116! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 POVERJENIŠTVO POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST 1945—1947 METKA GOMBAČ Upravna razdelitev cone B Slovenskega primorja na okraje je izvirala še iz obdobja narodnoosvobodil- nega boja. V nekaterih okrajih se je obseg ohranil skoraj v celoti tudi po osvoboditvi, v drugih npr. koprski okraj in okraj Idrija-Cerkno pa le v osnovah. Osnove teritorialne organizacije so se postavile ta- krat, ko so se tudi na Primorskem pripravljali na vo- litve v narodnoosvobodilne odbore, v glavnem poleti 1944. Tedaj so se formirala štiri okrožja, ki so obsta- jala do osvoboditve. Takoj po osvoboditvi je prevzel upravo Slovenskega primorja Pokrajinski narod- noosvobodilni odbor (odslej PNOO) za Slovensko primorje in Trst, ki je izdal 12. maja 1945 odlok o no- vi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenskega primor- ja. Ves teritorij se je razdelil na tržaško okrožje, ki je imelo 9 okrajev, goriško okrožje s 15 okraji in mesto Trst, ki se je upravno delilo v 5 rajonskih in 1 okrajni narodnoosvobodilni odbor. Razvoj dogodkov pa je narekoval nove ukrepe. Po podpisu beograjskega sporazuma 12. junija 1945, se je Slovensko primorje razdelilo v cono A in cono B. PNOO je izdal nov od- lok o upravno-teritorialni razdelitvi, po katerem se je tržaško okrožje zmanjšalo na 4 okraje, goriško okrožje na 9 okrajev, kot tretja upravna enota je ostalo mesto Trst. Sestavljali so cono A pod Zavezni- ško vojaško upravo, na področju cone B pa se je že konec junija ustanovilo v Postojni Poverjeništvo po- krajinskega narodnoosvobodilnega odbora (odslej P PNOO) za Slovensko primorje in Trst, ki se je v začetku julija 1945 preselilo v Ajdovščino. Ustrezni odlok o ustanovitvi P P N O O je izdal PNOO dne 25. julija 1945.^ Za svoje delo je PPNOO odgovarjal^ PNOO za Slovensko primorje in Trst in skupščini j ljudskih odposlancev. i PPNOO je v coni B Slovenskega primorja vodil ; upravo vzhodnoprimorskega okrožja, ki je imelo ta- koj ob ustanovitvi 11 okrajev: Tolmin, Cerkno, Grgar, Idrija, Crniče, Ajdovščina, Postojna, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Koper, Piran. Do jeseni 1945 so bile izvedene določene teritorialne spremem- be in tudi število okrajev se je zmanjšalo. Okraj Črni- če, ki je bil po določitvi demarkacijske črte okrnjen in prešibak za samostojno delo, se je združil z okrajem i Ajdovščina v okraj Vipava s sedežem v Ajdovščini, i Odlok o tej spremembi je bil izdan 22. julija 1945.^ \ Na skupščini 1. avgusta 1945, je bil izvoljen okrajni j narodnoosvobodilni odbor Vipava. Takoj zatem, 3. avgusta 1945, je bila izvedena še združitev okrajev Koper in Piran. Vzrok za to združitev je bil predvsem ta, da sta bila to okraja, ki sta imela isto politično problematiko, močan delež tako italijanskega kot slovenskega prebivalstva, kar je zahtevalo enotno i vodstvo in delo. Tako so rešili tudi vprašanje kadrov, j kar je predstavljalo v teh krajih nemajhen problem. Ustanovljen je bil okraj Koper s sedežem v Kopru. V letu 1945 so združiU še okraja Idrija in Cerkno v j okraj Idrija-Cerkno, in sicer 29. decembra 1945. Ta- j ko je štelo vzhodnoprimorsko okrožje konec leta 1945 8 okrajnih narodnoosvobodilnih odborov in 207 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (odslej KNOO). Na vsak KNOO — tu so bili všteti tudi mest- ni narodnoosvobodilni odbori — je prišlo povprečno i 794 ljudi. V coni B je bilo leta 1945 okoli 164000 pre-1 bivalcev.' Posamezni okraji so imeU v tem času nas- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 117 i lednje število KNOO: okraj Koper 47, okraj Vipava 42, okraj Ilirska Bistrica 28, okraj Hrpelje-Kozina 21, okraj Tolmin 18, okraj Idrija-Cerkno 18, okraj Grgar 17, okraj Postojna 16. Tako je bilo številčno stanje po poročilu odseka za izgradnjo narodne oblasti pri P P N O O ob koncu leta 1945, za leto 1946 pa je zna- čilno, da se je število KNOO po posameznih okrajih precej spreminjalo. O vzrokih za to bo govor nekoli- ko kasneje. Okraj Koper je obsegal v glavnem vso Slovensko Istro in je bil po številu prebivalstva največji okraj v coni B. Število prebivalstva se je gibalo okoli 52.000, od tega so obalna mesta imela 20.000 prebivalcev. Ta okraj je bil narodnostno mešan z močnim deležem italijanskega prebivalstva, ki je imelo večino v treh mestih, v drugih KNOO pa je bila večina prebivalstva slovenske narodnosti. V teku leta 1945 in tudi v letu 1946, je bila reakcija v tem okraju precej močna, stanje napeto, to so bili kraji z industrijskimi obrati, ki so bili v rokah italijanskega kapitala, skratka bila je potrebna veUka mera politične zrelosti pri reševa- nju vsakdanjih zapletov, provokacij in sporov. Težnja je bila, da so bili Slovenci in Italijani enakov- redno zastopani pri izvajanju oblasti. Organi Narod- ne zaščite so prijaviU nekatere pripadnike dveh ilegal- nih organizacij »Partito d'Azione« in »Partito della Democrazia Cristiana«, zaradi razširjanja letakov ka- terih vsebina je bila proti oblasti, ki sta jo vpeljala Vojaška uprava jugoslovanske armade in P P N O O.* Okraj Hrpelje-Kozina je obsegal Mah Kras med Socerbom, Rakitovcem in Kozino, zahodne Brkine, zahodni del Vremske doline in del Gorenjega Krasa okoU Divače, kolikor ga je ostalo tostran Morganove črte. Ta okraj je štel okoli 12000 prebivalcev in je bil najbolj siromašen, praktično brez industrije (1 manjši premogovnik) pa tudi brez pravih pogojev zanjo. Prebivalstvo je živelo od kmetijstva, gozdarstva in živinoreje. Okraj Ilirska Bistrica je obsegal bistriško kotlino med pivško planoto in severnimi obronki po- gorja Učke, na vzhodni strani ga je mejil Snežnik, na zahodu pa vzhodni del Brkinov. Tu je živelo dobrih 17000 prebivalcev. Okoli Ilirske Bistrice je bila razvita lesna industrija, po centralnih nižinskih predelih je živelo prebivalstvo od kmetijstva, snežniški predeli od gozdarstva in brkinska stran od sadjarstva. Neko- liko revnejši so bili predeli v južnem delu okraja. Okraj Postojna je pokrival v glavnem pivško plano- to. Dva večja centra sta bila Št. Peter na Krasu (Piv- ka) in Postojna. Okraj je imel 17500 prebivalcev. Najvažnejši panogi gospodarstva postojnskega okra- ja sta bili gozdarstvo in živinoreja. Okraj Vipava je nastal po združitvi okraja Crniče in okraja Ajdovšči- na. Neuradno se je zanj uporabljal naziv okraj Ajdo- vščina. Geografsko je obsegal Vipavsko dolino s sre- diščem Ajdovščina. To je bil izrazito kmetijski okraj, obnavljali so vinogradništvo, prevladovali so mali kmetje in je imel okoli 26000 prebivalcev. Okraj Idri- ja je obsegal hribovite predele od Črnega vrha in seve- rovzhodnih obronkov Trnovske planote do tolmins- kih hribov, na vzhodni strani Baske grape. Tu je žive- lo nekaj manj kot 18000 prebivalcev. Zaradi visoke lege so predvidevali razvoj živinoreje, gozdarstva in sadjarstva. Edini industrijski kraj v okraju je bila Idrija. Okraj Grgar je obsegal Banjško in Trnovsko planoto ter gornje predele doline Trebuše. To je bil manjši okraj s pribUžno 9000 prebivalci in je spadal med revnejše okraje. Industrije tu ni bilo, ljudje pa so se v glavnem ukvarjali s hišo obrtjo in gozdnimi deh. Tudi tu so načrtovali možnosti gospodarskega razvo- ja v živinoreji in gozdarstvu. Okraj Tolmin je obse- gal najsevernejše, gorate predele cone B. Tu sta bila živinoreja in gozdarstvo najvažnejši panogi gospo- darstva. Okraj je imel okoli 12500 prebivalcev.^ Važna akcija, ki je stekla v coni B takoj po osvobo- ditvi, je bila priprava in organizacija volitev v NOO, ki jo je vodil odsek za izgradnjo narodne oblasti pri PPNOO, ki je sprva deloval v okviru odseka za no- tranje zadeve, 29. oktobra 1945 pa je postal samosto- jen, direktno podrejen tajništvu PPNOO.* Za volitve nižjih organov ljudske oblasti, je izdal v septembru 1944 PNOO za Slovensko primorje in Trst predpise, predvsem glede ustroja in organizacije pos- lovanja in je tako, prilagojeno za Slovensko primor- je, uzakonil odloke predsedstva SNOS. To so bili: 1. Odlok PNOO o volitvah v KNOO ter okrajne in okrožne narodnoosvobodilne skupščine. 2. Pravilnik za poslovanje okrožnih, okrajnih in krajevnih volil- nih komisij za volitve. 3. Navodila odseka za iz- gradnjo ljudske oblasti pri PNOO za pripravo in iz- vedbo volitev. 4. Odlok PNOO o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih NOO. Ti predpisi glede volitev so veljali v celoti tudi po osvoboditvi s tem, da je priš- lo do spremembe le glede okrožnih skupščin toliko, da so poslance za zasedanja okrožnih skupščin volili indirektno, preko okrajnih skupščin. Uradni nazivi za organe ljudske oblasti vseh stopenj od krajevnih do pokrajinskega, se niso spremeniU in so NOO ostali do leta 1947 kljub temu, da so v Sloveniji leta 1946 že uvedli ljudske odbore. Delo pri pripravi volitev se je sprva lotilo obliko- vanja novih volilnih enot. Posameznim okrajem ob demarkacijski črti so priključili volilne enote in sicer okraju Crniče iz okrajev Miren in Komen, okraju Po- stojna iz okraja Sežana in okraju Grgar iz okraja Ka- nal. Volitve, ki so se tudi v Slovenskem primorju že izvedle med vojno, so se morale po vojni izvršiti še v krajih, kjer so bile močne okupatorjeve postojanke, povsod torej, kjer jih med vojno ni bilo, oziroma so potekala takoj po vojni po hitrem postopku, z dvi- ganjem rok. Odlok o volitvah je PPNOO za cono B izdalo 7. septembra 1945.^ Odsek za izgradnjo narodne oblasti je sklical 10. septembra 1945 vse okrajne referente na sestanek za pripravo in izvedbo volitev. Na podlagi Uradnega li- sta, so pripravili navodila za delo okrajnih in krajev- nih volilnih komisij. Okrožna volilna komisija, je po okrajih sklicevala konference okrajnih in krajevnih volilnih komisij. Volitve so se pričele konec septem- bra 1945 in so potekale postopoma, najboljše v okra- jih Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica. Najtežje pa so 118 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 volitve izpeljali v okraju Koper, tu so se morale volit- ve ponekod celo razveljaviti (Izola), volilna propa- ganda pa je nato zajela predvsem prebivalstvo itali- janske narodnosti. V poročilu za mesec november 1945 je navedeno, da so razpustili volilno komisijo, sestavili novo, za nekaj časa ustavili volitve in nato v mesecu decembru nadaljevali z volitvami v okraju Koper.^ Po končanih volitvah so potekale okrajne narodnoosvobodilne skupščine, v okraju Grgar 25. oktobra, v okraju Hrpelje-Kozina 4. novembra, v okraju Vipava 30. oktobra, v okraju Postojna 13. no- vembra, v okraju Tolmin 17. novembra, v okraju Ilirska Bistrica 9. decembra, v okrajih Idrija in Cerk- no pa 29. decembra. V okraju Koper je bila skupščina v začetku leta 1946.« Organizacijska struktura KNOO je bila še vedno taka, kot je bilo določeno z odlokom o krajih in okrajih iz leta 1944 s to razliko, da so odpadle določe- ne funkcije v zvezi z vojsko, ugotavljanjem zločinov, škode in nastopile nove, značilne za povojno obdob- je. V manjših KNOO je bilo poleg predsednika in taj- nika še 5 odbornikov, v večjih KNOO je bilo odbor- nikov več. Običajna organizacijska shema krajevnega odbora je bila: predsednik, tajnik, poverjeniki za no- tranje zadeve, za finance, za kmetijstvo in gozdarst- vo, za trgovino in preskrbo, za obnovo, za industrijo in obrt, za prosveto, za socialno skrbstvo in zdravst- vo. Pri manjših KNOO je delo več sektorjev opravljal en član odbora, pri zelo velikih KNOO pa so se neka- teri od navedenih delovnih področij tudi razdelili. KNOO, ki so bih večji, tako npr. mestni NOO (Tol- min, Postojna, Ajdovščina in obmorska mesta), so imeli plačano administrativno moč, medtem ko so krajevni odborniki prejeli denarno nagrado le občas- no kot nadomestilo za večje opravljeno delo, ki jim je vzelo več časa. Nagrado in njeno višino so določili ob vsakem primeru na seji odbora. Za določene spremembe pri organizaciji odsekov in oddelkov okrajnih izvršnih odborov pa je PPNOO izdal odredbo 12. marca 1946. Okrajni IO so vodih predsednik, podpredsednik, tajnik in potrebno števi- lo poverjenikov, ki so bih izvoljeni na okrajni skup- ščini. Določili so tudi, da sta okrajni predsednik in tajnik polno zaposlena in plačana. Poleg tajništva je za opravljanje nalog na okraju po posameznih pano- gah uprave po novem odloku delalo 5 odsekov (prej 11), in sicer gospodarski odsek, ki je vključeval odde- lek za trgovino in preskrbo, za obrt in industrijo, od- delek za kmetijstvo in gozdarstvo in za gradnjo in ob- novo. Nadalje je deloval na okraju finančni odsek, odsek za socialno skrbstvo in zdravstvo, odsek za prosveto in odsek za notranjo upravo. V tajništvo je poleg predsednika, podpredsednika in tajnika spadal še personalni referent, referent za izgradnjo narodne oblasti, referent za vojno škodo in pravni referent. Vsak odsek je imel poleg strokovnih moči še potreb- no število pisarniškega osebja.^" Kasneje med letom 1946 so nastale posamezne spremembe, kot so pokazale potrebe, tako se je na primer v okviru gospodarskega odseka ustanovila davčna komisija, pri tajništvu pa referat za zadruž- ništvo. Število strokovnih delavcev na okraju je bilo odvisno od veUkosti okraja med 25 in 35 administra- tivnih delavcev pa med 12 in 18. PPNOO je na ozemlju cone B predstavljalo naj- višji organ ljudske oblasti. V sodelovanju z VUJA (Vojaška uprava JA) je vodilo upravo vzhodnopri- morskega okrožja. Za popolnejši prikaz razmer v co- ni B v letih 1945—47 bo potrebno osvetliti tudi vlogo VUJA, vendar za zdaj arhiv tega organa še ni dosto- pen, med arhivskim gradivom PPNOO pa se naha- jajo le posamezni dopisi, ki dokazujejo povezanost in sodelovanje pri upravljanju tega ozemlja. Od usta- novitve dalje je PPNOO vodilo upravo preko komi- sij in odsekov. Ko se je PPNOO popolnoma formi- ralo, so ustanovili tudi zakonodajni svet z nalogo, da je pripravljal odloke in odredbe, ki jih je PPNOO iz- dajalo za svoje področje. Objavljeni so bili v Urad- nem listu P P N O O za Slovensko primorje. PPNOO je vodil tajnik Franc Perovšek. Po okrožnici odseka za izgradnjo narodne oblasti pri PPNOO je bila pred okrajnim 10 v mesecu decembra 1945 poleg volitev določena še ena naloga, za katero so tudi določili da- tum izvedbe 16. december 1945, in sicer združevanje KNOO. Pogoji dela so postali drugačni, kot so bili med vojno, poleg tega pa se je pokazalo, da majhne krajevne enote niso bile kos nalogam. Aktivisti okraj- nih odsekov za izgradnjo narodne oblsti so obiskaU KNOO in odbore Slovansko italijanske antifašistične unije, kjer so govorih o potrebi in pomenu združitve, potem so sklicali zbore volilcev v posameznih KNOO, sledila je seja združenih vasi novega KNOO. Poroči- la, ki so prihajala iz KNOO pa so govorila o velikih težavah, ki so spremljale združevanje manjših krajev- nih enot v večje. Problem je bil v dogovarjanju, kje bo sedež odbora, kdo bodo odborniki, kako bodo za- stopani interesi vsake vasi, kakšne pravice in koristi bodo imele, tako da je bil pozneje sprejet sklep, da je treba počasi in s prepričevanjem nadaljevati delo tudi še v teku leta 1946. Ko je bila večina KNOO združena, do maja 1946 pa je bilo še nekaj časa opa- ziti med posameznimi vasmi nesodelovanje, še vedno so morali člani okrajnih odsekov za izgradnjo narod- ne oblasti ogromno časa posvetiti delu na terenu.^^ Postavljanje novih KNOO je potem zahtevalo nove volitve odbornikov. Težko je bilo po vseh KNOO vpeljati redno delo tudi zato, ker so se odborniki veli- kokrat menjali. Izredna politična situacija, ki je zah- tevala na vsem teritoriju stalne spremembe, prilaga- janja in nove ukrepe, je dostikrat povzročila, da so odborniki odstopali, ker niso bili kos nalogam. Veli- ko je bilo upravno političnih tečajev v slovenskem in italijanskem jeziku v Rodiku, Šempasu, Lokovcu, Skriljah, kjer so poskrbeli za najnujnejši pouk novim odbornikom. Vsakih 14 dni bi morale potekati seje krajevnih od- borov in enkrat mesečno zbori volilcev. Zapisnike o teh sestankih so pošiljali na okrajni odbor in ti so po- ročali okrožnemu odboru. Po statističnih podatkih kakor tudi po dopisih in poročilih, ki so jih okraji po- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 119! šiljali na okrožje, vidimo, da so zapisniki in poročila iz KNOO prihajali zelo neredno. Posebno v poletnih mesecih, ko so bili ljudje preobremenjeni z delom na polju, udarniškim delom, delom pri obnovi, jih je bi- lo težko pritegniti še na sestanke. Udeležba na zborih volilcev je bila različna, odvis- na tudi od problemov, ki so bili na dnevnem redu. Pokazalo se je, da so ljudje živo razpravljali pred- vsem takrat, ko je šlo za njihove osnovne interese. Največ se je na zborih volilcev govorilo o gospodars- kih zadevah, obnovi, upravnem delu ter o združeva- nju KNOO. Velikokrat so se izvajale tudi nadomest- ne volitve posameznih članov krajevnih odborov. Mnogo so govorih o davkih; pobiranje davkov je bilo težavno, ljudje so se marsikje upravičeno ali neopra- vičeno upirali in bilo je potrebno veliko prepričevan- ja, dokazovanja in potrpljenja pri tem delu. Iz krat- kih povzetkov vsebine razpravljanj iz zborovo volil- cev naj kot primer navedem poročilo KNOO Knežak iz okraja Ilirska Bistrica: »Protest od strani imovitejših radi previsokih dav- kov. Postaviti gospodarsko zadrugo. Izvoliti odbor za udarniško delo, s pomočjo okraja se bo popravilo jarke na vasi. Podrte borovce prodati, znesek porabi- ti za potrebe KLO. Vaško imovino dali v najem. Ka- mioni jemljejo voznikom zaslužek. Pojasnilo radi odvzema mul od UNRRA. Dobili semen, krompir, fi- žol, ječmen. Odvzet nakaznice za mast oziraje se na težo zaklanega prašiča. Prosv. društvo Šembije, naj plača hrano igralcem. Popraviti šolo in napajališče.«^^ Z vzpostavitvijo demarkacijske črte je bilo prizade- to tudi gospodarstvo, saj je bilo ozemlje na ta način odtrgano od dveh centrov Trsta in Gorice. Precej obratov in objektov je bilo poškodovanih, ni pa bilo področje cone B še vključeno v načrt obnove gospo- darstva nove Jugoslavije. Spopasti se je bilo treba z gospodarskim kaosom, kakršnega je pustila vojna. V takih okoliščinah pomanjkanja vsega je bilo težko naenkrat uvesti neko organizirano pomoč za obnovi- tev razrušenih gospodarskih objektov, komunikacij, industrijskih obratov. Do konca leta 1945 seje v glav- nem skušalo narediti najnujnejše, podrobnejši načrt gospodarske obnove pa je bil za leto 1946 že v pri- pravi. Za obnovo gospodarstva je bilo nujno potrebno začeti z obnovo komunikacijskih objektov, gospo- darskih poslopij, javnih zgradb in zaradi lažje izved- be tega sta se združila odsek za gradnjo pri PPNOO in odsek za gradnje pri VVP (Vipavsko vojno podro- čje). Pri odsekih za gradnje na okrajih so postaviU tehnične baze, ki so prevzele vsa tehnična dela. Pri zbiranju materiala in prostovoljnem delu sta veliko pomagali ženska in mladinska organizacija. Ravno v zvezi z nabavo materiala se je z razdelitvijo terena na dve coni pojavil problem, da je bila preskrba z mate- rialom zelo otežena kajti večina potrebnih stvari za obnavljanje se je našla v coni A, kar je vzpodbujalo črno borzo v obmejnih predehh. V juniju 1945 so se lotili organiziranja osebnega, tovornega in potniške- ga prometa. Poštni promet se je odcepil od prometne- ga odseka in na Reki se je ustanovila direkcija PTT za cono B. Prav tako je bilo treba vzpostaviti osebni promet, ki je bil popolnoma opuščen. Podjetje »Ri- bi« iz Gorice je prenehalo z delom, zato je VVP od- stopilo nekaj vozil. Prve dni novembra 1945 se je pri PPNOO osnovalo avtopodjetje z nalogo, izboljšati in urediti celoten avtopromet v coni B. S pomočjo Na- rodne zaščite se je organizirala kontrolna cestna služba.^ ^ Poseben problem sta bila obnova in zagon zapušče- nih industrijskih podjetij. Na prvem zboru odposlan- cev okrožne skupščine decembra 1945 so sklenih, da se mora produkcija v industrijskih podjetjih dvigniti, doseči predvojno proizvodnjo in jo nato preseči. Vsa večja podjetja so imela svoje centrale v coni A ali v Italiji. Z njihove strani ni bilo nikakršnega interesa, da bi obnoviU proizvodnjo v podjetjih. Poiskati je bi- lo treba surovine in osnovni material za delo v Slove- niji oziroma v Jugoslaviji in prav tako ustrezno tržiš- če.^" Na tretjem zasedanju odposlancev okrožne sku- pščine 10. decembra 1946 je tajnik že poročal o dolo- čenem napredku v produkciji, ki je marsikje že dose- gla predvojno stopnjo. Hude težave so se pojavljale tudi glede preskrbe in notranje trgovine. Nemogoče je bilo takoj vpeljati redno in pravično razdelitev prehrane. Prve živilske nakaznice so se pojavile v mesecu avgustu 1945, prej pa so hrano delili na podlagi številčnega stanja. Trgo- vina je bila ob koncu leta 1945 in v začetku leta 1946 pogojevana s stanjem, ki je vladalo v Slovenskem pri- morju in se mu je prilagodila na ta način, da je prev- ladovalo preprosto poslovanje zamenjave blaga za blago. Že sredi leta 1945 pa so sklenili v zvezi s poži- vitvijo trgovine predvsem dve stvari, in sicer opustiti poslovanje z zamenjavo blaga za blago in pa boj proti špekulaciji, ki ji je med drugim ta primitivna trgovina dajala možnosti razcveta. Določili so cene blagu, za poživitev trgovine in preskrbe pa je skrbela centrala PRERAD, ki je imela sedež v Št. Petru na Krasu (da- nes Pivka). Centrala PRERAD (Prehranjevalni urad, kasneje Preskrbovalni zavod) je skrbela za nabavo živil in za njihovo razdelitev po okrajih. V sporazumu z VUJA je oddelek za trgovino pri PPNOO izdal vrsto uredb za prodajo in nakup kmečkih izdelkov.^' Za poživitev trgovine in preskrbe so pričeli z usta- navljanjem nabavnoprodajnih zadrug. Tudi tu se je pojavila vrsta problemov, nezaupanje ljudstva, ne- strokovno poslovanje, pomanjkanje dobrih organi- zatorjev itd. Zato so pri odseku za zadružništvo pri PPNOO pripravili brošuro »Pot v novo zadružni- štvo« in časopis »Nova zadruga«, ki naj bi služila kot pomoč pri osveščanju ljudi. Odsek za gozdarstvo je po okrajih organiziral gozdne uprave, ki so skrbele tudi za privatne gozdo- ve. Dokaj hitro se je oživila lesna industrija tudi zato, ker je bilo možno izvoziti les preko UIVOD (Uvozno- izvozni zavod) v cono A, kajti Trst je bil že pred voj- no glavni odjemalec lesa. Pri sekanju, transportu in predelavi lesa je bilo s teritorija, ki ga je pokrivala uprava PPNOO, zaposlenega približno 70% prebi- 120! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 valstva. Velika večina prebivalstva cone B se je ukvar- jala s kmetijstvom (80%). Poskrbeti je bilo treba predvsem za to, da so se posejale obdelovalne površi- ne, obnovile posesti, preskrbela semena, gnojila, orodje in pospešila živinoreja (izdali npr. odlok o prepovedi klanja plemenske živine). Finančni odsek se je ubadal z vprašanjem, kje zagotoviti finančna sredstva, ki so primanjkovala na vsakem koraku. Iz- dali so začasna navodila o pobiranju taks in trošarin ter pridobili nekaj več dohodkov. Naslednji pomem- ben ukrep je bila konec leta 1945 uvedba jugolire z namenom, da bi pokrih pomanjkanje italijanske lire.^^ Na tretjem zasedanju odposlancev okrožne skupšč- ine je tajnik PPNOO Franc Perovšek že poudaril večjo trdnost valute v coni B. Relacija med jugoliro in metroliro, ki se je uporabljala v coni A, je bila 1:2. V letu 1946 so dvignili proizvodnjo po raznih obratih in razširili električno omrežje. V diskusiji na okrožni skupščini, v kateri so sodelovali razpravljalci iz vsega okrožja, se je izoblikovala vrsta predlogov in zahtev. OpozoriU so, da se je treba krepko spopasti s črno borzo, ki je ob demarkacijski črti kljub preganjanju še vedno cvetela. Ob koncu leta 1946 je delovalo v co- ni B 58 obnovitvenih zadrug, povečala se je obdelana površina zemlje, povečal prirastek živine, pričeli pa so tudi z obnavljanjem vinogradov.^' Na kulturno-prosvetnem področju je 25-letno ob- dobje raznarodovanja in fašističnega pritiska pustilo svoj pečat. Takoj po vojni so pričeh na novo organi- zirati osnovno šolstvo, srednje šole in razne strokov- ne šole, dijaške domove itd. Spopasti se je bilo treba z vprašanjem, kje dobiti zadostno število učiteljev, profesorjev, šolskih prostorov, učbenikov in druge- ga, kar so potrebovali. V ta namen so v Ravnah pri Št. Petru na Krasu (Pivka) takoj organizirali tečaj za tiste učitelje, ki so med vojno poučevali na osvoboje- nem ozemlju. Konec leta 1945 so se že pokazali dolo- čeni rezultati. V poročilu o stanju osnovnega šolstva je navedeno, da je-bilo v letu 1945 v vzhodnoprimors- kem okrožju odprtih 285 šol, od tega jih je v času po- ročanja delovalo 213. V 330 oddelkih se je šolalo oko- li 20.000 učencev. Pomanjkanje učiteljev so delno premostili s prihodom učiteljev iz ostale Slovenije. Največ učiteljev je primanjkovalo v koprskem okraju in v nekaterih hribovskih predelih. UkiniU so privatne italijanske šole, ustanovili pa so 11 italijanskih šol in oddelke za italijansko govoreče otroke na šolah v Po- stojni in Št. Petru na Krasu (Pivka). Šolska in kultur- na vprašanja italijanskega dela prebivalstva v coni B je reševala italijanska prosvetna komisija, ki je bila ustanovljena na sestanku v Kopru 2. oktobra 1945. V njenem področju dela je bilo poudarjeno delo za si- stematizacijo italijanskih šol, izbor in odobritev uč- nih knjig, učnih načrtov, predlogi za imenovanje uči- teljev pa tudi osnovanje roditeljskih svetov. Vse šols- ko delo je temeljilo na učnem načrtu, ki ga je izdal SNOS še med vojno. Navodila za vse šolsko delo je pripravljala prosvetna komisija pri PPNOO. Vse delo je bilo v tem času usmerjeno v izgradnjo osnov- nega šolstva kot baze vsega izobraževalnega delova- nja. Vpeljana je bila 7-letna šolska obveznost, 4 raz- redi nižje osnovne šole in 3 razredi višje osnovne šole.^8 Vzporedno z organiziranjem osnovnega šolstva se je organiziralo tudi srednje šolstvo. Ustanovili so srednje šole v Ajdovščini, Hrpelju-Kozini, Idriji, Ko- pru, Ilirski Bistrici, Cerknem, Tolminu ter Postojni. Da bi omogočih delati izpite tudi dijakom, ki jim je bilo med vojno onemogočeno obiskovati gimnazijo, je bila ustanovljena na gimnaziji v Postojni stalna ko- misija za izpite, kjer je bilo možno opravljati izpite za vse razrede srednjih šol. Kot pomoč dijakom so uved- li dvomesečne pripripravljalne tečaje v Postojni in Ajdovščini. Za dijake srednjih šol so pričeli obnavlja- ti dijaške domove in pri prošnjah za sprejem so imeli prednost otroci borcev in najrevnejši dijaki. Za to, da je obnova šol in dijaških domov potekala čim hitreje in uspešneje, so organizirali po okrajih in krajih akci- jo »Za našega dijaka« in v kratkem času nabrali pre- cej živeža, denarja in materiala za obnovo. Pomanj- kanje profesorjev na gimnazijah je znatno oviralo redni pouk in delo.^' V letu 1946 je bilo delo še bolje organizirano. Za osnovne šole so dobili večje število učiteljev in učbe- nikov iz Slovenije. PoskrbeU so, daje prišlo v koprski okraj zadostno število učiteljev. Zmanjšalo se je šte- vilo šol s poukom potovalnih učiteljev, kljub temu pa je osnovno šolstvo v Slovenskem primorju še zaosta- jalo za osnovnim šolstvom v ostali Sloveniji.^" V za- četku 1946 so ustanovili še učiteljišče v Tolminu, od- delek gimnazije v Kopru in v Ajdovščini. Na gimnazi- ji v Postojni so pomanjkanje učbenikov reševali s skripti za različne predmete. Prosvetna komisija je sklenila, da jih PPNOO odobri in posreduje tudi drugim gimnazijam v coni B.^^ Po okrajih in krajih so skušali čim bolj oživiti kul- turno prosvetno delo in od konca vojne so osnovali večje število prosvetnih društev, čitalnic, knjižnic, dramskih skupin, pevskih zborov, godb, itd. Od reševanja gospodarskega vprašanja in gospo- darskih problemov je bila v veliki meri odvisna tudi socialna politika. Pri PPNOO je deloval odsek za socialno skrbstvo, kije razvil široko dejavnost. Po re- organizaciji oktobra 1945 so pri odseku delovali štirje oddelki. Prvi oddelek, splošno skrbstvo, je vključeval tudi komisijo za podeljevanje podpor, ki je bila usta- novljena že 7. julija. Zelo občutljivo vprašanje pode- ljevanja socialnih podpor v času, ko je podpore po- trebovala večina prebivalcev, je dostikrat povzročilo pri ljudeh ostre kritike, ker se je marsikdaj obravna- valo in reševalo nepravilno. Zato se je konec leta 1945 izvedla revizija vseh odobrenih podpor. Drugi odde- lek, oddelek za invalidsko skrbstvo, je skrbel za inva- hde iz internacij in zaporov, medtem ko je skrb za vojne invalide v glavnem prevzel invaUdski odsek IV. armade. Ogromno je bilo storjenega na področju mladins- kega skrbstva. Zanj je skrbel mladinski oddelek. Po zbranih podatkih o otrocih, ki so bili potrebni social- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 121 ne zaščite, so socialno zaščito organizirali za sirote, \ predšolske otroke, za šoloobvezne otroke in dijake, ¦ ukvarjali pa so se tudi že z vprašanjem poklicnega \ izobraževanja mladine. Poleg tega so uvedli specialno • socialno zaščito slepih in gluhonemih otrok in zato i odprli dom v Portorožu. Četrti oddelek je deloval na področju socialnega zavarovanja in 6. avgusta 1945 je bil v Kopru ustanovljen Pokrajinski zavod za social- no zavarovanje delavcev in nameščencev. S 1. januar- jem 1946 je stopila v veljavo še odredba o obveznem i socialnem zavarovanju poljedelskih delavcev. Razen centrale v Kopru je delovalo še 7 poslovalnic v Idriji, Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici, Kopru, Izoli, Pi- ranu in 4 poverjeništva za socialno skrbstvo na okra- jih Cerkno, Grgar, Tolmin in Hrpelje-Kozina.^^ Od- sek za zdravstvo pri PPNOO se je takoj po vojni lotil organiziranja zdravstva po okrajih cone B. Obnovili so vrsto ambulant, lekarn in skušali poiskati za vse najnujnejši sanitetni material. Kljub pomanjkanju zdravnikov, sanitetnega materiala in prostorov se je mnogo storilo v boju proti raznim nalezljivim bolez- nim, pri organiziranju in opremljanju bolnišnic in so \ pri tem sodelovali z RK in vojsko. Z raznimi preme- stitvami zdravnikov so pokrili največje potrebe po okrajih. Proti koncu leta 1946 že poroča tajnik PPNOO, da se je položaj v bolnišnicah in na terenu j precej izboljšal. Organizirali so med drugim akcijo »Zdravstveni teden«, pripravili vrsto predavanj o hi- ' gleni in preventivi. Vedno manj so bili odvisni od bol- nišnic v coni A in vedno več bolnikov se je zdravilo v bolnišnicah, ki so bile na ozemlju cone B. Vse več je bilo pacientov iz cone A, ki so prihajali na zdravlje- ; nje v bolnišnice tostran demarkacijske črte, sprva predvsem zato, ker je bilo zdravljenje precej cenej- ; še.^^ Ko so pripravljali program za nadaljnje delo, so poudarjali predvsem to, da je treba izpopolniti delo po okrajih in krajih, s tem da se poskrbi za zdravila, sanitetni material, zdravstveno osebje in obnovi čim več zdravstvenih objektov.^^ Takoj po osvoboditvi meseca maja 1945 so pričeli sistematično organizirati sodišča in do konca meseca julija so pripravili podlago za začetek rednega dela sodišč. Po neuspešnih pogovorih s predstavniki za- i vezniške oblasti v Trstu se je okrožno sodišče iz Trsta ! preselilo v Postojno in pričelo z delom 23. julija. V j prvih mesecih po koncu vojne so organizirali sodišča \ na osnovi ljudskih sodišč iz NOB. Do meseca avgusta i 1945 so v glavnem na vsem ozemlju cone B pričeli z delom. Postavili so poleg okrožnega sodišča v Postoj- ni še okrajna sodišča v Postojni, Ajdovščini, Idriji, Hrpelju-Kozini, Ilirski Bistrici, Tolminu, Cerknem, Grgarju in Kopru. Ljudske sodnike so izvolili na okrajnih skupščinah takoj po osvoboditvi, ponekod pa že med vojno. Skrbi zaradi pomanjkanja strokov- no usposobljenega osebja se je pridružila še skrb za- radi pomanjkanja pravnih predpisov. Iz poslovanja i sodišč je razvidno, da so imeli največ dela s kazenski- i mi zadevami. Predvsem v krajih blizu demarkacijske ¦ črte je bilo precej prijav zaradi tihotapstva. Tako je \ npr. zlasti naraslo nedovoljeno izvažanje živine v co-1 no A, kar je seveda prizadelo in škodovalo gospo- darstvu v coni B. V takih primerih so sodišča zelo ostro nastopala. Od civilnih zadev so v glavnem prev- ladovali lastninski spori in spori zaradi motenja pose- sti. V začetku poslovanja so imela sodišča velike teža- ve zato, ker je bilo zelo neurejeno stanje zemljiških knjig. Konec leta se je razširilo zadružno gibanje in vpeljati je bilo treba zadružni register. Nadalje so imeli precej težav z urejevanjem zapuščinskih zadev. Veliko problemov je sodiščem povzročala zakonoda- ja na eni strani zaradi pomanjkanja, na drugi strani pa zaradi nasprotujočih si predpisov, izdanih od VU- JA in od PPNOO.^* Pravni problem poleg navede- nih, s katerim so imeli v letu 1946 veliko opraviti, je bilo izvajanje odredbe o začasni upravi sovražniko- vega imetja in imetja njegovih sodelavcev. Iz vsega te- ga je razvidno, da so morali sodniki iz siromašnih za- konskih predpisov, ki niso zadoščali za najrazličnejše pravne primere, iskati in ustvarjati nove predpise in uredbe v skladu z družbenim razvojem.^* V Parizu se je zaključila 15. oktobra 1946 mirovna konferenca, ki je ratificirala francoski predlog o raz- mejitvi med Jugoslavijo in Italijo in proti koncu leta 1946 je bil pripravljen nov načrt upravno teritorialne razdelitve Slovenskega primorja, predvidenega, da se priključi FLRJ. To delo so opravljale posebne okraj- ne komisije, v katere so pritegnili strokovnjake z raz- nih področij javne uprave. Pri delu so se držali navo- dil, ki jih je 1946 izdala vlada LRS. Eno izmed osnov- nih napotil je bilo, da morajo novi KLO predstavljati zaključene osnovne gospodarske enote, ki bodo spo- sobne samostojnega gospodarskega življenja in na- daljnega razvoja. Izdelane načrte okrajnih komisij je potem preučila komisija pri Poverjeništvu, ki je 8. fe- bruarja 1947 na osnovi tega izdala odlok o organiza- ciji upravne razdeUtve okrajev in krajev za tisto ozemlje Slovenskega primorja, ki je bilo določeno za priključitev k Jugoslaviji.^' Odlok je urejal sicer le stanje v coni B, toda razme- jitev je zajela tudi teritorij cone A, ki je bil določen, da se priključi k Jugoslaviji. Po določbah pariške mi- rovne konference je bilo določeno, da se bo od 8 okrajnih NOO, 7 v celoti priključilo, in sicer Tolmin, Grgar, Idrija, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, od okraja Koper pa le majhen vzhodni del od celotnega števila prebivalcev 52.000 le okoli 5600 prebivalcev. Iz območja cone A pa v celoti 4 okrajni NOO Bovec, Kobarid, Kanal, Komen, z ve- Uko večino 3 okrajni NOO Brda, Miren, Sežana; od mestnega NOO Gorica pa le 7 okoliških KNOO (oko- li 9300 prebivalcev). Za celoten teritorij Slovenskega primorja, ki je bil določen, da pride v okviru FLRJ, so načrtovali 6 okrajev, in sicer: okraj Tolmin s sede- žem v Tolminu, ki je obsegal celoten teritorij dote- danjih okrajev Tolmin, Bovec, Kobarid ter nekaj KLO (Ušnik, Čiginj, vasi Kozmerice, Modrejce, dela vasi Gorenji Log, Drobočnik) od okraja Kanal in od okraja Grgar (KLO Gorenja Trebuša). Okraj Gorica, sedež je bil predviden v Šempetru ah Solkanu, je ob- segal dotedanje okraje Grgar, Kanal, ves teritorij 122 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 okrajev Miren in Brda, ki je pripadal Jugoslaviji, ozemlje okraja Vipava razen KLO Vodice (k Idriji) in KLO Stjak ter Vrabce (k Sežani), od okraja Komen nekaj vasi na Dolenjem Krasu kakor tudi 7 KLO od mestnega odbora Gorica. Okraj Sežana so predvidoma sestavljali ves dote- danji okraj Sežana, ozemlje okraja Komen razen 4 KLO na Dolenjem Krasu, 4 KLO, ki so bili v Vipavs- ki dolini ter del KLO Štanjel, KLO Stjak in KLO Vra- bce od okraja Vipava, naselje Senadolce, vse ozemlje okraja Hrpelje-Kozina razen JV dela, območje okra- ja Koper, kolikor ga je prišlo v meje Jugoslavije in naselje Lipica. Sedež okraja bi bil v Sežani. Okraj Ilirska Bistrica s sedežem v Ilirski Bistrici je vključe- val ves teritorij bivšega okraja Ilirska Bistrica, JV del dotedanjega okraja Hrpelje-Kozina s 5 KLO (Hruši- ca, Golac, Obrov, Slivje, Tatre). Okraj Postojna je ostal v glavnem isti s sedežem v Postojni in ozemljem bivšega okraja Postojna razen vasi Senadolice. Okraj Idrija s sedežem v Idriji je obsegal ozemlje bivšega okraja Idrija in vas Vodice.^* PNOO, ki je ustanovil PPNOO, so ukinili na seji 23. februarja 1947 z utemeljitvijo, ki so jo objavili tu- di v Primorskem dnevniku 25. februarja, da je po do- ločbah pariške mirovne konference naloga, zaradi ka- tere je bil postavljen izgubila svoj namen. S tem se je ukinilo tudi PPNOO in do konca meseca marca 1947 je PPNOO v glavnem razpustilo svoje oddelke. Konec marca je torej prenehala z delom uprava PPNOO in se je delovanje preneslo na okrajne iz- vršilne LO. To je narekovalo potrebo po tem, da se še enkrat preuči razdelitev ozemlja Slovenskega primor- ja, upoštevajoč važnejša gospodarska in prometna središča in pa tudi želje prebivalcev. Številni sestanki in usklajevanja so izoblikovali načrt upravno terito- rialne razdelitve, ki so ga okrajni izvršni odbori obja- vili v brošuri pod naslovom Pregled začasne upravno- teritorialne razdelitve Slovenskega Primorja (po sta- nju z dne 1. V. 1947. Ta brošura je rezultat oprav- ljenega dela okrajnih komisij od konca leta 1946 in ji je osnova ozemeljska razdelitev, kakršna je bila pred- lagana v poročilu PPNOO 8. februarja 1947. Ozemlje okrajev je določeno z navedbo katastrskih občin ali njihovih delov s pripadajočimi naselji. Dne 15. septembra 1947 je bil izdan ukaz o razteg- nitvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov FLRJ na ozemlje, ki je po mirovni pogodbi z Italijo bilo priključeno FLRJ.^° 20. septembra je bil za LRS izdan ukaz, kjer je v drugem členu rečeno, da pravni predpisi organov ljudske oblasti, ki so bili iz- dani na tem področju, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z zakoni in drugimi pravnimi predpisi LRS.3^ Konec meseca novembra 1947 so bile izvedene do- polnilne volitve v Ljudsko skupščino LRS na priklju- čenem ozemlju Slovenskega primorja.'^ Dokončno pa je bila uzakonjena upravna razdelitev LRS z obja- vo v Uradnem listu 23. februarja 1948, to je Zakon o upravni razdelitvi LRS.^^ V Slovenskem primorju je ostalo 6 okrajev, storjeni so bili manjši popravki KLO, povečal pa seje okraj Postojna, ki so mu prik- ljučili ozemlje okraja Rakek. OPOMBE 1. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljub- ljani (dalje navajam A IZDG), fond Poverjeništva pokra- jinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko pri- morje (dalje navajam PPNOO) fase. 13/1. — 2. A IZDG, fond PPNOO, fase. 14/XI. — 3. A IZDG, fond PPNOO, fase. 21/111. —4. A IZDG, fond PPNOO, fase. 16/1. —5. Glej opombo 3. —6. Glej opombo 1. —7. Glej opombo 1. — 8. A IZDG, fond PPNOO, fase. 14/VII. — 9. Glej opombo 1. — 10. Glej opombo 3. — li. A IZDG, fond PPNOO, fase. 14/1X. — 12. A IZDG, fond PPNOO, fase. 18/III. — 13. A IZDG, fond PPNOO, fase. 4/VI. — 14. A IZDG, fond PPNOO, fase. 20/11. — 15. Glej opombo 14. — 16. Glej opombo 13. — 17. A IZDG, fond PPNOO, fase. 10/VI. — 18. A IZDG fond PPNOO, fase. 12/1. — 19. A IZDG fond PPNOO, fase. 4/V. — 20. Glej opombo 17. — 21. Glej opombo 17. — 22. A IZDG, fond PPNOO, fase. 90/VI. —23. Glej opombo 13. —24. Glej opombo 17. — 25. A IZDG, fond Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, fase. 12/11. — 26. A IZDG, fond PPNOO, fase. 20/111. — 27. Glej opombo 3. — 28. Glej opombo 3. — 29. Pregled začasne upravno- teritorialne razdelitve Slovenskega Primorja (po stanju od 1. V. 1947), izdali okrajni izvršilni odbori Slovenskega Pri- morja. — 30. Uradni list FLRJ, 1947/80. — 31. Uradni list LRS, 1947/39. — 32. Uradni list LRS, 1947/51. — 33. Uradni list LRS, 1948/9. SOMMARIO IL COMMISSARIATO DEL COMITATO REGIONALE DI LIBERAZIONE NAZIONALE PER IL LITORALE SLOVENO E TRIESTE 1945—1947 Metka Gombač Il Comitato regionale di liberazione nazionale (CRLN) per il Litorale sloveno e Trieste, ha deman- dato con un decreto legge del 25. 7. 1945, i poteri civi- li per quella parte del territorio che con il trattato di Belgrado del 9. 6. 1945 costituiscono la zona B, al • Commissariato del Comitato regionale di liberazione nazionale per il Litorale sloveno e Trieste (CCRLN) con sede ad Ajdovščina (Aidussina). Il suddetto CCRLN gestiva in collaborazione con l'amministrazi- one militare dell'armata Jugoslava la circondario Est del Litorale, che comprendeva il comitati disttretuali di liberazione nazionale. Fino alla fino del 1945 si ef- fettuarono diverse ristrutturazioni territoriali e i di- stretti di liberazione nazionale divennero 8 come se- gue: Koper, Vipava, Ilirska Bistrica, Herpelje-Kozi- na, Tolmin, Idrija—Cerkno, Grgar, Postojna. II CCRLN rappresentava su questo territorio la massima autorita del potere popolare ed era soggetto unicamente al CRLN ed ali assemblea dei deputati i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 123 popolari. Il CCRLN fu dali inizio il portatore di tutte le iniziative del potere di base con commissioni e se- zioni che accudivano ai diversi settori. Alla sua guida fu nominato Frane Perovšek. Il primo compito del CCRLN fu di organizzare le elezioni nei CLN, che poi ebbero luogo dalla fine di settenbre 1945 al dicem- bre dello stesso anno. La Sezione per la edificazione del potere popolare del CCRLN, che accudiva alle elezioni aveva anche il compito di accomunare i Co- mitati locali di liberazione nazionale, compito che fu effettuato nela prima meta del 1946. Uno dei compiti principali per il CCRLN fu quello di risvegliare l'economia. In questo senso si effettuarono diversi la- vori sulle vie di comunicazioni, sugli edifici pubblici, nelle strutture economiche e via dicendo. La sezione per l'industria riusci a risvegliare la produzione indu- striale, quella agricola, la produzione di derrate ali- mentari. Le cooperative fiorivano sia a livello locale che distrettuale. Si istitui pure un filtro fiscale e finan- ziario che accudiva alle entrate dello stato. Si organizzo pure un Provveditorato scolastico e culturale che riporto agli Sloveni del Litorale quello che il fascismo aveva loro tolto. La sezione medica fe- ce un ampio lavoro di prevenzione e con la sezione so- ciale accudiva a moltissimi problemi di salute publica. Si istitui pure la sezione giuridica che pose le basi al diritto sia locale che nazionale. Il trattato di pace di Parigi assegno una grossa par- te della Zona B alla Jugoslavia. Il CCRLN preparo un piano di ristrutturazione territoriale che funziono da base alla divisione amministrativa che fu sanziona- ta il 23. 2. 1948.