sredozem skih dežel). V tem referatu prikazane m etode za do ločevanje erozije prsti v apneniških predelih sm o lahko uporabili na ekskurziji po severozahodnem obalnem gorovju , k jer je bila po deforestaciji prav tako m očna erozija prsti kot na prim orski strani dinarskih obalnih gora. N anje to gorovje na M allorci spom inja tudi po novejših prebivalstvenih g ibanjih . K ot druge delovne skupine je tudi naša študijska skupina IG U predkonferenčno zasedanje uporab ila za organizacijski sestanek , k je r so bile p o trjene bodoče p rired itve , sep tem bra 1987 simpozij v Posto jn i, pa avgusta 1988 za­ sedan je v A vstraliji tik pred m ednarodnim geografskim kongresom v Sydneju. R egionalna konferenca o sredozem skih deželah v Barceloni 1. - 5 . septem bra 1986 je bila ena od m nogih, ki so jih doslej priredili v času m ed dvem a m ednarodn i­ ma kongresom a. Lokalni o rgan izato r je bil to po t močni geografski inštitu t barce lon­ ske univerze. O rgan izato rji so si zamislili kar se da m oderno vsebino, o kateri naj ta konferenca razpravlja. O tem pričajo naslovi glavnih zasedan j, ki so se glasili: kon­ cept m ed iteran izm a, trend k sušnosti in degradaciji oko lja v sredozem skih deželah, naravne nesreče in ogroženost sredozem skih dežel, trad icionalno sredozem sko km e­ tijstvo in njegove recen tne sprem em be v sredozem skih deželah , sredozem ska m esta, sredozem ski turizem . Za sim pozije so predvideli: stan je v geografiji v sredozem skih deželah , izraba in aktivnost v sredozem skem m orskem okolju , recen tna industrializa­ cija in n jen učinek v sredozem skih deželah , stan je v geografiji latinskih dežel, geopo­ litika in geostrateg ija v Latinski A m erik i, problem i rasti in ekonom ska kriza v L atin ­ ski A m eriki. Pri »okroglih mizah« pa naj bi razpravljali o tem ah: geografija - včeraj, danes in ju tri, sodobni trend i v geografskem pouku , okolje in n jeno kartografsko upodab ljan je , nove m eje geografije m orij, rehabilitacija u rban ih obm očij z zgodo­ vinsko v rednostjo v sredozem skih deželah. Po m nenju večine udeležencev pa so bili strokovni rezultati tako visoko letečega program a pičli. Z a to je več razlogov. U d e­ ležba je bila pod pričakovanjem . G ovorilo se je , da se je p redkonferenčn ih zasedanj udeležilo okoli 600 geografov, m ed njim i več Jugoslovanov. N a konferenci jih je bilo le okoli 400. G lavna zasedanja so bila nam en jena sredozem skim deželam , od tam pa je prišlo m alo geografov, iz m nogih dežel nihče, iz Jugoslavije eden (pisec teh vrstic). O rganizatorji so m ed sredozem ske dežele želeli vključiti p recej, ako ne večino latin- sko-am eriških dežel, od koder je bilo prav tako m alo udeležencev. V ečina uvodnih referatov so tako imeli referen ti iz sredn je in zahodne E vrope in severne A m erike, od koder je bilo največ udeležencev. Precej p rogram a je sploh odpad lo , ker ni bilo refe­ ren tov ali (in) poslušalcev. G eografi iz S rednje E vrope sm o se ob m arsikaterem predavan ju vpraševali, ali je tem atika sploh geografska (na p rim er o koncepciji m edi­ teran izm a). O tem je več misli v članku R azpotja v geografiji - K onferenca o sredozem skih deželah v B arceloni. Naši razgledi X X X V , št. 20 (835, 24. o k to b e r 1986). Slavnostna in uspela o tvoritev , pri kateri so bili prisotni vsi člani izvršnega odbora IG U in n a j­ višji katalonski politični p redstavn ik i, je bila p ravo naspro tje delovnem u zasedanju . Pač pa je konferenca uspela z razstavo sredozem ske in latinskoam eriške geografske lite ra tu re , k art in kartografske tehn ike. V odstvo IG U je konferenco seveda izkoristi­ lo za razgovore z vodji kom isij, delovnih skupin in študijskih skupin, zlasti o predvi­ deni koncentraciji raziskovalnih teles v IG U . A vgusta 1988 bo v A vstraliji m ednarod ­ nem u kongresu p red loženo drastično zm anjšan je števila raziskovalnih skupin; s tem upajo o lajšati poslovanje sek re ta ria ta IG U . Ivan G am s 1. znanstveno srečanje geom orfologov Jugoslavije, B ovec, 12. - 17. 9. 1986 Na 12. kongresu geografov Jugoslavije v N ovem Sadu jesen i leta 1985 je bil m ed d ru ­ gim sp re je t tudi sklep o rednih srečan jih jugoslovanskih geom orfologov, ki naj bi po ­ živila m edsebojno sodelovanje in om ogočila strokovno spoznavanje nekate rih geo- m orfološko najzanim ivejših predelov Jugoslavije. Ta sklep sta podprli tudi Z nanstve­ ni kom isiji Z veze geografskih društev S lovenije in Jugoslavije. S rečanja naj bi bila, v okviru m ožnosti seveda, vsako leto , predvsem v času m ed jugoslovanskim i kongresi. Bovec in Z gorn je Posočje pa sta bila izbrana kot prvo obm očje sestanka geom orfolo­ gov zaradi zanim ive prob lem atike sledov pleistocenske po ledenitve in siceršnje geo- m orfološke pestrosti. S rečanja se je udeležilo 33 geografov ozirom a geom orfologov, m ed njim i tudi dva geologa in dva učitelja geografije , slednja iz M osta na Soči in iz N ove G orice. Slovenskih udeležencev je bilo 14. O rganizacijo srečan ja je vodil dr. Jurij K unaver ob pom oči M aje P lem elj, M arjana B ata in mgr. K arla N atka. P ripravljalnem u odbo ­ ru so bili v pom oč tudi člani strokovnega sveta. Srečanje se je pričelo v p e tek , 12. sep tem bra popo ldne, z uvodno ekskurzijo po zahodnem delu Bovške kotline, k je r so udeleženci lahko prepoznavali čelne m orene pobočnih kaninskih ledenikov te r njihov odnos do glavnega soškega ledenika. O b tem skupnem ogledu, pa tudi pozneje , se je pokazalo , kako nu jno je za objektivnost znanstvenih rezultatov njihovo soočanje s kritiko in p reverjan jem . Pri terenskem geom orfološkem delu je posam ezniku največkrat povsem prepuščena svobodna p re­ soja glede identifikacije geom orfoloških pojavov in procesov, pri čem er igrajo po­ m em bno vlogo znan je , izkušenost in privrženost posam ezni geom orfološki šoli. Cim večja eno tnost pogledov in pristopov je nu jna zlasti pri izdelavi geom orfoloških kart. Sobota, 13. sep tem bra , je bila nam enjena ogledu visokogorskega krasa na Pre- streljeniških podih in v okolici nove koče P etra Skalarja pod K onjcem . Na tej poti so več kot prepričjivi prim eri laštastega in kotličastega krasa z jasnim i sledovi ledeniške­ ga p reoblikovanja. E kskurzijo je v drugi polovici ovirala gosta m egla, toda ne to liko , da ne bi mogli opazovati posledice transform acije nekdanjega lašastega površja v sm učarsko stezo na Škripih. U d e le ž e n c i 1. z n a n s tv e n e g a s r e č a n ja g e o m o r f o lo g o v J u g o s la v i je p r e d k o č o P . S k a la r ja n a K a n in u . F o to A . M ih e v c . V nedeljo , 14. sep tem bra , so si udeleženci ogledali na jp re j stad ija lne m orene \ Z adnji T ren ti. N aključje je ho telo , da se je zaradi avgustovskega neurja razkrilo n a j­ dišče fosilnega lesa na no tran ji strani čelne m orene v Z apodnu in ga je v trenu tku ogledovanja tega obm očja našel dr. P e te r H abič. A naliza C 14 na Inštitu tu R u d jerja Boškoviča v Z agrebu , s prijaznim posredovanjem dr. A . Šerclja z B iološkega inštitu­ ta Jovana H adžija na S A Z U , je pokazala , da se je les sedim entiral v ledeniški glini p red 7000 leti (± 130 let). V zporedne palinološke analize bodo lahko pokazale , v ka­ tero fazo postglacialnega klim atskega in vegetacijskega obdob ja lahko uvrstim o ta profil. Sledil je ogled doline Bavščice in tam kajšn jih lepih ledeniških zasto jev v dolini Bale in slednjič še ogled doline K oritnice. N aslednji dan je program obsegal študij sledov pleistocenske poleden itve Soške doline do M osta na Soči. U deležence je v B reginj, v okolico Tolm ina in na M ost na Soči vodil dr. M ilan Šifrer. Spet se je pokazalo , kako so v tej pokrajin i celo m ed stro ­ kovnjaki m alo znani izredno lepo razviti čelni m orenski nasipi, z vsemi najbolj tipič­ nimi sprem jajočim i proglacialnim i pojavi. U deleženci so sklenili, da je treb a v šoli in v turizm u tudi geom orfološke pojave bolj populariz ira ti. Ž ivahnost m ostarske p o k ra ­ jine na sotočju Soče in Idrijce je ravno posledica nekdan je po ledenitve. T udi ožja in širša okolica T olm ina s stranskim i dolinam i vred skrivajo številne, čeprav tudi m ed geografi m alo znane geom orfološke posebnosti vseh vrst. V tem po­ gledu zagotovo prednjači dolina T olm inke s T olm inskim i koriti. Tu so se postavila za­ nimiva vprašan ja glede odnosa m ed stranskim i ledeniki, na p rim er tega iz doline T ol­ m inke in glavnim soškim ledenikom . K aže, da je ledenik iz doline T olm inke segel vse do T olm ina tudi v zadnjem obdob ju pleistocena, čeprav ozka dolina nad koriti tega ne dokazuje . M orda bo to m ogoče prim erja ti s stanjem na Bovškem v istem obdob ju . T akorekoč sredi T olm ina so udeleženci našli še neraziskan profil, ki po vsej ve rje tn o ­ sti vsebuje fosilna tla iz najm lajšega pleistocena. V to rek , 16. sep tem bra , se je pričel zadnji del srečan ja , katerega program je bila tridnevna ekskurzija v T riglavsko pogorje . U deležili so se je dr. A . B ognar, I. B la­ žek, M. K ekuš, J. Pavelič vsi iz Z agreba , mgr. S. Belij iz P rištine, dr. M. Šifrer in podpisani kot vodja. D r. Š ifrer je udeležence seznanil s p rob lem atiko Triglavskega ledenika, ki se še naprej nezadržno m anjša. Posebno opazen je upad ledeniške gm ote in n jen um ik v zadnji sezoni 1985/86, kar je posledica m anjših zim skih zalog snega. D rugi del ekskurzije je bil posvečen obm očju D oline triglavskih jeze r, ki so jo udeleženci dosegli p reko vrha Triglava in H ribaric. D olina je tudi ob tej priliki po n u ­ dila izobilje geom orfoloških in geoloških spoznanj in problem ov. P okrajina je kot na­ lašč za študij p rep le tan ja vplivov litologije, starejše in najm lajše tek to n ik e , ostankov pliocenskega razvoja reliefa in učinkov pleistocenske poledenitve te r holocenskih kraških denudacijsk ih procesov. U deležencem ekskurzije so se pokazali še m nogi no ­ vi prim eri recen tne ali vsaj subrecen tne tek tonske razlom ljenosti površja. In s truk ti­ ven je bil tudi ogled obm očja velikih ravnih laštov na V elikih vratih (1924 m ), k jer kar m rgoli kraških miz in m nogih drugih visokogorskih kraških pojavov. D olina tri glavskih jeze r kot tudi K om na kot celo ta kar kličeta po podrobnejši geom orfološki analizi in kartiran ju . B ovško srečan je geom orfologov je vsebovalo tudi večerni program z refera ti, diskusijo in organizacijskim i sestanki. R azen uvodnega re fe ra ta o geografski in geo­ m orfološki prob lem atik i Z gorn jega Posočja dr. J. K unaverja , so referirali še mag. S. B elij, Prilog sistem izaciji term inologije pojava i oblika periglacijalnog procesa na na­ šim visokim p lan inam a, Ištvan B lažek, G eom orfo loška karta područja Tulovih greda (Južni V eleb it) u m jerilu 1 : 25.000, dr. A ndrija B ognar, Prilog poznavanju pedim en- tacijskih procesa u kršu in dr. M ilutin L ješevič, G eom orfo loška regionalizacija C rne gore. N a srečanju so bili sprejeti pom em bni sklepi za bodoči razvoj geom orfologije v Jugoslaviji: - akadem ik dr. I. G am s bo še naprej dopisni član O rganizacijskega ko­ m iteja za m ednarodno sodelovanje geom orfologov, - kom isijo za znanstveno delo pri Z G D J bom o zaprosili, da v svojem okviru ustanovi podkom isijo za geom orfologijo , - začasna kom isija za geom orfologijo Z G D J bo sodelovala z geom orfologi p reko republiških zastopnikov, ki so bili im enovani na srečanju: T . A ntonovski (M akedoni­ ja ) , S. Belij (K osovo), A . B ognar (H rvatska), I. B ušatlija (B i H ), R. D avidovič (V o jvod ina), I. G am s (S lovenija), D . G avrilovič (S rbija) in Z . K ilibarda (Č rna go- ra )- - do novem bra 1987, ko bo posvet o vlogi fizične geografije v regionalnem p lan iran ju , je treba pripraviti stališče jugoslovanskih geom orfologov, ali naj bo m ed­ narodna zveza geom orfologov povsem sam osto jna m ednarodna organizacija ali ne, - sestaviti je treb a seznam jugoslovanskih geom orfologov, - po treben je pregled stalnih in začasnih geom orfoloških terensk ih raziskovalnih postaj, - razm isliti je treba o m orebitnem sim poziju ozirom a znanstvenem posvetu o ra ­ ziskovanju pleistocena v Sloveniji in Jugoslaviji, predvsem z geom orfološkega gle­ dišča, - še naprej je treba razvijati sodelovanje m ed jugoslovanskim i geom orfologi na različnih področjih dela. E na od pom em bnih oblik in vzpodbud za sodelovanje naj bodo vsakoletna srečanja geom orfologov Jugoslavije, - 2. znanstveno srečanje geom orfologov Jugoslavije bo od 17. do 25. jun ija 1987 na Južnem V elebitu v organizaciji oddelka za geografijo P rirodoslovno-m atem atične fakulte te v Z agrebu . Jurij K unaver 2. simpozij študijske skupine »Razvoj v gorskih in subpolarnih območjih - D evelopm ent in H ighlands and H igh-la titude Z ones« , ki je po tekal v okviru M ednarodne geografske zveze v ča ­ su regionalne konference o m editeransk ih deželah od 25. do 30. avgusta 1986 v G ranad i v Š pan i­ ji- R egionalna konferenca o m editeranskih deželah je v B arceloni zasedala v prvi dekadi sep tem bra 1986. leta. A vgusta pa so zasedale po vsej Španiji številne kom isi­ je , podkom isije in študijske skupine, ki de lu je jo v okviru M ednarodne geografske zveze. Podkom isija za km etijski razvoj v gorskih in subpolarnih obm očjih se je po šti­ riletnem delovanju preoblikovala v kom isijo »Changing R ural Systems - S prem in jan ­ je agrarnih sistem ov« na 25. m ednarodnem geografskem kongresu 1984. leta v Pari­ zu. K er je raziskovalna prob lem atika kom isije usm erjena na druga področja kot p re jšn ja podkom isija, je bila na tem kongresu ustanovljena študijska skupina »R az­ voj v gorskih in subpolarnih obm očjih«, ki p roučuje delovanje človeka na naravno okolje teh obm očij te r celo tno sp rem in jan je tovrstnega okolja nasploh. Š tudijska skupina se je zbrala na drugi sim pozij koncem avgusta 1986 v G ranad i, k je r sta istočasno zasedali še K om isija za sp rem in jan je agrarnih sistem ov in K om isija za prim erja lno p roučevanje preh ram ben ih sistem ov. Skupno otvoritveno sejo je ob prisotnosti vseh treh predsednikov vodil podpredsednik M ednarodne geografske zve­ ze avstralski geograf P e te r Scott. Š tudijsko skupino je sestavljalo 23 udeležencev iz enajstih dežel, predstavili pa so 20 referatov. U vodno poročilo o oprav ljenem delu za obdob je od 1984 do 1986 je podal njen