pri volitvah v finski državni zbor, ki so se vršile 1. julija, je dobila socialistična stranka 53 mandatov, komunistična pa 27, skupaj 80 mandatov. Vseh poslancev je 200. Enako število poslancev ste imeli omenjene stranke tudi do zadnjih volitev.
Pred belim terorjem so imeli finski socialisti 101 poslanca in ministerski predsednik je bil socialist Oskar Aokoi. Za časa znanih progonov se je s pomočjo kajzerjeve armade in pozneje zavezniške pomoči socialistično gibanje zelo oslabilo, kajti pomorjenih je bilo na desettisoče finskih delavcev, še več pa pome-tanih v ječe. Relemu terorju je sledil še razdor, kakor v vseh deželah, in tako ima tudi Finska socialistično in komunistično stranko. Vpoštevajoč težavne okoliščine je izpad zadnjih volitev za delavce zadovoljiv, kajti njihova moč v parlamentu je tako jaka, da jo mogotci ne bodo mogli ignorirati. >
VAŽNO ZA ROJAKE f HERMINIE. Socialistični klub it. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomiileci, it. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Rox 202, Herminie, Pa.
..........................minit A. P. ČEHOV: ]iiiiniiniiuiHiiiiii«aM
j ODDELEK ŠT. 6
•foiiiiiiiiiiitiuiiiimiiiicPrevedel Josip Vidmar. hiiiiiihiiiisbb
(Nadaljevanje.)
V začetku je Andrej Jefimič delal zelo veslo Vsak dan je sprejemal od jutra do kosila, izvrševal ji operacije in se pečal celo s porodniško prakso. Dat so govorile o njem, da je pozoren in da odlično ugil bolezni, posebno otroške in ženske. Toda sčasoma» je svojega dela očividno naveličal zaradi enoličnosti in očividne brezplodnosti. Danes sprejmeš trideset bolnikov, a julri vidiš, da se jih je navalilo petintrideset pojutrišnjem štirideset; in tako dan na dan, leto za letom, umrljivost pa se v mestu ne zmanjša in bolniki ne nehajo prihajati. Od jutra do kosila resno pomagati štiridesetim bolnikom je fizično nemogoče, to se pravi, rezultat vsega je nehote sanjo prevara. V upravne« letu je bilo sprejetih 12.000 bolnikov, te se pravi, po domače povedano, preslepljeno je bilo 12.000 ljudi. Položiti resno bolne v oddelke in se pečati ž njimi po pravilih vede, je tudi nemogoče, kajti pravila sicer so, ni pa vede; če pa naj človek pusti filozofijo in naj pedantično izpolnuje pravila kakor drugi zdravniki, tedaj je za to pred vsem treba čistoče in ventilacije, ne pa umazanosti, zdrave hrane, ne pa juhe iz smrdljivega kislega zelja, in dobrih pomočnikov, ne pa tatov.
In končno, zakaj pa naj brani ljudem umirati, it je smrt normalni in zakoniti konec vsacega elovekaf Kaj pa naj to pomeni, če kak kramar ali uradnik preživi kakih pet, deset let več? če pa naj bo smisel medicine v tem, da zdravila olajšujejo trpljenje, tedaj st nehote vsiljuje vprašanje: zakaj jih olajševati? Prvič, pravijo, da vede trplenje človeka k popolnosti ,in drugič, če se človeštvo v resnici nauči olajševati svoj« trpljenje s pilulami in kapljicami, tedaj popolnoma zavrže religijo in filozofijo, ki mu doslej nista dajale samo zaščite proti vsakovrstnim nesrečam, temveč celo srečo. Puškin je pred smrtjo pretrpel strašne muke, ubogi Heine je ležal par let mrtvouden; zakaj naj bi torej ne bil bolan kak Andrej Jefimič ali kaka Matrens Savišnja? Njiju življenje je itak popolnoma brez vsn bine in bi bilo popolnoma prazno in podobno življe-' nju alge, če bi ne bilo trpljenja.
To razsojanje je Andreja Jefimiča tako potrlo, da je povesil roko in da je začel neredno hoditi v bolnico.
VI.
Njegovo življenje poteka takole. Navadno vstane zjutraj okrog osme ure, se obleče in pije čaj. Potem sede v svoj kabinet in bere, ali pa gre v bolnico. Tukaj, v bolnici, sede v ozkem, teipnem hodničku am-bulančni bolniki, ki čakajo na sprejem. Mimo njih begajo in ropotajo s škornji po tlaku iz opeke bolniški miužiki in strežnice, hodijo suhi bledi bolniki v bolniških haljah, prenašajo mrliče in posodo z neči-stotjo, jočejo otroci, vleče prepih. Andrej Jefimič ve, da so za vročične, jetične in sploh za sprejemljive bolnike take okoliščine nručne, toda kaj hočeš? V sprejemnici ga pozdravi ranocelnih Sergej Sergjejič, majhen, debel človek, z obritim, čisto umitim, mehkim obrazom, mehkih in gladkih manir in v novi prostor ni obleki, bolj podoben senatorju kot ranocelniku. mestu ima ogromno prakso, nosi belo kravato in prepričan, da ve več ko zdravnik, ki sploh nima pri se. V sprejemnici stoji v kotil velika sveta podoba
olu, s teško lanipado, zraven stoji velik podsvečnik beli prevleki; po stenah vise portreti arhijerejev, ka Svetogorskega samostana in venci suhih plavic. irgjej Sergjejič je pobožen in ima rad blagosveča-it. Sveto podobo so postavili na njegove stroške; v ledeljah mora po njegovi odredbi eden izmed bolni-iv na glas brati akafist, po branju pa obide sam Ser-jejičs kadilnico vse oddelke in kadi v njih s kadilom.
Bolnikov je mnogo, časa malo in zato se vse poslovanje omeji le na to, da stavijo bolniku par krat-lih vprašanj in mu dajo zdravilo, na primer, jelono-w ali ricinus. Andrej Jefimič sedi zamišljen, obraz je podprl s pestjo, in mehanično stavi vprašanja. Sergjej Sergjejič tudi sedi, si mane roke in se včasi meSuje.
—	Bolni in revni smo zato, —- pravi, — ker Gos-poda inilosrdnega slabo molimo. Da!
Med sprejemanjem Andrej Jefimič ne dela nika-lih operacij; že zdavnaj se jih je odvadil in, če vidi ii, se neprijetno razburi. Kadar mora kakemu otroku odpreti usta, da bi mu pogledal v grlo, in otrok vpije m se brani z ročicami, tedaj se mu od vpitja zvrti v (lavi in solze mu izstopijo na oči. Hitro zapiše zdra-lilo in maha z rokami, da bi baba hitro odnesla o-roka.
Pri sprejemanju se kmalu naveliča plašnosti in abitosti bolnikov, bližine blago svečanega Sergjeja Sergjejiea, portretov po stenah in svojih lastnih vprašanj, ki jih stavi že več kot dvajset let vedno ena in sla. In ko sprejme kakih pet, šest bolnikov, odide. Islaie sprejme v njegovi odsotnosti ranocelnik.
Ko pride Andrej Jefimič domov, sede s prijetno mislijo, da privatne prakse, hvala Rogu, že zdavnaj [ima in da ga ne bo nihče motil, v kabinetu za mizo prične brati. Bere zelo mnogo in z veliko naslado, 'olovica njegove plače gre za nakupovanje knjig in «1 šestih sob njegovega stanovanja so tri založene s njigami in starimi revijami. Najraje ima zgodovin-ta in filozofska dela; iz medicinskih stvari je naro-ni le na "Zdravnika", katerega prične brati vedno id konca. Branje traja vsakokrat brez presledka par r in ga ne utruja. Bere ne tako hitro in sunkovito, je svoje čase bral Ivan Dmitrič, temveč počasi, s poglobitvijo in se večkrat ustavlja pri mestih, ki mu ugajajo, ali katerih ne razume. Poleg knjige stoji vedno steklenica z vodko in leži kar na suknu, brez krožnika, nasoljena kumara ali namočeno jabolko. Vsake ure nanje, ne da bi odtrgal oči od knjige, češico vodke, potem prav tako, ne da bi se ozrl, zatiplje kumaro in odgrizne košček.
Ob treh stopi oprezno h kuhinjskim vratom, poka-Ija in reče:
—	Derjuška, kako bi bilo, če bi mi dali kosilo. . Po dosti slabem in neokusnem kosilu, hodi An-
irej Jefimič s prekrižanimi rokami po svojih sobah premišljuje. Ura bije štiri, potem pet, on pa vse ho-in premišljujevSem in tja zaškripljejo kuhinjska vrata in izza njih se pokaže rdeč, zaspan Darjuškin obraz.
- Andrej Jefimič, ali ni čas, da bi pili pivo? — vpraša v skrbeh.
Ne, še ne . . . — odgovarja on. Počakam še. . . počakam. . .
Proti večeru pride navadno poštar Mihail Averja-lič, edini človek v celem mestu, čigar družba Andre-Jefimiča ne teži. Mihail Averjanič je bil svoje čase čase zelo bogat posestnik in je služil pri kavaleriji, to-daprišel je na kant in je vstopil na stara leta vsled revščine v poštno službo. Izgleda boder in zdrav, ima raz-
košne sive zalisce, dobro vzgojene manire in glasen, prijeten glas. Dober in čustven je, toda zelo razburljiv. Kadar na pošti kdo protestira, ali se ne soglaša, ali pa enostavno razsoja, tedaj zalije Mihaila Averjaniča kri, prične se tresti po vsem telesu in zakriči z gromo-vitim glasom: "Tiho!" — tako, da ima pošta že dolgo časa reputacijo urada, v katerem je 'človeka strah. Mihail Averjanič spoštuje in ljubi Andreja Jefimiča radi izobraženosti in duševne plemenitosti, napram drugim meščanom pa se obnaša visokomerno kakor napram svojim podrejenim.
—No, tukaj sem! — pravi, ko vstopi k Andreju Jefimiču .— Zdravstvujte, moj dragi I Ni vrag, da ste se me že naveličali, a?
—	Nasprotno, zelo vesel sem vas, — nu odgovorja doktor. — Vedno sem vas vesel.
Prijatelja sedeta v kabinetu na divan in nekaj časa molče kadita.
—Darjuška, kako bi bilo, če bi nam dali piva!— pravi Andrej Jefimič.
Tudi prvo steklenico izpijeta molče; doktor —■ zamišljen, Mihail Averjanič pa z veselim, oživljenim izrazom kakor človek, ki ima povedati nekaj zelo zanimivega. Pogovor vedno prične doktor.
—	Kakšna škoda, — govori on majaje z glavo, počasi in tiho, ne da bi gledal sobesedniku v oči (on nikdar ne gleda v oči) -■— kako silno škoda je, spoštovani Mihail Averjanič, da v našem mestu sploh ni ljudi, ki bi se znali in ki bi se radi pametno in zanimivo pogovarjali. To je ogromen pomanjkljaj za nas. Niti inteligenca se ne dvigne preko vsakdanjosti; nivo njenega razvoja ni prav nič višji, vam pravim, kot nivo nižjega razreda.
—Popolnoma resnično. Prav imate.
—	Sami izvolite vedeti, — nadaljuje doktor tiho in s presledki: — da je na tem svetu vse brezpomembno in nezanimivo, razen višjih duhovnih pojavov človeškega razuma. Razum tvori rezko mejo med živaljo in človekom, vzbuja slutnjo o božanstvenosti poslednjega in mu do gotove meje celo nadomestuje nesmrtnost, ki je ni. Če gledamo s tega stališča, je razum edini mogoč vir naslade. Mi, tukaj, pa ne vidimo in ne slišimo v svoji okolici razuma, — to se pravi, da nimamo naslade. Res je sicer, da imamo knjige, toda to še dolgo ni toliko, kot živ pogovor in občevanje. Če mi dovolite napraviti ne popolnoma posrečeno primero, tedaj so knjige note, pogovor pa petje.
—	Popolnoma pravilno.
Nastopi molk. Iz kuhinje pride Darjuška, podpre z izrazom tope žalosti s pestjo obraz in se vstavi na vratih, da bi poslušala.
—	Eh! — vzdihne Mihail Averjanič. — Kaj bi iskali pri današnjih ljudeh razuma!
In pripoveduje, kako se je prej živelo zdravo, veselo in zanimivo, kako pametna je bila ruska inteligenca in kako visoko je stavila pojmovanje časti in prijateljstva. Denar so dajali na posodo brez menic in no podati roke na pomoč prijatelju, ki se nahAja v stiski, se je smatralo za sramoto. In kakšni pohodi so bili in kakšni doživljaji, spopadi, kakšni tovariši, kakšne1 ženske! In Kavkaz — kakšna čudovita dežela! In žena nekega bataljonskega komandanta, čudna ženska, se je oblačila v oficirsko obleko in je po večerih sama, brez spremstva jahala v gore. Pravijo, da je imela v aulih roman z nekim knezkom ....
—	Jezus Marija, mati božja . . . vzdihuje Darjuška.
(Dalje prihodnjič. )
DOPISI.
Delavci, ne ponavljajte napak.
CHISHOLM, MINN. — Delavci, zopet se nahajamo v volilnem letu. Volili bomo governorje, kongresni^e, senatorje, šerife in druge. Glejte, da boste volili prave kandidate, tiste, ki so postavljeni iz vašega razreda, iz razreda delavcev samih in ne tako kot ste volili leta 1920, da so po pretežni večini bili izvoljeni republiča-ni, najhujši nasprotniki delavstva. Starih strank demokratske in republikanske ne volite več. Obe ti dve stranki sta se pokazali, da nista za delavstvo, temveč sta to dvoje stranki kapitalistov. Lahko se spominjamo, kako prosperiteto smo imeli tekom osem let, ko so bili na stolcu demokratje in ravnotako hudo občutimo bič sedaj, ko so že dve leti na krmilu republikanci. Samo imena teh dveh strank se razlikujeta, drugače pa sta obe povsem sovražni delavstvu in ne moremo nobene izvzeti, da bi bila boljša.
Draginja je sedaj na višku, plače pa' še vedno lezejo nizdol, posebno so prikrajšavani neorganizirani delavci; organizirani delavci se morajo bojevati po več mesecev, da si obdržijo plače izza prošlih let. Dobro so organizirani med seboj podjetniki, zato pa se lotijo tako bahavo izzivati delavstvo. Sklenili so med seboj, da morajo uničiti vsako delavsko organizacijo, v kateri vidijo svojo pogubo; organizirano delavstvo pa je opazilo to nakano in se postavilo v bran. Podjetniki so trihoglavi in lakomni, ne poznajo meje v grablje nju, da bi kateri rekel, da ima dovolj, ko si je nagrabil velike kupe bogastva; čim več ima, še več hlepi imeti, ne glede na to, koliko pri tem trpi ubogo ljudstvo. Poleg tega so tudi ljubosumni drug na drugega, če ima mogotec miljon, oni, ki bi ga rad dosegel, ga hoče tudi imeti, pa naj ga pridobi s še gršim izsesa-vanjem bednega delavstva. Slavo bi si radi nakopali, ■slava pa stane denarja in tudi zato gre nešteto krvavih žuljev delavstva, samo da je zadoščeno kapricam par škodljivih ljudi.
Z nadčloveškim premagovanjem samega sebe je delavstvo na stavki po več mesecev, samo da si obdrži to, kar si je pridobilo potom organizacij z večletnim bojem. Med tem časom «e ne producira in tako so na izgubi podjetniki in delavci, podjetniki ker nimajo iz tiste dobe profitov in delavci, ker ne zaslužijo.
Nekako osem dni pred volitvami leta 1920 se nas je zbralo kakih šest ljudi in pogovarjali smo se o marsičem, tudi o politiki, koga bomo volili itd. Tudi o tem smo govorili, katerega kandidata naj bi volili. Eden je bil mnenja, naj volimo kogarkoli, da je vseeno, ker vsak je za svoj žep. Ugovarjal sem mu in pravil, da bo vsak kandidat delal za tisto stranko, ki ga je postavila.
Kandidat mora gledati za interese svoje stranke, ako noče, da mu bodo volilci še v prihodnje zaupali Če bi bili delavci zadostno organizirani strokovno kot politično v socialistični stranki, lahko bi nam bilo zmagati pri vsakih volitvah, bodisi mestnih, okrajnih, državnih in zveznih. Bilo bi nam lahko za časa stavke, zakaj kandidat postavljen iz naših vrst, bi goto\o deloval za nas in tako bi nam nikdar ne zmanjkalo kruha. Ob slučajih stavk, bi imeli politično moč, sedaj jo imajo v rokah naši nasprotniki, ki jo kruto izrabljajo nad nami.
Da delavci radi volijo kandidate starih strank, ne moremo trditi, volili bi kandidate postavljene iz svojih vrst, če bi jih imeli, a delavskih kandidatov ni, ker delavstvo po mnogih krajih ni politično organizirano in ker ni političnih klubov, nima kdo postaviti kandidate.
O priliki onega pogovora, osem dni pred volitvami, sem rekel navzočim, da me je strah samo misii, kaj bo, če zmagajo republikanci ali demokratje. Draginjo bomo imeli, plače pa bodo lezle v nižino in tudi
dela ne bo, zakaj industrija je desorganizirana, m tovni trgi niso odprti, vladajoči družabni red pasf prej pobriga za vse drugo kot za bedno delavstvo. Ve-deli smo, da ruska vlada ne bo priznana, če bosta ii-voljena kandidata Harding ali Cox in nismo se motil' kajti omenjena kandidata sta na strani bogatašev, I pa črtijo sovjete in vse, kar količkaj posmrdi po sod alizmu.
Ne moremo si misliti boljšega, dokler ne bodo zavladali prijateljski stiki med državami, tako pa ne morejo zavladati, dokler so na krmilu ljudje, ki odrekajo priznanje mogočne države s trdno vlado, ki dela n napredek svojih državljanov in človeštva sploh.
Kapitalizem je že po mnogih krajhi doigrat ali a dopopolnil do najvišje mere. Dalje ne bo šlo, če je) deželi začel prevladovati napredni duh in kapitalizei se že umiče v bolj nazadnjaške države, kjer so tla za njega ugodnejša.
Draginjo imamo na višku in še leze navzgor, čeprav smo slišali od nekod poročila, da se bodo pričele cene življenskim potrebščinam zniževati. Zakaj s cene živežu taok visoke, če ga je pa v deželi v izobiii-ci? Zato, ker ima vsega v rokah kapitalizem, ki hoče imeti od razpečavanja blaga svoj masten dobiček, kaji ti kapitalizmu ni za blagostanje človeštva, temveč: svoj dobiček, ftfogotci imajo dobiček kar na dveh strai neh. Prvič dobivajo večji profit vsled znižanja mezdi drugič pa vsled podraževanja živil, nasprotno je de lavno ljudstvo navezano na dvojno izgubo in izkoriščanje od dveh strani.
Tako se krha obstanek nas delavcev in farmerjev. ter se bo čezdalje bolj tako dolgo, dokler bo nevedno ljudstvo volilo republikance in demokrate — svoje nasprotnike. — Drugi dan po volitvah leta 1920 sent prišel tu v Chisholmu v neko gostilno, kjer je bil« kakih 10 ljudi ali več. Slovenca ni bilo med njimi Veselili so se in rajali kot bi jim manjkalo poleg ene ga še treh drugih kolesc v zgornji sobi in bili pir veselja, da je izvoljen Harding. Vpili so na vse prete-ge "živio" Hardingu in "Mi smo zmagali!" "Dovolj! bo sedaj dela." Vse je plesalo in se veselilo zmage, saj mo enega sem videl, da je stal. Vprašal sem ga, zakajl so tako veseli, potem pa mi je povedal, kako blagosta-i nje bo prišlo nad človeštvo, ko je zmaga na strani re-l publikancev in smo dobili Hardinga.
Začel sem mu dopovedovati, kaj nas čaka v resatl ci, pa se je odstranil in pristopil k nekemu plesalcil Ni preteklo par minut in moral sem se odstraniti s| hrbtom proti vratom, da sem imel oči in roke pri-l pravljene za bran.
Kaj smo torej dobili od sedanje vlade, katere sol «e takrat tako veselili in bi bili šli v smrt zanjo? De-I lavci, spoznajte in ne volite svojih nasprotnikov ni-l kdar več! — JOSEF ULE.
F. Novakove razlage.
CHICAGO, ILL. — V zadnji številki mihvaoi "Slovenije" sem opazil nekak odgovor neke'mu dop: niku iz Milwaukee na njegov dopis v "Prosveti". tem odgovoru se je čutil g. Novak dolžnega zopet n metati tnalo blata na priljubljene mu "socialpatrijote
Med drugim zanikava, da je "S." komunistio list, kar seveda ni. List je tak, kakor je bil, dokler bil še Mr. Veranič njegov glavni "gazda".
O volitvah pravi: "Glede volitev list (Sloveniji ne deluje ne na to ne na ono stran." Torej kakor, bil od vsega začetka. In vendar je sklenila stranki za katero glasilo se šteje omenjeni list, poseči tudi volilno borbo. Volitve so mu "velika, stara komed: ja." In vendar se voli pri vseh organizacijah, h ki terim pripade Novak in voli se v vseh državah. 1 povsod se ljudstvo bori za razširjenje volilne pravici /	• v
Kapitalisti znajo ceniti pomen volitev, kajti večina, ki glasuje za njihove marionete, jim daje moč vladati. Takile ljudje, ki so preleni za resno organizacijsko delo, pa lepo konstatirajo, da so volitve humbug, pa tolažijo svojih par pristašev, da se nekega lepega jutra dogodi preobrat. Čemu potem vzgojevati proletariat ker pride preobrat tako ali tako?
F 0 mihvauškem županu Hoanu pravi g. Novak, da jt član neke cerkvene občine. V Ameriki ni to nič čudnega. V komunistični stranki so tudi ljudje, ki so rlani cerkvenih občin. Ampak ravno g. Novak ima najmanj pravice očitati komu, da je član cerkvene občine. Ali ne priobčuje list, katerega urejuje, dopise, v katerih se dela reklama za katoliške priredbe, za cerk-vene semnje, piknike, za nabiranje prispevkov v prid katoliških cerkvenih občin v slovenskih kolonijah? Ali je kdo že kedaj opazil kak tak dopis v "Proletarcu"? In ali ni Slovenija glasilo društev sv. Jožefa, sv. Matije, sv, Frančiška, sv. Nikolaja in cele kopice drugih takih društev? List, ki je glasilo katoliških organizacij, iima pravice podmetavati drugim, da so člani te ali one prote.vtantovske cerkvene občine, ki so od katoliških vendarle veliko naprednejše, dasiravno pisec tega dopisa-ceni vse religije* enako — vse za zavajalne.
Ničesar na svetu ni Iožjega, kakor blatiti ljudi, s katerimi ne soglašaš. Iloan bi moral dopustiti marsikaj, pa bi še ne bilo po godu gospodom, ki mislijo, da so pojedli s taveliko žlico vse revolucionarno znanje, ter so slučajno prečitali par "najnovejših brošur in knjig.*' V Butte so imeli še leta 1914 mestno občino v rokah socialisti. Ekstremisti, ki so takrat v Butte delovali pod firmo I. W. W., so silno napadali župana, dasiravno jim je dovolil marsikaj, kar bi jim ne bilo dopuščeno niti v enem drugem mestu Amerike. Poleni je prišel župan pred posebno sodišče, kjer je bil odstavljen vsled "zanemarjanja" svojih dolžnosti. Že pred obravnavo je bil odstavljen in vodstvo občine je prevzelo vojaško poveljništvo. In pronašlo se je, da bil glavni vodja "radikalnega" gibanje agent prova-kator, najet od rudniške družbe. Na eni strani na-ladnjaški odborniki rudarske unije, katere je tudi izigravala družba, na drugi strani pošteni delavci pod vodstvom kompanijskega agenta, ki je maškaradil kot "radikalec" — in tako se je dogodilo, da je bilo v Butte delavsko gibanje popolnoma razdejano in danes je Anaconda Copper Mining Company absolutna vladarica mesta Butte in njegovih prebivalcev. Ako je uilvauški župan Hoan oprezen, je to čisto prav; iz-knšenje tudi njega uče. Če bi bilo delavstvo bolje rigojeno, če bi razumelo kapitalistične trike, bi vodilo pametnejšo taktiko in danes bi razmere v Butte ne bile tako mizerne kakor so. Ti moreš doseči samo toliko, kolikor dopuščajo tvoje moči. Če poskušaš iti preko svoje moči, boš izgubil še tisto, kar si že pridobil. In to velja tudi za volitve. Mi ne moremo magati, dokler bo delavstvo drvilo za kapitalističnimi strankami. Toraj jih moramo vzgajati, da bodo spo-inaJi svoje zmote, in jih vsposobiti za razredni boj. Tolažiti jih z revolucionarnimi frazami je v bistvu enako, kakor kadar tolažijo popje svoje vernike na odrešenje po smrti. Napredek narašča z naraščanjem razuma v človeških glavah, ne v pesteh. S tem, da ljudi najhujskaš zoper izkoriščevalce, boš morda dose-gel, da jim bodo porušili kako stavbo, podtaknili — najbrž .ne delavci ampak provokatorji — kos dinamita na okno takega kompanijskega urada, kakor se je to dogodilo imenovanega leta v Butte, drugega pa prav nif v. korist delavstva, ampak-jim boš škodoval. Če delavce učiš in jih navajaš na organizirano delo, pri-
zadevaš kapitalizmu res škodo. Nezavedne, ignorant-ne mase so se že od nekdaj upirale zatiralcem in izkoriščevalcem, toda vedno so padle nazaj pod njihov jarem, ker niso bile sposobne ohraniti zmage. Če je v tem ali onem mestu na krmilu socialistična uprava, to še ne pomeni, da je potem dovoljeno delati vse kar se komu poljubi. Tudi v Rusiji so mislili ljudje, da pomeni svoboda, da smeš delati vse kar hočeš. Pa so se urezali. "Law and Order" mora biti. Edina razlika je, kdo vlada in izvaja postave in kakšne so postave.
Novakovo razlaganje o socialistični stranki je tako smešno in otročje neumno, da se mu sploh ne izplača odgovarjati. Od kar obstoji, so govorili o nji na levi in desni, da je mrtva in isto so pripovedovali o vseh drugih socialističnih strankah po svetu. Čemu pa je potem vendar treba toliko kričati proti mrtvim stvorom? Kar je mrtvo, te ne more ugrizniti. O "izda-jalstvih" vedo ti novi "radikalci", ki so nekateri res izdajalci, toliko povedati. Kaj pa so vendar izdali in kako? Kaj pa bi lahko naredili — pa niso?
Socialisti smo vedno stali na stališču, da mora biti kritika dovoljena. In kritizirali smo na naših sejah, na konvencijah in v naših glasilih. Kritika in blatenje sta dve različni stvari. Kadar je šla kapitalistom v kakih bojih z delavci najbolj trda, tedaj so razposlali svoje agente, ki so šepetali delavcem, da so jih njihovi voditelji prodali. Celo čeke so jim kazali, da so jih bolj uverili. Nekoč je neki unijski voditelj dejal, da čim bolj je človek v delavskem gibanju pošten, bolj bodo kričali o njem, da "prodaja" delavce.
V Milwaukee izhaja dnevnik, last socialistične^ti-skovne družbe, v katerem oglašajo tamošnji trgovci, kajti list ima veliko cirkulacijo in oglašanje v njemu se izplača. Novak pravi, da s tem trgovci podpirajo socialistično gibanje. Kaj pa — ali ni v novi Workers party tudi par miljonarjev obojega spola, ki jo podpirajo? In ali ne oglašajo strogo kapitalistična podjetja v listu, katerega urejuje g. Novak? Ali je kaka razlika v tem oglašanju med listom "The Milwaukee Leader" in "Slovenijo"?
Vsakdo, ki pravi, da se vzdržuje "New York Call" s podporo od kapitalistov, namenoma laže. Morda ga ni socialističnega lista, ki bi imel težji boj za obstanek kakor ga ima "New York Call" in med vojno je bil preganjan in oviran, kakor tudi Milwaukee Leader. Ljudje, ki so delali pri listih, kateri so prodajali svoje kolone kapitalistični propagandi, nimajo pravice pljuvati po poštenih delavskih publikacijah.
Pisec tega dopisa se ni še nikdar strinjal z Ber-gerjevo frakcijo v socialistični stranki. Ampak ona je tukaj in dela na svoj način za socializem — in to veliko bolj afektivno, mnogo uspešnejše, kakor tisti ljudje, ko so po prečitanju "par brošur" prišli do novega, edino zveličavnega spoznanja. Če ima kdo resno voljo delati za novi družabni red, pa se v tem ali onem oziru njegovi nazori razlikujejo od mojih, še ni rečeno, da ne smeva, ali da ne moreva delati skupaj.
Če je bilo izobraževanje 3elavstva kedaj potrebno, je to prav gotovo danes, ko ga razni sumljivi karakterji begajo in zavajajo, čez leto ali dve, ko bodo opravili svoje "delo", se bodo pa zopet umaknili in "od strani" gledali, kako se bodo drugi mučili organizirati delavsko moč.
Napisal sem te vrstice, ker se mi zdi potrebno razkrinkavati zločinsko rušenje delavske solidarnosti. Kakor je dejal sodrug Debs: Začeli so z vojno napovedjo socialistični stranki — ne kapitalizmu — in z bojem proti njej nadaljujejo. In socialistična stranka
ne vlada Zedinjenih držav, niti ni v njenih vrstah večina ameriškega proletarijata. Zakaj in v čegavem interesu torej vodijo boj proti nji? Komu koristi? 0 tem bi morali razmišljati delavci, ki žele sloge in edinstvo proletariata.	c—
Prispevki v fond volilne kampanje 1922.
CHISHOLM, MINN. — Tukaj so imena in svote prispevateljev za fond kongresne kampanje 1922: Dali so po $1: B. Seme, M. Žlindra in J. Ule; po 50c: A. Cachnik, F. Šancar, J. Jenko, F. First Jr., Neimenovan, A. Štrukelj, J. Klančnik, J. Kerže, P. Bihanich, J. Ma-rolt, J. Strle, F. Sterle, M. Bovetz in J. Bovetz; J. Ko-ščak 30c; po 25c: F. Medved, F. Jenko, L. Pospeh, Antonija Selišnik, B. Brelih. Skupaj $11.44. Vsem hvah> in mnogo posnemalcev, da bo kongresna kampanja 1922 čim uspešnejša. — Jos. Ule, tajnik kluba št. 22 JSZ.
Članstvu kluba št. 1, JSZ.
CHICAGO, ILL. — V petek dne 15. septembra se vrši redna seja socialističnega kluba št. 1 v navadnih prostorih (dvorana SNPJ, 2657 S. Lawndale ave.) Na tej seji bo podano poročilo o pripravah za klubovo priredbo v nedeljo dne 5. novembra v Narodni dvorani in druga poročila.
Te seje se udeleži tudi J. Mahlon Barnes, tajnik socialistične stranke za okraj Cook (Chicago in okolica).
Sodrugi in sodruginje, v načrtu imamo štiri priredbe za to sezono, voditi imamo kampanjo za jesenske volitve, torej dela za vse dovolj. Zato je potrebno, da smo aktivni vsi in ne samo nekateri.
Na vseh zadnjih sejah skozi poletne mesece smo sprejemali nove člane, kar je znamenje, da članstvo vr|i agitacijo, želeti je, da se bo število našega članstva sedaj še bolj množilo. Pripeljite s seboj nove kandidate, ki so pripravljeni delovati v tej organizaciji za probujo in vzgojo delavskega ljudstva.
Nič manj važno, kakor pridobivanje novih članov, je tudi pridobivanje naročnikov našemu glasilu Proletarcu. Ako jih vsakdo dobi le par, bo postal Proletarec v Chicagi tako razširjen kot bi moral biti.
K zaključku vas še enkrat opozarjam, da se gotovo udeležite seje dne 15. septembra. — Tajnik.
Korespondenca tajništva J. S. Z.
Sodr. J. K. piše tajništvu J. S. Z.: "Po naključju sem prejel v roke slovensko glasilo eselpistov, kjer piše med drugim: "Proletarec" piše v tem članku (o razliki izmed S. P. in S. L. P.), da so naši nazori; da čim slabejše je, tim bolje bo, ker se bo proletariat zdramil le tedaj, če bo slabo, ne pa, če bo bolje, in da geslo S. P. je: bolje in bolje, dogler se ne doseže končni cilj. Zdaj pa hočemo vzeti v roko Marksov bič, da te socialpatriotske otroke malo pretepemo. Zato hočemo citirati Marksa:
Splošna tendenca kapitalistične proizvodnje ne gre za tem, da se poviša, temveč, da se zniža povprečna stvarna mezda, ali da se potisne vrednost dela več ali manj na najnižjo stopinjo". Karl Marks in "Value, Price and Profit, 1867.)
Ali mislite, da ima ta citat kaj veze z vašimi trditvami, ki se nanašajo na razlikovanje taktike izmed S. P. in S. L. P.?"
Odgovor:
Gornji Marksov citat, ki ga hočejo porabiti esel-pistovci za "bič", ne udarja tiste, ki jih hočejo doseči, ampak njih same; kajti z njegovo vporabo v tem slučaju so le pokazali, da ne razumejo Marksovili spisov in citatov. Dogmatik sploh ne more razumevati Marksa.
V čem si naj pa "splošne tedence kapitalistične proizvednje, ki gredo za tem, da se ne poviša temveč zniža povprečna stvarna mezda", nasprotujejo z naše trditvijo, da se je treba tem tendencam od časa do časa upirati in voditi boj? Iz razlage tega citata od strani eselpistov v tej zadevi mora dobiti človek utis, kakor da je Marks hotel reči: "glejte, tendenca splošne
kapitalistične proizvodnje je taka, da je vsak otip« napram nji brez uspeha; ergo, počemu minimalni pro gram?" In tako si eselpisti popolnoma napačno toi; mačijo Marksa! Za eselpiste so te tendence nekak fc tuum, nekaj takega, kar ni mogoče premakniti relt tivno na bolje ali na slabše niti za las. In po taki dw gmatični razlagi proglašajo vsak minimalni program za goljufijo! Mi bi jim lahko rekli, da so falsifikaturjij Marksovih misli! In to so! Marks ni bil nikdar prop*] gator pauperizma, kakor se v svojim držanjem sami se-be označujejo eselpisti, tudi če to zavračajo. Taki m zori že apriori izključujejo vsako priznanje raivoju pa naj se ta razvoj nanaša na strokovno, industrial«] ali taktično gibanje delavskega razreda kjerkoli! Eselpisti naj se nauče najpreje misliti, da ne bodo popw čevali Marksovega mišljenja in njegovih naukov! j
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROf NINA POTEKLA?
Ta teden smo razposlali tirjatve vsem onim, ki jim je naročnina potekla s številko 783. Od vseh, ki jih dobe pričakujemo, da naročnino čim prej obnove, da jim ne bo treba ustavljati lista.
Kakor vse drugo socialistično in delavsko časopisje, tako ima tudi Proletarec težak boj u obstanek in glavni viri dohodkov, ki jih ima, so v naročnini. Bogato plačanih oglasov, kakor jili ima meščansko časopisje, Proletarec nima, kajti v listih, kateri se bore za spremembo današnje-ga krivičega družabnega reda, kapitalistične institucije ne oglašajo rade. In tako je naše časopisje odvisno edino le od naročnine. Priznamo, da je mnogo naših naročnikov,. zlasti med premogarji, teško prizadetih vsled dolgotrajnega štrajka in takim, ako nam sporoče, naj se jih za naročnino počaka, bomo list pošiljali še naprej, dočim jih je mnogo, ki so stalno zaposljeni in na te apeliramo, da store svojo dolžnost napram listu. Ne samo da ponove svojo naročnino, pač pa da pridobe listu kolikor največ mogoče novih naročnikov. Časi so resni, kapitalistično časopisje blati delavce na vseh koncih in krajih, in dolžnost vseh tistih, ki se tega zavedajo je, da ob vsaki priliki širijo liste, ki imajo nalogo vzgajati delavstvo in ga vsposabljajo za boj na političnem polju. Bližajo se volitve, in čim bolj bomo razširili socialistično časopisje med mase delavstva, tem večji bodo uspehi na volilni dan. Torej na delo za našo stvar.
UPRAVNIŠTVO.
POTOVALNI ZASTOPNIKI.
Na agitaciji za pridobivanje novih naročnikov, za nabiranje oglasov za list in Ameriški Družinski Koledar kakor tudi prodajo knjig, ki jih ima v zalogi Proletarec, sta, za Ohio: TONY OGRICH; za zapadne države pa: FRANK RICHTER. Rojakom jih priporočamo naj jim gredo kolikor mogoče na roke pri agitaciji za Proletarca.
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se trie seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvor* ni. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest prod kapitalističnemu sistemu, ki nas zasuinuje. Seje klubi bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Naloge premogarjev po bitki. — Konec boja pride s padcem kapitalistične družabne uredbe. — O slučaju v Coving-tonu. — Izrabljanje radikalnega senti-menta. — Čas večjih aktivnosti. — Primera iz Colorade.
Stavka premogarjev je v glavnem končana. Upira-ju se le še operatorji neunijskih rovov. V enih izmen teh unija najbrž ne bo proznana. Ampak velika večina premogarjev iz neunijskih rovov je stala solidarno na Slavki z linijskimi premogarji. Kadar pride do prihod-ije bitke — in do te pride — naj se poskrbi za sto: odstotno organiziranje premogarjev in cilj unije naj 1» zmaga na vsi črti. Neunijski rovi morajo postat, linijski. In unija mora voditi svoje boje spretnejše. To zgodi, kadar postane delavstvo bolj razredno zaved-
— prepojeno s socialističnim duhom.
* * *
Naloga zavednega organiziranega delavstva je širi-socialistični tisk med svojimi nezavednimi tovariši _ jih pridobivati v socialistične organizacije. Iz letošnjih stavk jim lahko črpate nauke, kako velikega pomena je politična moč za tistega, ki jo ima in tudi za tiste, ki jo nimajo. Ko smo to spoznali, pridemo do uključka, da mora imeti vsako mesto in vsak okraj socialistično postojanko z aktivnim članstvom. Sodru-ji premogarji, z začasno spravo, ki ste jo dosegli, boj ie ni končan. Nadaljeval se bo, dokler bomo imeli kapitalistično družabno uredbo. In da jo enkrat ne bomo imeli, je treba voditi boj za odpravo kapitalističnega sistema in ga nadomestiti s socialističnim. To ne velja samo za premogarje, ali za rudarje po Minnesoti, ilontani, Arizoni itd., ampak za vse del lavstvo. Kajt, današnje družabno zlo je v kapitalističnem sistemu, zato ga je treba izruvati s koreninami.	-
! V Kentuckyju se je to poletje dogodil sledeči slučaj: Socialistična organizacija v Covingtonu je priredila piknik in za to priliko iskala socialističnega go-vornika. Glavni tajnik stranke jim je določil za govornika sodruga A. Claessensa iz New Yorka, toda organizacija mu je sporočila, da je napravila aranžmo ie z drugim govornikom od lista "Debs Magazine", ki ga izdajata Irwin St. John Tucker, bivši pop, in C. L. Drake. Pogodili so se, da sodrugi v Covingtonu prodajo tisoč izvodov omenjene revije, za kar dobe govornika. Glavni tajnik Branstetter je tajniku organizacije'v Covingtonu odgovoril, da Tucker in Drake nista več ilana stranke in da E. V. Debs ni v nikakršni zvezi z revijo, ki nosi njegovo ime. Organizacija se mu je zahvalila za pojasnila in pozvala Claessensa, ki je član
stranke, ki agitirn zanjo in širi socialistični tisk.
* * *
Ko so se pričeli v ameriškem delavskem gibanju razdori, so se ene struje odcepile od stranke, drugi, ki tiso mogli prenesti boja v lastnih vrstah so postali neaktivni, tretji pa so izstopili iz vsakih organiziranih aktivnosti te ali one struje in pričeli izdajati privatne "radikalne" liste, prirejati predavanja in shode, oa »a ta način izkoriščajo radikalni sentiment delavstva v svojo privatno korist. Glavni del zavednega delavstva, ameriški socialisti, pa so ostali lojalni svoji stranki,
kije krizo srečno prestala i» gre sedaj zopet navzgor. * * *
Glavni stan soc. stranke priporoča socialističnim lokalom, naj ne podpirajo koristolovskih "free-lancer-jev" in njihove liste. Kdor hoče nastopati na socialističnih shodih, mora biti organiziran član stranke in aktiven v prid stranke, ne sebe. Le na ta način se bo stranka kot taka opomogla in istotako njen tisk. In kar velja za ameriške sodruge, velja tudi za organizi-
rane slovenske socialiste. Naša organizacija najprvo. In naše glasilo "Proletarec" mora dobiti prednost pred
vsemi drugimi "delavskimi" listi.
* * *
Sodrug John Teran, eden naših starih borcev, je zadnji teden poslal štiriindvajset naročnin na Proletarca. Dobil jih je tekom pol dneva. Agitacija na Elyju —■ in v železnem okrožju Minnesote sploh — ni lahka. Kako lahko bi imeli v vsaki naselbini dobrega agitatorja, ki bi v teku par mesecev povečali cirkulacijo Proletarca za nekaj tisoč. Delati je treba, treba je požrtvovalnosti in potrpljenja, pa gre. Druge poti v agitaciji za pravi delavski tisk ni.
Sedaj, ko so premogarji v splošnem pričeli z delom, so pričeli tudi z obnovljanjem naročnine za Proletarca. Razveseljivo je, da drže svojo besedo, in da s prvimi dolarji, ki so jih po preteku več mesecev zaslužili, obnovljajo naročnino. Tudi naš krog naročnikov med Hrvati in Srbi se širi. Znamenje, da surova gonja od strani "čistih" nima tistega afekta, ki so ga s svojim demagogiranjem nameravali doseči.
Jesen se bliža in s tem čas za večje aktivnosti naših socialističnih klubov. Klub nekaj šteje, če je aktiven. In da bo aktivnosti več in več, naj naši klubi prirejajo shode, zabave, igre, koncerte itd. In o uspehin naj poročajo v Proletarcu. Ameriški sodrugi prirejajo zabave in druge priredbe tudi v prid svojemu tisku Ali bi ne bilo priporočljivo, da bi tudi vsi naši klubi priredili to jesen in prihodnjo zimo po eno priredbo v prid Proletarcu?
Ta teden smo poslali tirjatve vsem naročnikom, katerim je naročnina potekla do 783. številke, to je z izdajo, ki jo imate v rokah. Prosimo, da jo obnovite brez odlašanja. Poravnati imamo obveznosti tiskarni in zato je nujno, da obnovite naročnino čim prej. Ako je le mogoče, pošljite razun vaše -še kako novo naročnino.
Ph. Zadnik iz Grand Valley, Colo., ni že pet let zaslužil toliko, da bi si mogel prihraniti kak cent. To je razumljivo, če se pomisli, da mu teče sedemdeseto leto starosti. Pod kapitalističnim sistemom plačujejo starcem samo toliko, da imajo za kruh, ali pa jim ne dajo niti službe. Zadnik je imel tudi druge nesreče. Kar je imel, mu je uničil požar, gotovino so mu vzeli tatovi. Kljub vsem neprikam je obnovil naročnino in v pismu omenja, da mu pri najboljši volji ni mogoče prispevati pet dolarjev v fond za pokritje Proletarče-vega dolga. O njegovem slučaju naj nekoliko premišljajo tisti, ki bi čisto lahko nekaj žrtvovali za svoj tisk, pa se zvijajo z neštevilnimi brezsmiselnimi izgovori, ako se snidejo s socialističnim agitatorjem.
Agitatorji na delu.
Število naročnin ki so jih poslali agitatorji za razširjenje Proletarca:
.lohn Teran, Ely, Minn.........................24
Joseph Kodrich, Cleveland, 0......................................7
Frank Benčina, Chicago, 111..........................................6
Chas. Pogorelec, Chicago, 111..........................................6
Jacob Kunstelj, Ely, Minn............................................3
Frank Žerovec, Kenosha, Wis......................................3
Frances Taucher, Mich................................................3
Frank Stefanich, South Bend, Ind..............................2
Frank Klun, Chisholm, Minn..........................................2
Frank Bregar, Avella, Pa......................................2
Paul Les, Boswell, Pa..................................................1
Frank Zaitz, Chicago, 111..............................................l
Frank Petrich, Chicago, 111..........................................1
Joseph Bavetz, Chisholm, Minn....................................1
John Miklich, Sheboygan, Wis......................................1
Joseph Ocepek, Detroit, Mich......................................1
Louis Urbancich, Detroit, Mich..................................1
Joseph Ule, Chisholm, Minn..........................................1
Frank Kogovšek, Niles, 0............................................1
John Ban, Pittsburgh, Pa............................................1

ZA POMOŽNO IZOBRAŽEVALNO	dopustili izkoriščevalnemu elementu polastiti se »la-
» ITPIJO JSZ	uvest' v tl^elo reakcijo.
"	Moraczewski pobija vsa ta očitanja, razširjeno
so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu	poljskih socialistih v tujini. On pravi, da poljski so-
avgustu, kakor sledi:	cialistična stranka ni šovinistična, da ni protižidotska
Tek št. in društvo	Kraj	Vsota,	in da ni orodje francoskega kontinentalnega imperia-
2—119 SNPJ., Waukega, lili..............S 3.00
lizma, za kakršno jo prikazujejo njeni nasprotn ki na j
9—275 SNPJ., Maynard, Ohio............. 1.0U	levici Dejal je> da v0dijo poljski socialisti borbo za
14=209 ISpj.; Nokomis! 111. ?7'Z" i!!!!:: 1.00	poljske delavce in za svobodo v Poljski tako_ spred
__229 SNPJ. Large, Pa................. 1-00	da so si nakopali nase najhujše sovrastvo poljskih »fr
Ig_388 SNPJ.,' Pursglove, W. Va.......... 2.00	leposestnikov in kapitalistov. Našteval je pridobitve,!
17— 46 SNPJ., Oregon City, Oreg........... 1.00 jj^ je izvojevalo poljsko socialistično delarstvoj
20— 20 SNPJ., Ely, Minn. . .............. ■	radi katerih si je nakopalo sovraštvo poljskega iose-1
24— 88 SNPJ., Moon Run Pa. . ............ 1.00	d j v razreda
26—112 SNPJ., Bear Creek, Mont........... 1.00	aujocega razreda.
<yj_ 44 SNPJ., Franklin-Boro, Pa.......... 6.00	v poljskem državnem zboru ima sociansUcnal
29_115 SSPZ.' Kenilworth, Utah........ • • • 1-00	stranka 34 poslancev; vseh skupaj je 400, ki pripada-]
33—169 SNPJ., Fitz Henry, Pa............. 1-00	j0 raznim strankam. Dva poslanca sta komunista, to-J
36—156 SNPJ., Muddy, 111. . . . . ........................da nista bila izvoljena kot taka, ampak sta odstopila
^=344 SNPJ.' SovgL Wis. • ' :.::::: li:So	<><» PoU-ke ljudske stranke, katera ju je izvolila, in:
^_ 2 SNPJ-.' La Salle, lil................ 3.00	potem proglasila za komunista. Komunistično gib
54_340 SNPJ-! Wyano, Pa................ 1-00	nje na Poljskem je šibko, kajti Poljaki so bili pod ca-j
55— 17 SSPZ., Aurora, Minn............. 1-00	rizm0m še veliko bolj brezpravni kakor rusko ljudstvo,
60—382 SNPJ., Accosta, Pa. . . .............. •	zaj0 :e med narodom razširjena mržnja do vsega, kar
66—259 SNPJ., Meadowlands, Pa.......... 1.00	ruskem vnlivu
68—412 SNPJ., Firestone, Colo............. .51	uisi po ruskem vplivu.
gg_m s,N,pj.( Aurora, Minn.............. 2.00	Andrzej Moraczewski je rodom iz Galicije. Leta
70_331 SNPJ., Seminole, Pa.............. 2.00	1907 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor na so-:
71— 1 SNPJ., Chicago, 111................ 1-00	cialistični listi; leta 1911 je bil ponovno izvoljen in v
73—245 SNPJ., Lawrence, Pa^............ 4.U0	pariamentarnih in delavskih krogih je bil na glasu]
still SNPJ:; Detroit, Mich. ! '. '..'.! i! i!!! ! sioo	kot zelo sposoben borec za delavska prava.
81—415 SNPJ., Adrian, W. Va............ 1.00	Leta 1914 je vstopil v Pilsudskijevo legijo, kjer se
82_178 SNPJ., Cleveland, Ohio........... 1-00	je boril proti carskim armadam za osvoboditev Poljske.
84—114 SNPJ., Roundup, Mont............ 1.11	v armadi je bil do leta 1917. Leta 1918 je bil imeno-
88—242 SNPJ., Staunton, 111. ............... •	van za mjnjstra železnic v prvi poljski revolucionarni.
94_444 iSNPJ., Cleveland, Ohio............ l-UU	. .. . . ...	,. . ,.
96—352 SNPJ., Kincaid, 111................ 2.00	vladl> kl Je blla ustanovljena v Lublinu. Ko se je Pil-
98_425 SNPJv Triadelphia, W, Va.......... 2.00	sudski vrnil iz pruske ječe ,je bil Moraczewski ime-
100_174 SNPJ., Dunlo, Pa................ 1-00	novan za ministerskega predsednika. Pod njegovim
Klubi J. S. Z.	predsedstvom kabineta se je proglasilo Poljsko za re-
69. Herminie Pa.......................... 1.0U	publiko in se stvorila konstitucija, sloneča na demu-
47. Springfield, 111........................ °'UU	kratičnih načelih. Izdani so bili zakoni, ki so
Skupaj................................$80.40	tirali ljudstvu vseh narodnosti osebno, versko in poli-
Tajništvo J. S. Z.	tično svobodo, nadalje razni socialni zakoni, progla
__je bil 8-urni delavnik itd. Volilna pravica je bila ]
deljena obema spoloma. Deset dni pred državn
ropravek.	zborskimi volitvami leta 1919 je Moraczewskijeva vla-
V zadnjem izkazu prispevkov skupine 400terih za	da odstopila. Zunanje sile in strah pred Rusijo so |
brisanje "Proletarčevega" dolga, se je bila urinila ne-	tisnile vlado v roke drugim strankam, ki so še dan-
ljuba pomota, kjer se glasi, da je prispeval klub št.	na krmnu 128. Nokomis, 111., $10. Prav bi se moralo glasiti, da jtj(j» je dotično svoto prispeval klub št. 213 v Carlinville, lil.
A. Moraczewski, .bivši poljski ministerski predsednik, potuje po Zedinjenih državah.
Andrzej Moraczewski, eden izmed voditeljev poljske socialne demokracije, podpredsednik poljske državne zbornice, je na povabilo Poljske socialistične alijance dospel v Zedinjene države, kjer predava po raznih poljskih naselbinah o razmerah v poljski republiki in o delavskem gibanju na Poljskem.
Kot znano, je poljska social-demokratska stranka razglašena za šovinistično, ki je zatajila svoja revolucionarna načela takoj po padcu carizma in pričela pomagati poljski buržvaziji na vladi. Trockij je pred par meseci napisal članek, v katerem pravi med drugim, da so nekateri poljski vodilni socialisti bili najhujši in najenergičnejši borci proti carizmu, toda ko je padel, so v navdušenju za poljsko narodno državo
KNJIŽEVNOST.
Druga številka "Rdečega Pilota" ima sledečo bino: Štefanija Ravnikar: Na koncertu. — Tone Seliškar: Ljudožrci (pesem). — Štefanija Ravnikar: Drevo na griču. — Tone Seliškar: Dete (pesem). — Štefanija Ravnikar: Človeški obraz. — Tone Seliškar: Predigra (pesem). — Anton Podbevšek: "Politična i metnost". — Tone Seliškar: Kristus in antikrist (p sem). — Angelo Cerkvenik: V verigah. — Tone Se škar: Srd (pesem). — Angelo Cerkvenik: Umik. Predstave v ljubljanskem "kinu Tivoli."
"Rdeči Pilot", mesečnik prevratne mladine z« duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. — Naročnina za posamezno številko dvi dinarja. (Prvo in drugo številko se dobi tudi v uprav-ništvu Proletarca. Glejte cenik na 16. strani.)
vt®
Politična reakcija ni nikdar odstranila nevarnosti,] ampak jih je le provocirala in pomnožila.
Dovtipna Chaotova zavrnitev.
Koje predsednik McKinley 1. 1899. imenoval pokojna Josipa Hodgesa Chaota za veleposlanika na An-eškem, je ta kmalu zaslovel po svojih šalah in hitrih ivtipnih zavrnitvah. Nekoč sta neki nadut mladec in Chaote pomotoma zamenjala svoja klobuka. Vračaje laotov klobuk je dejal mladi mož: "Kao imenitno! Sajini glavi sta si močno enaki." "Da," mu odgovori haote, "ali notranjščina je različna." In če sprejme-od svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili stekic-ico, katere vnanjost je močno enaka oni Trinerjeve-igrenkega vina, se boste kmalu, uverili, da je notranjem; različna. Samo pristno Trinerjevo grenko vino nm inore takoj in zanesljivo pomagati v slučaju sla-(slasti in zaprtja, zabasanosti, glavobola ali drugih klodčnih neredov. Ono izčišča želodec in črevesje, in ir je resnično krepčilo, jih ojačuje ter jim daje poletom moč za njih delovanje na izdaten način. Ker je jesen blizu, imejte doma tudi Trinerjev Liniment arevmatizem in Trinerjev Cough Sedative za pre-Bad!
Požar v Trinerjevem podjetju ni prekinil obrata.
Joseph Triner Co. želi obvestiti javnost, da požo.r, tateri je uničil dne 5. sept. t. 1. dva nadstropja glavne-p poslopja na S. Ashland Ave. v Chicagi, ni ustavil proizvodnje Trinerjevega grenkega vina in drugih Tri-lerjevih zdravil. Velika zaloga sestavin in vina v skladiščih sosednih poslopij je ostala nedotaknjena, iar je pripomoglo, da se je z izdelovanjem takoj dru-gi dan zopet začelo in 24 ur po požaru se je že zopet ufelo i razpošiljanjem naročil.
SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako jo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnosit vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k isejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako polagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva »loga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč".—
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cen« in točna postrežba,
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. ■ Za obilna naročila se toplo priporočam.
Čitanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske.
i—IZNAJDITELJI—
V zadevi patentov »e obrnite na zanesljive patentne odvetnike na naslov:
A. M. WILSON, INC., Patents, 314 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C.
Našo SLOVENSKO knjigo, ki daje informacije o iznajdbah in patentih, vam bo na vaio želja poslana zastonj. Pišite potijo še danes.
NAROČNIKE,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ili enem pomagate listu, ki v časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
clothing HOUl
3649-51 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.

LOTE NA PRODAJ
na
93 St. in Euclid Ave. (v bližini So. Chicage.)
Stavbišča se nahajajo na najlepšem prostoru. Prodajam jih po zmernih cenah.
ANTON PREŠERN, Contractor and Builder,
1907 So. 61st Ave., Cicero, ILLINOIS.
Tel. Clyde 1775-R
Želim se seznaniti tudi z rojakom, ki bi imel primerno svoto kapitala in bi bil pripravljen stopiti z menoj v real estate business. Katerega veseli, na se mi javi te-lefonično ali pa osebno na zgo-rajšnji naslov.
)
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-
venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
V platno .................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, prva in
druga številka .............................05
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani.......75
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani ................................... . .75
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana...........35
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani .....................................70
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. .60 ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani............................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. .85 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj................................... 2.60
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj ....................... 2.60
DE TROl TSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem doi 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevi redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udi žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj s« prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, i pridobivamo novih članov. — Organizator.
WWft^WWWrtWWWW
www
;!	Edini
< Jugoslovanski pigreinik in balzamom!
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlji nje mrtvaških odrov, imamo urejeno poseb kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
šasu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji AmeriSki socials tičnl dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo loto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
revmatične hitro olajša te, če rabite
SEVERA 5
gothaRDOL
Zanesljivi liniment
Istotako vporaben je za izvinjenje, otekline, za otrpnelost W ohromelost bolnih mišic ter udov.
CENA M IN 60 CENTOV Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDŠ, IOWA
John Plhak k Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
Hi&
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
I^Edinl slovenski pogrebnik
I	MARTIN BARETINČIČ
I 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOflNSTOWN, Pi