spodarske
j
obrtniške

(i 5
-
1
V
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 23. junija 1880.
O b s e g : Opomin našim gospodarjem, ki redijo goveda.
s trsom pozimi poškodovanim.
Klorovo apno
ske novice.
Popotovanje po Bosni. (Dalje.)
Sota sposobna za nastiljo in gnojitev. (Konec.)
přežene misi.
Da kumare dolgo frišne ostanejo.
Kako ravnati Gospodar-
Mnogovrstoe novice.
Obravnave iz deželnih zborov.
hova Prevzvisenost gospod dr. Andrej Gollmayr 25 let knezonadškof v Gorici.
Naši dopisi.
Novicar.
Nji-
Gospodarske stvari
Opomin našim gospodarjem
ki ređijo goveđa.
9
Sl. ministerstvo kmetijstva v svojem dopisu druž-
vime in sesci veči in lepši, kajti s tem, da sesa-joče tele pogostoma suva in gnjeti vime, postane vsa mlečja posoda moČnejša, mleka se v njej več nareja in tako telice postanejo dobre mlekarice. Odvrnejo se pa tudi večkrat bolezni vimena, posebno tako imenovani
„ovčič" ali „sajevic" če se kravi tele vzame, za katero edino jim je natura
tm^m/mm fmm . mm	çmmam
na vimenu, ki rad potem nastane,
bam kmetijskim od 8. marcija t.
med onimi 12. toč- vime ustvarila in mleko dala, ne pa zato, da jo la-
kami, ki jih z ozirom na zaprtijo ruskih méj leta 1882. priporoča za pomnoženje goved in več pridelka govejega mesá v domačih deželah avstrijskega cesarstva, imenuje tudi to, da naj se premlada teleta ne poznanje
kolejo in mesarjem ne prodaja jo.
,,To je lahko rečeno, al kdo more gospodarju za-
komni člověk molze. Se ve da s tem ne mislimo gra-jati starodavne človeštvu koristne navade, da se krave
molzejo, ampak naše gospodarje hočemo napotiti na iz-
l^u^uauju y 13Žij	tuux	-
teletom njih najnaravniši
tudi
sebi na korist
mleko.
'privoščijo
V ■	V
zivez
povedovati, koliko naj so teleta stara
y
da
klati?"
bo odgovoril marsikak gospodar.
se smejo
Na ta ugovor odgovarjamo mi
Res
>
da brez ob-
zir no se ne more gospodarjem ukazovat i
y
kako
naj
ravnaj o s svojo lastnino
y
al vendar sta dva zapoved-
nika, katerima tudi v tej zadevi gré beseda, in ta dva zapovednika sta: vlada in pa pamet.
Sota sposobna za nastiljo in gnojitev.
Spisal prof. Povsè.
(Konec.)
Ker pa je vožnja šote in odpadkov njenih posebno nekateri m gospodarjem težavna zarad velike daljave
Vlada, katera ima skrbeti za zdravje svojih (na pr. Posavcem, Stepancem in
družim, ki
imajo
de-
Ijudstev, ima pravico prepovedovati, da se v mesnicah leže na močvirji), naj navedem način porabe šote in
ne sme prodajati meso premladih t 6 1 6 t J XV 1 JU O \J —J ~ ~	W ^ w • —---------J — ~ ---------
žlemasto, vodenčnato, malotečno in zdravju škodljivo Ondi jo porabijo za napravo pomešanice (komposta). Na
ki
je se
njenih odpadkov, drobiža, kakor se nahaja po Nemškem.
zarad driske, katero večkrat delaljudém, ki vživajopre- polji napravljajo kupe zdrobljene šote po 3 metre ši-
mlado telečje meso. In v to vrsto mesá spadajo teleta, roke in prav tako dolge, poleg pa namečejo v kupčke
živega neugašenega apna. Ko apno na zraku in po
ki niso najmanj še 3 tedne stara.
Pamet gospodarjeva pa je druga zapovednica, ka- vplivu vlažnosti razpade v prah, potrosijo ga meci šoto
tera naj bi mu velela, da skuša po teletih svojih največ more, dobička dobiti.
;
kar
in potem z gnojnico ali pa s sekretnico polij o.
kupu
leži
ta zmes po 3 mesece, in prav
dobro je, če se vsaj
Naj v dvojném tem oziru kaj več spregovorimo. enkrat dobro premeče.
Vladni ukazi uže zdaj prepovedujejo v nekaterih
Tak gnoj je posebno za peščene zemlje velike
deželah našega cesarstva, da mesogledi ne smejo pripu- koristi, ker ima poleg redilnosti tudi še fizikalno last-
stiti, da bi se v mesnicah prodajalo meso tacih telet, nost, da obdržuje zemljo vlažno; šota namreč nateguje
tedne stara (pri nas na Kranj- vlažnost iz zraka in sprejeto vlago tudi v zemlji dobro
i stane
niso se
4 ali
vsaj
v gornjem in doljnem Avstrijskem 4 tedne
skem stara).
čiji; v Hamburgu morajo biti 6 tednov stara, tudi na Francoskem tako, in kdor tù mlajše tele me-
drži.
Ker je tak gnoj dober in tudi dokaj manj
V	JU JUUi 1 li UUljUVLLL il V OIIIJOXWIU -t tVUHVJ	J v	O J	---------------J--V**
Veliko ostřejše postave so sem ter tje v Nem- kakor da bi z navadnim hlevskim gnojem gnojili
»
sarju za mesnico
zapoved veljá tam za zdravja voljo, pa tudi z ozirom goče gnojiti s hlevskim gnojem, kojega vožnja bi zarad
prodá
plača 200 frankov globe.
Ta
I H^IHHHH H^^H HI IH Prl~
poročal bi v poskušnjo to ravnanje posebno vsim onim gospodarjem, ki imajo deleže (parte) na morastu, pa so jako oddaljeni od ondot, tako da jim je skoro nemo-
na veči pridelek mesá, ki je gotov, če 6 tednov staro daljave silno veliko truda stala. Posebno tekne seno-
žetim sledeČa gnojna zmes, v kateri je glavci obstojní
se pla-
kvin-
tele
vsak dan za pol kila težje postane Rekli smo pa tudi, da uže sama pamet naj bi go- del šota: 180 kub. metrov zdrobljene šote
ki
spodarju povedala, da teletu dalje časa privošci materno stasto poleti zmeša s 15 hektolitri živega apna,
mleko
ker s tem si ne priredi
močnejših in
luigaw y EkKsi o tuiii ox au ^iiiv^ui	m vs u v j w i xi * ^
zdravih telet, temuč tudi pri telicah se naredijo
tali
kvintal = 100 kilo) razkrojenih zmletih kosti in
kvintali pepela. Ta zmes mora saj
mesec ležati v
190
kupu in jeseni pred zimo se potroši na 1 hektar seno- mladiki, kateri ste naikrepkeiše iz starine prirastli
v i •	\T % 1	v v	M	v i M	\	»i* I j i 1	rk	i • i	•	i	^ à	' •
zeti.
Ne
na peščenih senožetih mnogo koristi kot tak gnoj, ampak celó na močvirnih senožetih. Za te
dolgi.
ali 4. peresci odrezati, brž ko ste
, pri 10 centimetrov
Vsled tega bodo oôesa, ki se nahajajo med pe-
I Im	H, pa
poslednje pa je treba tako-le tako gnojilno snov priprav- celjnom listovim in trsom samim, pognala nove ljati: Poleg tega, da leži vsa zmes saj 3 mesece v kupu, rodovitne mladike. treba jo z oštro brano prav dobro zavleči v senožet kateri sploh preoblačenje z brano prav dobro dé.
)
enem se senenega droba, ali se bolje mena zavleče, in vsako 3. leto to ponovi
y
Tako prirezovanje nerodovitnih mladik ni prete-— ___ __ žavno delo in je svetovati pri trsih, ki imajo se zdravo travnega se- deblo. Ako je pa deblo mrtvo in je trs le iz koreniu
Ob
Tako
so
po
pognal, naj se omenjeno prirezovanje opusti
Nemškem nekateri gospodarji povišali dohodke na moč- mladike bi ne dozorele več.
Kdor
pa
misli
Kajti
da
nove
v
virnih senožetih, da dobivajo na 1 hektaru namesto ka- njegovem vinogradu omenjeno prirezovanje letošnjih kor popřej po 20 kvintalov pa slabega sena , sedaj po lesnih mladik dobro bilo, ta naj ne odlaga z delom. Prej 60 kvintalov prav dobrega, sladkega, za govejo klajo ko se opravi, tem boljše je. Ďobi se namreč več časa
sposobnega sena.
Tudi vsim onim gospodarjem, ki so uže spoznali veliko korist umetnih gnojilnih tvarin, bo šota dokaj služila, ker ž njo se umetni gnoji bolje pomešavajo kot z zemljo, kakor se navadno to ravná, katera je tudi
za poganjanje, razvijanje, rast in krepljenje novih mla-
dik
)
da še pred zimo dozorijo.
manj kakor šota sposobna za obdržavanje vbežljivih in hitro pogubljajočih se snovi, kakoršne se v umetnih gnojih (solnitrovokislih soléh, guanu, krvi, pudretu itd.) navadno nahajajo; gotovo tudi v tem šota dobrodejno
vspeh v su-
Gospodarskc
Kl or ovo
apno
v
prezene misi.
vpliva, ker obraňuje zemljo vlažno, kar
miši na
pa je za
umetnih gnojitev silne vrednosti, saj je znano hem malo zdajo.
y
da
Na Francoskem je nek kmetovalec imel sila veliko
podu, kjer je imel neomlácen oves spravljen.
skledic je djal nekoliko klor-
Da pa bo šota gospodarjem na močvirji in v oko-
In kaj je poskusil? ovega apna (Chlorkalk), ki se v vsaki apoteki dober kup dobi, in te skledice je razpostavil po tem podu. Ko
lici ljubljanski za nastil dobro došla, je jasno
y
in
přišel
bo Čas, ko bodo prav radi segali po njej , saj hočemo za trdno upati, da bo v malo letih mocvirje postalo planjava rodovitnih senožeti in njiv, katere bo pa treba pridno gnojiti, da se bodo ohranili v vedno trajni rodo-vitnosti.
se je čez več tednov imel oves mlatiti, je gospodar na svoje veliko veselje zapazil, objedla.
da
ne enega zrnja ni mis
Da kumare dolgo frišne ostanejo
y
naj se izberó najlepše izmed njih in pa take, ki imajo
Ljubljanska okolica ima uže sedaj precej in lepe	na koncu še nekoliko peclja (repka), da se za-nj obesiti
živine; ko pa bodo senožeti na močvirji popravljene in	morejo. Te kumare potem v vodi prav dobro izmij z
rodile le žlahno sladko seno, pomnožilo se bo število	mehko krtačico, da so povsod prav čedne; potem jih
goved, ki bodo naša zaslombaza to pa bo treba na-	dobro posuši. Tako lepo očedene in suhe kumare na-
stilje, in namesto da bi hodili po nje kam dalječ v šta- maži z beljakom in daj jih zdaj na zraku osušiti, jarske hribe in grde grabne, lahko bodo saj pomagali si Ko so lepo suhe,^ naj se z motozom (špago) na reeljih
s šoto, katero bodo pomešavali med drugo nastiljo, posebno pa bo šota izvrstna primes k list ju, katero daje
privežejo in na kaki preklji v popolno suh hram obe-
Na ta način se dadó kumare za solato celó do
slabo
nastiljo, ker
ne popiva v se scavnice, š .ta pa bo
sijo.
božiča frišne ohraniti.
Kako to? utegne vprašati kaka
to storila. Hlev pa mora biti suh, ker ne le čednost gospodinja, ki misli to poskusiti. Tako-le — jej odgo-
~ beljakom, ki se je na kumari lepo posušil
zahteva, da stoji živina na
suhem, ampak tudi zdravje.
vonmo
Šota pa ima tudi to dobro lastnost, da posrkava amo- se zapró kumari na koži vse luknjice, da zrak ne nijak, katerega veže,
gnoju hrani najredilnišo snov, ob enem pa zabraňuje,
y
da ne more ubežavati, ter tako v
more va-nje, in zato ne morejo gnjiti, ampak se ohra-nijo frišne. Poskusite, gospodinje, skusnja veljá le
par
da se ne kuži zrak v hlevu, ki nasiten z amonijakalnimi soldov, beljak je čedna kmetijska stvar, in o božicu
gazi nikakor ne koristi živinskemu zdravju.
salata frišnih kumar je kaj posebnega.
Kako ravnati
trsom
po zimi poškodovanim.
Zimski mraz je vinogradom prizadjal neznano veliko škod. Ta bo tem občutljivejša, ker se zdaj tudi za leto lb81. ni zanašati na dobro vinsko letino , kajti stari les poganja mladike, katere se bodo le málokde
sortah
, pri poženejo
še o
pokazale kot rodovitne. To veljá posebno ki močno v le3 rastejo. Večidel so lesne mladike
y
leto čak ati, da nam te
katerih moramo še eno iz sebe rodovitnih šibic. Zato bo vinogradar moral v
tem slučaju čakati naj manj
V
se
do
1882.
Opravičeno
je toraj vprašanje: ali se ne dá tukaj nič pomagati tako,
#
Gospodarske novice.
NesreČna trtna us (phylloxera) prikazala se je
zdaj tudi blizo nas
v
1st
v
bčini piransk
kr. okrajno glavarstvo v Kopru je zato vsled
postave od
da
se iz piran
prila 1875. prepovedal
ne smejo ne trte in nič druzega izvažati
o čemur se vé, da se more drugam zatrositi trtna us
gradih naredila na mi
skeg
okraj
>
y
ki je po različnih deželah v
škode
*
da bi letošnje lesne mladike se spremenile v rodovitne? mnogo jesih Tako bi za drugo leto uže pridobili vsaj nekoliko upanja kar je zato pomenlj
Avstrijski jesih na ptujem. Uže nekaje časa se
esence izvažva z Li
v
S
y
ker se sicer ta ceni izdelek
na boljšo trgate v.
Vprašanje to
Landw."
ni
nič
pise novega
yy
Slov. Gospodar'
í
po
yy
Prakt.
jvai jo a a iv jjuuicujjí v v ,	ci^^i ve*» wui »uu-iv/t
redko kdaj spečá čez meje deželá, v katerih se izde
podobnih zadregah bili
smo vinogradarji uže večkrat in skušnje so pokazale
>
taj skeg ljaii
To veselo razširjenje prodaj izdelka se je uvedlo po
krog
avstrij
da se dá pomagati» ako le prerano neugodna jesen in leg L mrzla zima ne pritisne. Treba je na trsu 2 letošnji
jdbi, katero so vpe fabrikantje jesiha bratje Feigl v Urfah
u«, tako, da izdelujejo jesihovo esenco čisto de v šestkratni moči, in s tem se vožnine in
197
daća pri uvažanji v Svajco mnogo prihrani. — Ta iz-delek je pa tudi v domačih deželah na prav dobrem glasu.
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
(Dalje.)
Podam se potem v najbližnji , hotel Filipović", da tam prenočim. Pelje me gostilnicar v sobo, katera pa ni imela ne vrat ne oken, zatoraj tukaj prenočiti nisem mogel in grem dalje v „hotel Avstrija". Krčmar bil je tudi tukaj žid , pomagač njegov pa S tajere. A tudi ta krčma ni bila bolja od prve, vendar sem bil tako srečen, da sem pod streho dobil sobo napravljeno iz desek. Opomniti moram, da „hoteli" v Bosni niso taki, kakor so „hoteli" pri nas, ampak pri tleh je navadno hlev, pod streho je pa kuhinja s sobami, katere so z deskami opredeljene. Navadnih krčem po manjših mestih, razen v Sarajevu ni, ampak vsaka borna krčma je „hoteliť, če tudi druzega ni v nji, kakor prosto ognjišče in pa ena ali dve iz desek zbiti mizi. Večkrat tudi poda ni v „hotelu", ampak prosta ilovica, katera se spremeni v blato, če malo dežuje in krozi streho v hišo curlja.
Tak hotel je tudi „hotel Avstrija" v Zenici. Kmalu se sprijaznim s Stajercem, katerega sem popraševal o razmerah bosanskih. Akoravno sem bil truděn, vendar si bi bil rad še ta večer ogledal mesto Zenico, tem bolj, ker sem vedel, da je „ramezan" in da mohamedanci (turki) celo noc čujejo.
„Ramezan" imenuje se mesec, kateri se počne 18. avgusta in traja do 21. septembra; on je najveći praznik mohamedancem. Nekoliko sličnosti ima z našim predpustom, kar se poučne zabave tiče, a to razliko, da mohamedanci ta mesec tudi veliko molijo v svoji cerkvi (džamiji) in se strogo postijo. ,,Ramezan" praznuje se le ponoči, podnevi večidei spé. Zvečer ob 7. uri pride hodža (turški duhoven) na zvonik, kateri je razsvetlen navadno z 12 svetilnicami in okolo katerega je napravljen hodnik. Na tem hodniku počne hodža z razprostr-timi rokarai objavljati molitev, ter klicati „Alaha" in „Mohameda" v znamenje, da se počne ura molitve. Kmalu mirno in tiho iz mohamedanskih hiš prihajajo ljudje, kateri grejo naravnost v džamijo. Tudi turške žene (bule) se zdaj vidijo v svoji obleki, katere kakor duhovi tiho tapajo v džamijo. Življenje postane zdaj po uiicah živahnije , ker podnevi se Ie malo vidi turčinov, vsi so le doma v spanji. Nekateri grejo v džamijo, drugi zopet iz nje, ter se zb.rajo pred hišami, v kavarnah in pa v brijašnicah. Jestiv ne smejo ničesa, samo kavo pijó in pa duhan pušijo. Se le ob 11. uri zvečer dade se jim znanje, da začnó kuhati in imeti svoje pojedine^
Tako sem tudi jaz prvi večer v Zenici šel s Stajercem, kateri je bil med mohamedanci uže znan, v neko
brijašnico, kjer je bilo zbranih kakih 40 mohame-
dancev. Na sredi brijašnice napravljena je bila peč iz opeke, pred njo bilo je malo nizko ognjišče, kjer se je na žrjavici kuhala kava. Na drugi strani peci sedel je Turčin, kateremu je brijač bril glavo. Turki so namreč po glavi vsi obriti, samo na vrhu glave imajo maj-hen šopek las. Po brijašnici sedeli so mohamedanci, kateri so, tiho pušeč papirnate smodke, poslušali pevca, ki jim je melanholične národně bosanske pesmi peval. Nisem ga mogel razumeti, kaj da je pel, samo to sem razumel, da je večkrat ponavljali
„Oj Osman paša, Plevna naša,"
Nek odličnejši mohamedanec bil je beg (grof) iz Zenice, me pokliče, naj se vsedem poleg njega. Iz-praševal me je, od kodi da pridem, kamo da grem, in v kateri svrhi. Ko mu na to odgovorim, ni me dalje izpraševal, ampak naredil mi je smodko in mi jo podařil. Kmalu mi prinese drugi Turčin tudi kave, katero sem zahvalno sprejel. Ko sem pa videl, da me vsi nekako sumljivo ogledavajo, pričel sem hvaliti lepo njihovo mesto, kako lepi so njihovi cerkveni običaji in kako mile so pesmi, katere peva njih pevec.
Pevcu pociciril sem nekoliko desetic, katere je z veliko zahvalnostjo prejel. Turčini počeli so ga navdu-ševati, da naj lepo poje in tudi na piščalko svira, rekši mu: „Evo ti, Švaba ti je dao novac, njemu se naše pjesme dopadu". Jaz pa sem si s tem pridobil simpatijo mohamedancev, in lahko mi je bilo potem se z njimi razgovarjati. Oni imenovali so me vsi „švab", kajti tako imenujejo vsacega, kateri pride čez Savo v Bosno. Bila je 11. ura na večer. Beg mi pravi, da zdaj bodemo šli domu, ker zdaj bo dalo se znamenje, da se smejo začeti kuhati in jesti kuhana jedila. Iz kota brijašnice izvleče zdaj turčin velik bo-ben, drugi vzame dolgo piščalko; tako napravijo se na pot. Jaz ga vprašam, ali bi tudi jaz smel iti ž njimi po mestu, ker me to zanimiva in se mi tudi jako dopada njihov zakon. Beg mi odgovori : „komšija, ja znam, da ti štuješ naš zakon (vero), idi ti z nami, da češ vi-deti, kako v nas to biva". Jaz bega prosim, naj tudi meni dá piščalko, da bodem tudi jaz piskal. Beg mi da pišalko, in tako grem s turskim tamborom in drugim Turkom, kateri je tudi imel piščalko, iz brijašnice. Vsi drugi za nami. Pred brijašnico počne turčin bob-nati, jaz in drugi turčin piskamo na piščalke, in bilo je to tako grmenje, kakor da bi klicali sodni dan. S takim bobnanjem in piskanjem hodili smo po vsem mestu, po vsaki ulici, kjer so prebivali Turki, čez 1 uro. Povsod prižigale so se v sobah luči, in povsed se je pripravljalo za pojedino. Nekoliko turčinov, med njimi
tudi beg, je nas spremljevalo. Ko smo to dovršili, po-dajo se mohamedanci v svoje hiše, jaz pa v svoj „hotel" k prenočišcu. Mohamedanci namreč počnejo zdaj še le jesti kuhane jedi; to navadno traja do 6. ure v jutro. Ob 6. uri gredo zopet spat, ter spé do 7. ure zvečer. Le nekateri odprejo podnevi svoje prodajalnice (dućane), vendar pa nič ne jedó in ne pijejo , do 7. ure zvečer tudi ne pušijo tobaka. Ob 7. uri zvečer se prične zopet
molitev, zajedno pa smejo piti tudi kavo in pušiti duhan, ob 11. uri pa jesti kuhana jedila do jutra 6. ure, kakor poprejšnji dan.
(Dalje prihodnjič.)
Mnogovrstne novice.
* Kaj vse noj požre. Piše se iz Rima : Na Monte Pincio v Rimu imeli so vdomačenega avstrališkega noja (štrusa) , ki si je vrat tako nesrečno zavil v omrežje svoje kletke, da se je zadušil. Ko so ga za rimski muzej raztelesili, našli so v njegovem želodcu sledeče stvari: 4 velike, 11 srednjih in mnogo majhnih kamnov, 7 žebljev, pol náprsně bucike, še celó pisni závitek s pečatom ministerstva notranjih zadev, 2 kavljička, 13 soldov, sreberno medalijo s podobo papeža Leona XIII, 14 jagod paternoštra, 1 frank s podobo Napoleona III., polovico žepne rute, 3 ključke in — križec nekega čast-nega reda. Ali ni to cei muzej raznoterih stvari, ki si jih je noj v želodec nabasal in s tem potrdil znani pregovor, ki veljá od cloveka, čegar želodec vse prebavi. kar va ni dobi. da ..ima štrasov želodec

10$

* Še nekaj iz potovanja cesarjevega po Moravském. Ko je cesar přišel v moravski Beli Cerkvi na strelišče, so ondašnji judje tako tiščali na-nj , da kmetje iz ondašnje popolno slovanské okolice niso mogli blizo. Ko so ga nemČurski judje glušili s svojimi hripavimi „Hoch!" zadonel je iz srede velike množice valaških, lepo narodno opravljenih kmetov, tak krepak klic , Slava!" da je cesar, ocividno jako prijetno ginjen , med nje šel in jih vprašal v českem jeziku: ,,Odkud jste, hoši!" (Od kod ste , fantje) — ,,Valaši od Rožnova" (Valahi z okolice Rožnove) je bil njih odgovor. — „Vypadáte statečné, nám z vás radost" (Vi brhko izgledate, imam
z vami veselje") — je bil cesarjev odgovor. Zdajci pa zagrmi še krepkeje „Slava!" kot prvi pot. To je, kakor priče zagotovíjajo, cesarja tako ganilo, da so solze veselja v njegovih očeh zaigrale.
Politične stvari.
Pozor Slovem!
Iz Trsta dné 18. junija.
Ker Sloveni prihodnjie zopet v Ljubljani sprejmó hrvatskih gostov, je koristilo v brambo skupnosti Habs-burgske monarhije, a tudi za ves slovanski svet, ako oni, to je Sloveni, pri sprejemi pričakovanih bratov Hrvatov dobé pouk o neki knjigi, katero sta spisala
Italijana Ruggiero Bonghi in Paolo Fambri, in ki je prišla nedavno vBenetkah na 'svetio pod naslovom: „La Venezia Giulia, stud i politico - militari" (330 straní).
Prav za prav je le 30 straní dolgi predgovor gosp. Bonghija, kajti to, kar ima v sebi drugih 300 straní Fambrijevih, objavilo se je uže v „Antologia ita-liana", ki izhaje v Rimu.
Bonghi in Fambri (prvi znamenit italijansk učenjak, žurnalist, glavni urednik Milánskému časniku „ Perse veranza" in ud parlamentu, drugi stotnik italijan-skemu ženijskemu oddelku) sta desnica rj a, zatorej pri tako zvani konservativni stranki italijanski. Tr-diti se more, da, če se gospóda ne laskata, narekoval je to nju knjigo največji strah pred o bias tj o Nem cev in Slovanov , in v tem strahu pošiljata svoje tožbe in žalosti klice pred prestol Habsburgske dinastije, katero hočeta poleg rešiti pretečega pogina. Ta dva Italijana zahtevata, da se Italiji odstopi brez boja: vse ozemlje, ležeče tostran črte „Reka — Ljubljana — Beljak", zatorej vse Juliške Alpe, vštevši Triglava in Trbiž , tedaj : Gorica, Trst, Pulj, Postojna, Vrhnika, Vipava, Predil in dolina ob Soči. Alpe so po izjavi teh móž prirodni mejniki Italiji, in kdor živi ali vlada tostran Alp, vlada in živi v Italiji, — tako se bere v tem novem evange-liji! A ta dva Italijana sta pozabila, da so uže pred prihodom Italikov in Etrurkov iz srednje Evrope stale Alpe, da so namreč tudi sami Italijani in Toskani, to je na apeninskem poluotoki, usiljen ci, kateri niso
poznali prirodnih mej. (Primeri „Die Italiker in der Poe-bene" von Wolfgang Helbig, Leipzig 1879.)
Bonghi in Fambri trdita , da brez pridruženja Juliških Alp Italija ne bode imela miru pred napadi Nemcev in Slovanov, kateri prêté tudi monarhiji iz Be-roli na in Moskve.
Da se resite Italija in nje monarhija, naj naša dinastija, kakor zgoraj omenjeno, mirno odstopi Juliške Alpe, potem bi bila Italija pripravljena, hoditi s Habs-buržani „čez trn in strn", pomagali bi jim proti Slova-nom, Nemcem, Magjarom in Grkom, Albanezom in Armencem, da dobé tako na Balkanskem poluotoki odško-dovanje za primorske in isterske Slovane, žrtvovane
Italiji. Da se pravi „odstopiti Triglav in Postojno" raz-trgati slovensko deželo, to ne briga Italijanov, kajti Sloveni bi ne bili imeli nikdar prekoračiti Juliških Alp, nikdar ne priti v Italijo (sic!), Bog je stvaril Alpe samo za — Italijane!
Ker so tudi Gladstona opozorili na to, da je Tržaško vprašanje v pravém pomenu besede slovens ko vprašanje, kar so strogo dokazale „Novice", pre-sojajoč Branickega knjigo „Les Nationalités Slaves"
v štev. 46. dne 12. novembra leta 1879., bilo bi na-
pačno, če bi se tudi zdaj ne opozorili Sloveni na terjatve Italijanov, da ima naš vitežki vladar — Italiji na ljubav — dati izpod oblasti iz golega strahú pred do-mišljanimi nevarnostimi od Berolina in Moskve zvesto svoje slovensko ljudstvo , katero je zá nj tolikrát preli-valo svojo srčno kri, ter si iskati zato odškodovanja na iztoki !
Državno-modra Bonghi in Fambri povesta od-kritosrčno, da, ako se omaje ali celó odstrani monarhija Habsburgska, bila bi to za Italijo največa nesreča, kajti potem bi prišli v Trst Nemci ali Slovani (celó Rusi) in Italija bi potem v Evropi ne imela pomembe, taka bliža Nemcev in Rusov bi Italijo zadušila.
„Zato Habsburžani" — prošita Bonghi in Fambri — „odstopite nam Juliške Alpe, potem smo rešeni
vsi in združeni za vselej !"
Dokler se ne vresniči ta ,,blazna" želja, pri-poroča se tržaškim Italijanom biti modrim, a tacas naj na vso moč italij a nizuj ej o Primorce in Istrane, da se potem, kadar se ima zvršiti združenje, ne bode tožilo o zatiranem národnostnem principu.
Najivna teorija o ,,prirodnih mej ah" se je ravno v novejŠem časi popolnem ovrgla, in gospoda Bonghi in
Fambri naj le studirata leta 1878. v Lipsiji izdano knjigo Julij Froblovo o politiki, da se uvérita, kako ni vredno blebetanje o „prirodnih mejah" več resne kritike. K večjemu bi se moglo še več izgubiti, kakor se je zgodilo Francozom ob Renu, ako tudi sta Bonghi
in Fambri to uže prej viděla in na pr. premaknenje meje do Adiže imeaujeta Italijanom sovražno perfi-dijo. Vse je perfidno, kar ne ustreza Italijanom, a cesar zahtevajo sami, to jim je sveto po prirodi, al ta ne pozná nikakeršnih národnostnih privilegij, nobene
Beatrice in Lavre, ampak samo možki boj za življenje.	I
Nevoljnim nam je še opomniti, da se nahaje v tej
knjigi tudi še pismo nečega Ogra, kateri se baha, da se je na italijanskih in ogerskih tléh boril proti Habs-buržanom, in obeta, da bodo Ogri napeli vse žile, da se Juliške Alpe in vsi Sloveni od-stopijo Italiji, ako le Italijani pomagajo, da Habsburžani in Ogri pridobé za odškodovanje toliko zemlje in ljudstev na poluotoki, kolikor je treba in mogoče.
Oča Triglav! pošlji svoje bliske in stréle na vse tište predrzne, pregrešne misli, vzbujaj nevoljo vseh Slovenov in jezo vseh Slovanov od Trsta do Maribora, od Indra do Kvarnerskih otokov, in pooštri naše orožje, da, ako se ni moči ogniti boju, poženemo nazaj nena-sitljive Latince s krvavimi glavami.
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
3. seja 19. dne j u n i j a.
Gospod c. kr. deželni predsednik objavlja, da je presvitli cesar iz svoje zasobne blagajnice po toči poškodovanim Dolenjcem krškega in novomeškega okraja
daroval 4000 gold, podpore. V zahvalo vsa zbornica
-r á
199
Njeg. Hoch"!
Veličanstvu navdušeno izklikne trikrat „Slava"
iu
T)
Razne peticije izročé se dotičnim odsekom.
za doděláni most čez hudournik Spodsirmo dovoli 75 gold, podpore iz deželnega zaklada pod enakimi pogoji, kakor občini Osivniški:
Poslanec Lukmann poroča v imenu finančnega sprejeta odseka gledé dnevščin deželnih poslancev in dovolilo 25°
Cestnem
db
oba ta predloga bila sta
lo >
d eš ke m
zbor sprej me sledeče nasvete: 1) Dnevščine se pričnó s 15% In krskem
tištim dnevom, ko je poslanec prihod vpisal v imenik kateri se koj od začetka deželnega zbora razpoloži.
15°/
19%,
drij skem u se je
likolaške mu
o
cestne přiklad
za
1880
>
Poslanec Detelja v imenu gospodarskega odseka
nasvetuj
)
naj
se ubogi obč
S uh or za konjaške
Dnevščine se ustavijo vsakemu poslanců, ki odpust stroške vsled goveje kuge dovoli 60 gold, izvanredne
zadobi, ali če brez odpusta iz deželnega zbora izostane, podp in sicer se mu ustavijo dnevščine za
čas
Poslanec Klun predlag
-----,	^v»«*«^ ^ x ^ ťivui«6a, naj se jej povrnejo
odpusta ali vsi dotični konjaški stroški v znesku 99 gold. 95 kr
njegove nenavzočnosti, ako nenavzočnost ni po bolezni poslanec dr. Bleiw
utemeljena.
Ako se seje deželnega zbora za
ali
živo priporoča Klu
kazaje, da je zeló revna ta občina in kako hudo je
i
predlog, ► ie bila
več dui pretrgajo, se ustavijo dnevščine vsem poslan- zadeta po živinski kugi; poslanec Deschm
ce m
wiu , razen tištim, kateri pri delajočih odsekih nepre- nasprotuj^,	«a, ui um uu^m lamvu »«mi za;
stano sodelujejo; zvunaj Ljubljane stalno bivajočim po- mrhovino in si tako prihranili konjaške stroške
čes
da bi bili občani lahko sami
slancem pa, ki se v takem prestanku zbora na svoj Bleiw
dom vrnejo, se potni stroški, kakor v začetku in koncu na svoje lastne večletne skušnj
zavrača očitanje Deschmannovo sklicaj
temu grebli
dr.
se
o
sesije povrnejo, a
takrat, če na dotične dni spadajo-
kug
?
čih dnevščin ne presežejo.
karja stopijo ti sklepi takoj v veljavo.
vsak občan beži, da ne bi te pošasti zanesel med Po predlogu dr. Po kl u- živino. Zraven Deschmanna še vitez Vesteneck
pred katero
bij
Klunov predlog, ki potem tudi ne
svojo spod-
Potrdita se proračuna zaklada učiteljskih se sprejme odsekov nasvet
obvelja, temvec
Baron T a u f f
v
pokoj nin za leto 1880. (potrebščine 15303 gold., za- imenu gospodarskega odseka poroča o prošnji cestnih
klada 6708 gold., primanjljeja 8595 gld.) in za
1881.
odborov Ribnica, Kočevje Logatec in Lož za dovolitev
(potrebščine 16.393 gold., zaklada 7048 gold., primanj- štirih mitnic ali pa, naj se najbolj rablj
ceste izročé
oskrbovanje, ter zato nasvetuj
t
naj se prošnja
kljeja 9345 gold.); priraankieja pa se imata pokriti iz	v deželno
deželnega zaklada. Pri tej priliki se dovoli učiteljski	izroči deželnemu odboru v preiskavo." Poslanec Luk
siroti Vilhelmini Tribučevi miloščina s 50 gold, na	mann nasprotno predlaga, naj se prošnja takoj odbije
leto, učitelju Gregorju Palčiću pokojnina s 180 gold.	Poslanec Pakiž v daljšem govoru razlaza
na
leto
da to,
in učiteljski vdovi Jozefi Jeromovi z otro- odsek danes nasvetuje, nasvetoval je uže zdavnej
jua IVIU , IU UVltUlJOAl V UU 1
koma po 190 gld. na leto.
Nekatere deželno-odborne predloge se izročé dotič- so ljudje prisilj
--------------' * ' *** J ^
ostalo je pri starem; ceste so tako silno povožene
kar . a
nim odsekom.
seka
Dr. Vošnjak predlaga v imenu finančnega od-naj deželni zbor dovoli Pavlu Skal et u,
kraj nike
da
jih vedno posipati; poleg tega so ti ubožni in prebivalci morajo tlako delati za voz-Lahko je pri zeleni mizi postave delati in uka-
zivino-
zovati, ali v praktičnem življenji se stvar pokaž
zdravniškemu učencu 100 gold, podpore za L 1880,^ podpornému društvu slovanskih vseučiliščnikov cestnim odborom za vzdrževanje cest dovoli po 1000
gače
dru
Končeno govornik nasvetuje, naj se navedenim
v Gradci 100 gold, podpore za leto 1880. ter v pod- gold, podp
Baron Tauff
učencev na podkov i j ski in živinozdrav-
niški šoli v Ljubljani 180 gold, podpore za leto
podbija Pakižev
poro
svet
>
ki se pri glasovanji tudi ne sprejme, ampak ob
odsekov predlog
Vitez Garibold
1880. in 180 gold, za leto 1881., deželni odbor pa se v imenu gospodarskega odseka, naj soseski Jak
nasvetuj
pooblasti, te podpore privoliti 3 kranjskim učencem dovoli, da neko vojaško odškodnino s 127 gld. 98 kr
navedenega zavoda po 60 gold.
Uradniški vdovi Ur-
šuli Zanoškarci se miloščina po 120 gold, na leto
podaljša za
leta
♦ v
pncensi
od
aprila leta 1881.
porabiti
Bog
sme za
plačilo
talega davka, in soseski
?
Franců Bajcu, pazniku prisilne delalnice, se mesečna
11 .. ^ i	V	1-1	1 1 4 W	C\ 1	J	•V	V #	1	<
da vojno odškodnino v znesku 121 gld. 89 kr porabi za preložitev obcinske ceste ; obá nasveta obve-
ann v imenu
miloščina po 5
aprila j. -l ww-l ., I I »uv^u <* j v/w. ,	^^.wt.uv	AU auja, Učili ta xi ci iiciuu iůiuw uoůoiucmu ouíoú-cuíu ovci
nice, ki stopi iz službe, se dovoli 388 gold, odpravnine. s priporočilom, naj upljiva na napravo in vzdrževanj
1881.
gold, podaljša na
leta
>
pričenši od
ljata
Konečno poročevalec Deschm
Franců Zajcu, pazniku prisilne delal-
gospodarskega odseka predlaga, naj se prošnja učitelja Matija Ranta na Premu izroči deželnemu šolskemu svetu
Sledečim slikarjem se dovolijo podpore, in sicer Lju- šolskih vrtov, če treba morda z državno pomočj
devitu Grilcu 100 gold, za leto 1881. , Avgustu Sle- Svet ta gelju 50 gold, za leto 1880. in Ferdinandu Veselu sprej el.

topi
priporočan po poslanců Rob
i
Naše je
50 gold, za leto 1880.
Prošnja ljubljanskih gonjačev
Jozefa A 1 tm an a, Janeza Šifrerja, Karola pl. Novaka, Matija Ep i ha in Petra Mileka za stalno na-meščenje se ni vslišala, a pooblastuje se deželni odbor po predlogu poslanca Laschana, da prošnje dosluže-
sej
nih onemoglih gonjačev za miloščine priporočati sme deželnemu zboru, do tje pa dovoljevati podpore.
Poslanec Potočnik je v imenu gospodarskega odseka poročal o prošnji občine S mer je zastran podpore za stavbo nekega mostů. Prošnja se je izročila deželnemu odboru, da to reč bolj natanko pregleda in potem primerno podporo dá iz deželnega zaklada. Dalje
nasvetuje: 1) naj se občini Os^ilniški v okraji kočev-
v
adnjem listu „N
Deželni zbor goriski. (11. junija) so bile razpravlj
razen
omenjenega šolskega predlog
v
se db
te-le reči. „Slog
panij
«
peticija zadevajoča p
1 o venskih je izročena deželnemu odboru, da do prihodnje sesije to stvar prevdari in dona" peticija zastran
tični náčrt postave napraví
Slog
prenaredb
dani ih
tn i h post
Je
skem za zidanje mostů
čez
Cubranko pri Papeži 500
tudi deželnemu odboru izročena, da si bode prizadeval doseČi, da prevzame nekatere skladavne ceste država, pa da v prihodnji sesiji svoje nasvete podá. Druge točke dnevnega reda obsega zgolj lokalne reči.
seji 15. junija je vládni komisar gosp. baron
gold, podpore dovoli iz deželnega zaklada s tem pogo-jem, da občina sama poplača mojsterska delà in potrebni
materijal ter tudi skrbi za daljno dajatev v blagu; Rechbach predstavi novega n aru estnika deželnega
potem
naj se podobčini Vrbovo v okraji bistriškem glavarja dr. J. Tonkli-a (imenov. z najvišim skle
300
pom od 12. t. m.). Tistî dan v Cervinj
voli
*
se je bilo v Mirnu znamenje dalo^ sè strelom
poslanec c. k. baron
so za-
v
zbornici pričuj
Je
nem redu so prorač
Preti s — že od začetka seje doneli zvonovi po vsem mestu. Cez kratke pol ure je »pravil obljubo. — Na dnev- pridrdrala željno pričakovana kočija do pred meata
raznih zalogov za leti 1880. kjer je župan dr. K. Doliak kneza dostojno pozdravil.
7
*
m
1881 leti.
Potrdili so se računski sklepi za přetekli
stega
jL\ai se tiče Werdenbergovega aaiuga. jo, n-	««u. j^v.	^it«	uv6uoivij« »u tuioi-
iz katerega dobivajo gimnazijski učenci v nad- jonar v Ameriki). Pred prvostolno cerkvijo je sprejela
log
(to je
ti
kočiji zraven Nj. prevzvišenosti je sedel kapiteljski dekan Jan. Ev. Mozetič (bivši prof, bogoslovja in misi-
y
Skofovem mladenškem semenišči svoje stipendije)
y
od
višega pastirja duhovščina pred omenjena in spremila
bijalo se je dosihmai po 5°/0 za oskrbovanje tega za-
jih
navadnemu češčenju presv. R. Telesa. Na stop-
log
Te stroške je prevzel zdaj deželni
alog
in je s njicah grof Lanthieri evega poslopja sta Čakala že spet
tem Werdenbergovemu prihranjenih 181 gold. (Poročal prošt Codelli in okrožni glavar Buffa. Zbrani so bili
je o tem dr. M auro vi Č.) želni zbor, naj bere v zadnj
[NB
Kog
mika naŠ de- tam tudi bogoslovski profesorji. Navadno sprejemanje
yy
Soči
í
(od 18. jun
št. 25)
dop
,iz G
Dovtipa se mu ne manjka.]
uupia	a v^ u i t v wi . a-'u » njju
Prihodnja seja bo 23. junija t
Deželni zbor Tržaski. seji 14. dne t. m. je zbor sprejel resolucijo
y
naj
se prošnja do vlade za ustanovitev pravne akademije z íaškim učnim jezikom ponovi.
Deželni zbor ŠtajarsJci.
Liberalna nemčurska večina je izrekla, da deželni zbor ni kompetenten, obravnavati predlog poslanca Karlo na o premembi postave za ljudsko šole! — To je pač najbolj priložna pot, odstraniti predlog, katerega temeljito izpodbijati si sami liberalci ne upajo.
Deželni zbor salcburŠJci.
Liberalna manjšina se ne kuja več in je zopet prišla v zbor. Za deželnega glavarja na novo imenovani de-
ivar grof Chorinsky je v govoru svojem po
želni gl vdarjal
da stoj
sti konservativne stranke in da tej
stranki zvest ostane tudi vprihodnje. Za deželnega varja namestnika je imenovan kanonik Lienbacher
razne više gospode je trajalo do ene ure popoldne. Nebo je bilo tanko oblačno, torej sijajnemu vhodu prav ugodno. Od smrti nadškofa Franca Ksav. Lušina maja 1854. leta do prihoda novega nadškofa je bilo preteklo 13
mesecev in 16 dni.
Pravi svatbpni dan goriške cerkve je bil 24. dan junija (nedelja). Navada je pri nas, da se nadškofje iz cerkvice centralnega semenišča vpeljavajo v prvostol-
nico.
Tako je bilo tudi
1855.
Po tihi maši v ome-
njeni kapeli, ki jo je bral ravnatelj semeniščni rajnki Anton Kafol, vzdignila se je svečana procesija prav
R. Telesa dan. Duhov-
esv.
tako urejena, kakor na pr šcina je pela razne eerkvene pesmi in psalme (na pr. ,Benedictusu, ,,Iste confessor", „Ave maris stella'4, „ Cod-
y
fitebor" ps. 110.u). Ko so novi metropolit stopili čez pra£ svoje prvostolnice, zapeli so pevci — v tem trenutku sosebno pomenljivi in ginljivi ,,Ecce sacerdos magnusa. Po navadni tihi molitvi pred altarjem presv. sakramenta se je pel ,,Te Deum" (koralno). Molitev
za
škofa
po zahvalnici je pel prošt Codelli (stoječ na listni strani). Nadškof ki so med tem stali pred altarjem, pomaknejo se zdaj do stopnjic svojega prestola in
o
nih
slušaj o
sedé na faldistoriji
branje raznih urad-
pišem.
Spominskl listi.
Njihova Prevzvišenost
11
25 let kneznadškof v Gorici
II.
seni
Vse ulice, po katerih so se imeli peljati prevzvi-knez , bile so preproge, bogato ozališane ; povsod
cvetlice od tržaške ceste do grof Lanthieri-evega poslopja (tik kapele sv. Antona). Nadškofijsko poslopje so namreč popravljali in ni bilo delo še končano, zato so Nj. prevzvišenost do meseca avgusta stanovali v omenjeni palači, ki je tudi zato imenitna, ker je papež
Pij VI. v nji stanoval. Po ulicah je bila razpostav-ljena šolska mladina, vojaščina z mestno (novo urejeno in pomnoženo godbo) in 60 belo oblečenih deklic s cvet-licami v jerbašČkih. Prvostolna duhovščina z bogoslovci je čakala pri prvostolnici ; vsa druga mestna duhovščina in mestna gospóska z županom pa pred mestom. Dva kanonika sta bila šla preč. popotniku do Nabrežine na-
proti.
Tam — na mej i nadškofije — je stal lep sla-
Po tem še le je prišlo to, kar je pravo jedro škofov-skega vmestovanja : Novi nadpastirso vzeli v poses t častit Ij ivi prestol oglej sko-goriške cerkve.
Zdajci jim je prošt in prvostolnega kapiteljna vi-karij, baron Codelli, v svojem in vse nadškofije imenu prisrčno (v latinském jeziku) čestitah Po Nj. prevzvišenosti zahvalnem odgovoru se je pričelo poklanjanje vse nazoče duhovščine. Sklenilo se je to ponavljanje duhovskih obljub z moîitvijo na čast ss. Hilarija in Taci-jana, prvostolne cerkve patronov. Slednjič so peli nad-
škof prvo pontifikalno mašo in podělili na zadnje popolnoma odpustek. Vsa svečanost je trajala od 87* do 12. ure. *). Eno uro po maši so,vzeli nadškof nadškofijsko poslopje, vrt in sploh vse
kar
mensi
spada, formalno v posest. Ob treh je bil slavnostní o bed v grof Lanthieri-evi hiši (za 50 oseb). Dokaj po-menljiva je tedanja napitnica nadškofova (papežu in ce-
bilo
sarju ob enem), katere jedro gledé na cesarja
T
da spone avstrijske cerkve razbija' , je ti sto leto, 18. avgusta (konkordat).
in razbil jih Nekaj dni
po vmestitvi
- sv.
v prvo biřmovali.
Petra in Pavla dan — so viši pastir
jočih
Po vseh teh
malo da ne celi mesec jun ij traja
sveČanostih se je z drugo polovico leta 1855.
volok. Od Nabrežine do Gorice so se peljali nadškof
malo da ne skozi in skozi med dverna vrstama ljudi, glužba ni
Mirnu (1 uro hodá od mesta) sta čakala višega pa-
pričelo novega nadškofa tiho pa zdatno pastirsko delo vanje. Delà sicer od nekdaj vajeni — imeli so
vendar že prva leta priliko, poskusiti, da škofovska
čast
y
temuč tudi breme. Težko je daleč
stirja kapit. vikář baron Codelli in okrožni glavar Franc
*
Kakor prihod Nj. prevzvišenosti 18. junija, tako so
baron Buffa s svojimi višimi uradniki in lepo množico tudi intronizacijo Njihovo poveličevali raznoteri spisi v
slovenskem, italijanskem, furlanskem% nemškem in kebrejskem
kocij goriških plemenitašev. O poli dvanajst h
ko
«
Izvoljen enoglasno z 67 glasovi.
Pis.
jeziku. Mnoge pesmi (tudi slovenske) so bile po oglih pri-lepljene.	PÍ3.
/


301
stojećemu natančno iu dostojno opisati in popisati 25 letno notranje škofovsko delovanje, lože se mi zdi — po tem, kar je videti in slišati — na debelo narisati vnanje delovanje ; tem lože se mi pa to zdi, če značaj dotičnega opravilnika opazovalcu že naprej kaže pot, po kateri bode brž ko ne bodil.
Mi imamo tu duhovitega možaka pred očmi, 58 let
starega moža krepke, nenavadno častitljive in impozantne postave. Přinesli so knez sè seboj obilo neprecenljivih skušenj — združenih z bogatim zakladom učenosti — svete in svetne. Poznali so ljudi in reči od najnižih do najviših krogov. Přinesli so pa tudi nekaj, kar je duša všemu druaemu — pravo slovensko vérnost in slovensko-naravno pobožnost, pravo duhovsko srce, trezno pa resnično cerkvenost. Kaj čuda tedaj, da smo v kratkem v vsem njihovem neutrudnem službovanji zapazili neko posebno hladnokrvno objektivnost in plemenito prostodušnost, ki člověku dobro dé, videčemu, kako tu pa tam tesnosrčnost mnogim dobro voljo in blage namene oklepa in vklepa, in delovanju njihovemu vspeh kazí. Naš nadškof so — recimo zeno besedo — to, kar iz-razuje Italijan z rekom „di larg he vedute". Z Av-strijo in presvetlo dinastijo jih veže prisrčna staro-av-strijska zvestoba. Ta jim je bila in je vodilo in měřilo v njihovem politiškem mišljenji.
Po tej — dasi nepopolni — karakteristiki našega cerkvenega poglavarja bodi mi dovoljeno vsaj površno našteti, kar so v 25 letih sami ali po druzih storili v dušni prid izročenih jim vérnikov in v povzdigo naše
nadskofije.
O navadnih, rekel bi, vsakdanjih škofovskih ali celó privatnih opravkih ne bom govoril; samo to naj povem, da, kar je knezu po vladnih opravilih časa ostajalo, porabili so ga za branje. Na njihovi mizi se nahajajo redno najnovejši izdelki ne le cerkvene literature, temuč tudi drugi, in pa lepo število najboljših časnikov, med katerimi so od nekdaj tudi „Novice". Edina njih zabava je sprehod po prostorném vrtu in vinogradu, na katerega vrhu jim je leta in leta, dan za dnevom, srcé napajal in duhá krepčal krasni razgled.
Ena prvih skrbi je bila višemu pastirju, marsikaj preuravnati v centralnem bogoslovskem semenišči gledé na učbo. Izvršili so te svoje namene tem lože, ker je tudi konkordat mnogoterih prenaredeb zahteval. Novi učni nacrt, kateri še zdaj veljá, bil je vpeljan 1. 1858. Ali nacrt brez dobrih učiteljev bi malo pomagal. Nad-škofu se ima naša duhovna mladina zahvaliti, da ima tako korenjaške profesorje, kakor so naši bogoslovski stebri v c. semenišči, ki se smejo meriti z vsakim uči-liškim učenjakom. V najboljših rokah je zdaj tudi se-meniščno ravnateljstvo. — Kakošno skrb za odgoj o du-hovnikov imajo naš nadpastir, kaže med drugim to, da so vselej nazoČi pri vseh semestralnih preskušnjah.
V Gorici 20. junija. Naj pred nekaj občeslovenskega.
Jutrovci imajo živo fantazijo ; njihove prilike so drzne. Tako ima n. pr. Sveto Pismo večkrat opraviti z „rogom". Bog mu je moč, mogočnost, ošabnost („.. rogje grešnikov razbiti, rogje pravičnih povikšani" — tako nekako poje psalmist), Prilika je posneta po volu. Vol ima moč v rogu, — konj pa v kopitu. Da bi bili mi tako predrzni, kakor jutrovci, smeli bi reči,
da ima slavni naš Kopitar svoj priimek od tod, ker
i'e znal rabiti konjski rog, to je, kopito. Bodi si kakor
naš slovstveni „paradni konj" — v najboljem smislu — je Kopitar gotovo. Kar je namreč volu rog in konju kopito, to je člověku — ne pest — ampak
uma svitli meč — učenost, in to je bilo Kopitarjevo kopito. Toda paradni konj mora biti lepo obsedlan, lepo opravljen in — dobro podkován; če ne — zbrusi in skrha se mu kopito. Hvala Bogu imamo ga, ki je za prihodnjo stoletnico Kopitarja dobro podkoval. Koga ne bi bilo veselilo videti, kako je gospod prof. Marn v
„Učiteljskem Tovariš"-i več ko 5 mesecev Kopitarju sre-berne podkově koval in pozlaceno sedlo in podsedlico narejal. Pa ne, da bi tudi mene fantazija kam najutrovo vznesla?! Pustimo priliko. Odkritosrčno naj povem, da sem malokedaj kak list tako zadovoljen odložil, kakor
te dni štev. Ï2. „Učit. Tovariš"-a od 15. t. m., v
kateri sklepa prof Marn svojo slovstveno-zgodovinsko razpravo o Kopitarji; ali —prav za prav ne sklepa, ker pričakuje še od dr. Miklošič a gradiva za dopolni-tev Kopitarjeve slike. Bog daj, da bi prof. Miklošič v kratkem izdal zaželene Kopitarjeve spise. — V Gorici smo včeraj župana g. dr. Jos. Deperis-a svečano vmestili. Sinoćna bakljada je bila pri nas ena najsijajniših ; razen voščenih bakelj so nosili vsake vrste meščani več stotin ličnih papirnatih svetilnic na kolih, kar se je prav dobro podalo. — Danes je izpo-stavljena v véliki mestni dvorani (pri mestnem vrtu) Tintorettova Mati božja (vnebovzetje), ki visi že kakih 40 let nad vélikim altarjem v naši prvostolni cerkvi. Podoba je bila namreč oprášená in po nekem ne-umnežu skažen*. Za 251etnico nadškofovo jo je prof. M ôstel (tukajšnje realke; ocedil in popravil tako, da
se zdaj izvirno delo lepo vidi. — O 251etnici prevzviše-nega gospoda knezoškofa naj naznanim tu ob kratkem, da bodo imeli prečastiti jubilant v četrtek, 24. t. m. ob 9. uri pontifikalno mašo z zahvalnico in bodo v prvo rabili tisti kelih, ki j m ga je duhovščina napravila v spomin slavnega jubileja. Ob 11. uri se jim predstavi duhovščina; veliko duhovnikov s kmetov pride tisti dan v mesto. V sredo večer bo koncert z govori v dvorani pol. kat. družbe; v četrtek popoldne pa v mladeniškem seminišči. — Na vélikem oitarji v prvostolnici bodo za jubilej izpostavljene 4 sreberne doprsne svetniške podobě iz Ogleja. Veó o njih drugi pot na drugem mestu. — Mestna gosposka, razne korporacije, šole, vse se misii tako ali tako udeležiti jubileja; še celó judje pošljejo svojo deputacijo k preeastitljevemu petindvajsetietniku.
Iz Istre 20. junija. F. B. — V prelepi Piranski dolini , v kateri je nasajenih na milijone plodnih vinskih trt, kjer se přiděluje na tisoče veder samega refoška, ki Lahom i Slovencem daje mnogo tisoc forintov letnega prihodka — prikazala se je trtna uš — filoksera. Na hribčeku sv. Martina, ki deli dolino na dvoje, kjer ima g. župan Vata nasajenih okoli sto tisoČ trt, se jih je začelo po več mestih sušiti okoli 20000. Preiskovalci so
našli na koreninah mnogo prostému očesu nevidnih ži-valic, ki so zdaj spoznane za trtno uš. Bog nas obva-ruj take strašne nesreče! Kaj i kako da bo v prihodnje, vam bom poročal. *)
Iz Istre 17. jun. (Javna zahvala.) Oštra zima in
črn glad bila sta pritisnila siromašnega Istrana, in gotovo bi se bile strašne reči videle in čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje o pravém času na pomoč prihiteli. — Od mnogih strani je prišla strada-jočim pomoc, in tudi podpisanemu odboru so se ogla- .. sile na javne pozive in privatne prošnje mnoge blago-darne duše, ki so s svojimi obilnimi darovi pripomogle olajšati težko osodo svojega jadnega brata, kateremu se je težak kamen od srca odvalil, ker je sprevidel, da so na svetu ljudje, ki ga niso v njegovi veliki stiski zabili. — Od mnogih strani je prišla podpisanemu odboru
pomoc v novcih in živežu, a najveća iz lepih pokrajin
m » —i i ——i » ■■ ■ ■ i ——^
*) Prosimo.	Vred.
V
Tfc* \
202
Kranjske, Štajarske in Hrvatske, katere so mu poslali naši vrli bratje Slovenci in Hrvatje. — Odbor se nadja — hvala previdnosti Božji in dobrim ljudem — da je siromašni Istran za zdaj težke nesreće rešen, ter položi na koncu svoje delavnosti račun in kliče vsem veledušnim dobročiniteljem v svojem in imenu potola-ženih nesrečnikov:
,,Bratje! plemenito učinili ste delo, Bog predobri naj Vam plati stotero!"
Natančen račun o dohodkih, stroških in razdelitvi novcev in blaga se nahaja v „Naši Slogi", „Slov. Narodu" in „Obzoru".
V imenu odbora za stradaj oče v Istri :
Fr. Matej čic , predsednik.
A. Kalac, J. Hočevar, J. Berbuč,
podpredsednik.	blagajnik.	tajnik.
Iz Vrabč na Vipavskem 13. junija. J. Z. (Letina,
napredek.) Iz mnozih krajev Slovenije dohajajo „ No-vicam" tužni glasi o přetekli oštri zimi, katera vnicila je skoraj da polovico trt in druzih sadežev, osobito po naši zali vipavski dolini. Nam Vrhovcem — hvala Bogu, pa je zima še precej prizanesla. Le naše vinograde pri Orehovci nam je res za polovico posmodila. Žita prav dobro kažejo; Češenj imamo vsake baže obilo. Le češ-
pije in osli so na3 ukanili, ker prve so šle v rožičke, drugi pa so na tla popadali. Sená tudi ne bodemo kaj mnogo nakosili, ker nam je spomladi dežja primanjko-valo. Sploh pa smemo biti zadovoljni s tem, kakor se zdaj kaže. Saj smo pa tudi komaj čakali, da dobimo kaj pod zobé, ker smo od jeseni do zdaj lakoto tolkli. Bog daj skoraj bolje! Upamo, da bode. — Pa še kaj druzega. Ena leta uže opazujem velik napredek v kmetijstvu pri tukajšnjih poljedelcih. Ljudje jeli so pola-goma spoznavati, da dober gnoj je prava zabela nji-vam, travnikom in vinogradom, zato pa tudi skrbi naš kmet, da si napravi prav veliko gnojá. Le to bi bilo še želeti, da bi se jame za gnoj bolj primerno kopale, da bi gnojnica ne odtékala, in bi se v senco postavljale, da se gnoj ne pari prezlo na solncu. Kmet naš je bistre glave , kakor sploh sini Slave, le poduka mu še vedno manjka, in vse bo sčasoma dobro. — Tudi na dobre ceste in pota se pri nas mnogo gleda; radostno moram konstatirati, da se o tem oziru tu na Vrheh mnogo mnogo stori. Le tako naprej, dragi mi sosedje, in zagotovljam vas, da boste kmalu prekosili svoje brate v dolini ! — Strupenine , modrasev (gadov) in druzih kač nahajamo letos pri nas prav veliko ; uni dan bil bi gad kmalu pičil nečega duhovnega gospoda, in ravno ta hudoba zagnala se je nečemu kmetu na prsi, — sreča, da je bilo brez nezgode. Tudi pisalec teh vrstic je v kratkem 3 gade preganjal, a vse 3 pošasti so mu všle! Zatoraj , dragi mi sosedje, pazite, da se vam kje kaj pripeti — kar sklí! Drugi pot kaj druzega. Zdravo!
Iz Krškega. — V občini Sv. Križ je bila volitev
županstva 24. u. m., pri kateri so bili izvoljeni: za župana France Hrovat, posestnik pri Sv. Križu, za sveto-valce pa Jožef Kodrič, posestnik pri Sv. Križu, Janez Dobravec, posestnik v Doienji Pirašici in Mihael BuČar, posestnik v Zavinku.
Iz Šentvida pri Zatičini. — Pri volitvi županstva je
bil za župana izvoljen France Muli, mizar v Zatičini, za svetovalca pa sta bila izbrana France Kovač, učitelj in posestnik v Zatičini in France Pajk, posestnik v Metnaju.
Iz kostanjeviške okolice 17. jun. (Peticija do sl. deželnega zbora za odstranjenje nemsčine iz ljudske sole in uradov.) 16. dne t. m. so naši ljudje poslali do deželnega poslanca gosp. Viljema Pfeiferja sledečo prošnjo: Prečastiti gospod! Podpisani prosimo Vaše pomoči, da
se nam odvzame breme nemsčine v soli iu uradih. Gotovo Vam je znano, da se pri nas vriva nemščina s tako silo, kakor da bi kdo člověku pest v uhó tlačil. Po kateri pravici se v naših ljudskih šolah otrokom tuji jezik v glavo ubija, ne vemo, a to vemo, da se zavoljo tega ne naučé ne nemsčine ne slovenščine, in da je čas, katerega otroci v šoli potratijo, izgubljen. Ako bi se onih 6 ur, ki jih gre v izgubo zanemšćiuo, porabilo za kaj druzega, bilo bi gotovo kaj vspeha videti, a tako se otroci muóijo in mučijo, ko pa iz šole izstopijo, znajo le toliko nemščine, da imajo kaj pozabiti. Prosimo Vas tedaj, prečastiti gospod, potogaite se za to, da se nemščina ko zapovedan nauk odpravi iz naših šol; če se je hoče kdo prosto učiti, naj se je uči ; al zakaj bi se vsi otroci mučili zarad enega ali dveh ! Trdno se za-našamo, da boste prošnjo svojih volilcev vslišali in našim otrokom olajšali težko breme. — Tudi v uradih nam je pomoci treba, da naš materni jezik svoje pravice dobi. Ako gre kmet v pisarno in se pritožuje zoper kako reč, govori slovenski, in uradnik ga posluša, a to, kar je slovenski govoril, zapiše potem nemški v zapisnik. Ali je to prav in postavno? — Ce prinese občinski sluga kako tožbo ali povabilo kmetu na doai v nemškem jeziku, ne more kmet tega brati; zato prosi beriča, naj mu pové, kaj da stoji v pismu. Ker pa so beriči navadno ošabni, odgovorijo mu, naj gre k no-tarju, da mu razloži pismo. Kmet gre daleć k notarju, ki mu razloži pismo; ko pa pride nazaj domů, pozabř
večkrat, kaj da mu je notár povedal. Bi li ne bilo bolje, da bi se v uradih uradovalo slovenski, da bi kmet sam mogel brati pisma v svojem jeziku, vsaj je ni hiše na Kranjskem, da^ bi kdo ne znal slovenska pisma brati, bodi-si oče ali mati ali sin ali hči, in potem bil bi notár v.drugi podobi domá.
(Sledijo podpisi.)
Novomesto 18. jun. — Bralcem našim je znana
grozna nesreća, ki je po toči 6. dne t. m. zadela 14
davkovskih občin, danes pa imam porocati zopet o grozni škodi, katera je 16. t. m. zadela Tržko goro, Grčovje in Vi nj i vrh poleg Bele cerkve; utrgal se je namreč oblak in nastal je tak naliv, da enacega najsta-reji ljudje ne pomnijo. Ce je uže na Tržki gori škoda velika, kjer je ploha rodovitno zemljo poplavila, škarpe raztrgala, senožeti zablatila itd., je nesreća na Grčovji in Vinjem vrhu še veliko večja. Ko nam je toča 6. dne
t. m. v vinogradih in na polju V3e vzela, je vendar vsaj zemlja cela ostala, zdaj pa je grozna ploha 16. t. m. se zemljo nam pobrala in učinila vse žalostné posledice, ki so združene s plohami. In tako so s to novo nesrećo nadloge še huje postale, ker niti ljudje niti živina nima živeža. Kdor je videl in slišal, kar sem jaz videl insli-šal, ne bode rekel, da kaj pretiram, zato pa je tudi moj klic po zdatni in hitri pomoči upravičen , vsaj : „dvakrat da, kdor hitro da!"	Anton Ogulin.
Iz okraja kamniškega. — Pri zadnjih volitvah ob-
činskega starešinstva so bili voljeni gospodje: v Kam-niku za župana dr. Makso Samec, za svetovalca pa Franc Eksler in Anton Janežič, — v občini Uranšica za župana Anton Juvan, za svetovalca pa Lorenc Zor in France Šorn, — v občini Hrušovka za župana France Podbregar, za svetovalca pa Primož Pistotnik in Gregor Hribar.
Iz Ljubljane.
Poziv.
Tako grozna toča, kakor malokdaj, je 6. t. m. pobila davčne občine: Novomesto, Gorenjo Stražo, Prečno, Bršlin, Doienji Vrh, Globodoi, Za-gorico, Stranskojvas, Cešnico, Herinjo Va3, Družinsko Vas, Žalovec, Bohovca, Golobin-
203
jek
Mirno pec, Smoleno vas,
Sv. Peter, Brus-
ko Idrij
obhaj
j ca. j iu. u uy pcvy, uuiuicuu v a» o, u v. jl c l c i , aj 1 u d- jxu iui i j a» u u ua j cm h lotuxcbuiuu , tvai je lijou II
nice in Ajdovice politicnega okraja novomeškega, vzel c. k. erar. Angleški učenjak Mr. Gualt
tristoletnico, kar je njen rudnik pre
Pop
" * ^ ^	T a ww ^v^aava	^«iuijw uv »vyiAi^giX^t^	¥ W A vt	^ a w kj a».* UVVUJ MIX éXAA* U U ÍV I t t i JLV/pVŠ;
zraven teh pa tudi davćne občine Catež, Krško vas,	ki je potovaje po Avstriji přišel tudi v Idrijo in potem
Celine in Globošice politiškega okraja krškega.	šel v Benetke, pisal je od tod dr. Joan. Wilkinsu v
mnogih imenovanih občínah so vsi poljski pridelki s	London obširno razpravo o rudniku idrijskem v latin
trto in sadnim dre vjem uničeni popolnem , v nekaterih skem jeziku. To pismo je bilo natisneno v spisih an-pa večidei. Skoda se ceni na pol milijona goldinarjev gieškega znanstvenega društva (kateremu ud je bil tudi
ter je tem znatnejša, ker so vinogradi tako potolčeni da še dolgo let ne bodo prinašali mnoge koristi.
Da se olajša velika revščina, katera je zadela ne
;
naš
poročilo
Valvazor). Na čelu tej jako važni razpravi beremo
7
so oni
vsi
Idrij
govoril
loven ski. Grualter Pope piše namreč izrečno tako-le
srecne stanovnike onih po hudi uri poškodovanih po- , omnesque incolae loquuntur slavonicae krajin, zdi se mi potrebno razpisati nabiranje milo- prebivalci govorijo slavonski)
(to
vsi
Ali ni to živ dokaz
darov po vsi deželi, ter sem prepričan, da se ta moj da ne prevračajo naši narodnjaki še le dandanes to me
)
U U 1 VJ f	V/ ▼ U 1 UV/iUil J tvi. W VJUul J^J A VJ7 1 A	AA y VA UI U V/ Uli iAl V j	VilV JUV
klic brez vspeha ne izgubi pri stanovnikih kranjskih, stiče v
kateri so v enacih slučajih vedno pokazali veliko svojo leti nepristransk Angl
ko mesto, ampak da je
uže
radodarnost.
Darove nabira deželno predsedstvo in politični okrajni uradi, od koder se bodo potem razdelovali po
k
Idrij
našel prav popolno
pred 200
Gosp. dr. Poznik
y
dozdaj
cs.
c.
svojem namenu.
Ljubljani dne 15. junija 1880.
nije adjunkt, pride za c. k. notarja v Novomesto rega bodo tukajšnji rodoljubi gotovo veseli.
pavske sod
)
kate
I
C. kr. deželni predsednik: kirurg gosp. Tomaž P
Winkler s. r.
seja deželnega zbora je bila v pondeljek o nekaterih zadevah ljudskih šol precej živahna; zmogl
ki
kot skušen in srečen zdravnik
18. dne t. m. umri c. kr. okrajni
po vsi deželi slovel
Tm
se ve da po svoji večini — liberalna stranka. Na-
drobneje poročilo prihodnjič.
seje družbe kmetijske 20. dne t. m.), kateri
sta vpričo bila gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade
in deželnega odbora je „Novicam" došlo sledečo poročilo.
Glavna obravnava te seje se je šukala okoli . držav
pondeljek zvečer smo na pokopališče spre mili truplo prečastitega gospoda
P. Benvenuta Hrovata
?
podp
y
ki jo
ministerstvo kmetijstva za
ki je 20. dne t. m. po dolgotrajni bolezni v 76. letu svoje starosti umri. Kako spoštovan in priljubljen je bil na toliko strani neumorno delavni
tošnje leto dovolilo družbi kmetijski in sicer
nakup
raj n ki
meščanom
sijajno je kazal velikanski spre-
semena Rigaj skega laou 300 gld
za nakup Ukvis
kih ovác 100 gld Belanskega plem
2000
6	?	--JLl Ci IV LA jJ" V-^ JL
za nakup goved Muriškeg
vod in pa rakev obložena z obilními věnci
y
pred
in
y
za
napi
za ustanovitev sirarskih zadrug Cer
vodnjakov
tabv
rakvijo pa venec družbe kmetijske, kateri naj starej i ud je bil, z zlatim napisom na crnih trakovih :
a
za
800 gld.,
Podstudor vsaki po 300 gld., voditelja gosp. Hitza 500 gld.,
vinozdravsko šolo 600 gld kmetijstvu družbi kmetijski in c. kr. deželne skemu svetu skupaj 600 gld
in
77
irskega za podkovsko in žiža podporo nauka v
nu šol
C. k. družba kmetijska záslužnému svojemu udu Zagotovljen ostane takemu možu na veke hvaležen
spomin
vanje kmetijstva 300 gld
dr. Schindlerja in gosp
živine, ki je bila v Postoj
za popotno poduče Bralo se je poročilo gosp Lasnika o razstavi goveje
I
(Pisanke za slovensko lepopisje) je izdal gospod
Lapajne v Krškem, katere namesti
navadnih
podob kake zverine na
adnj
strani kaž ej o maj hen
y
iz
katerega
razvidel napredek živinoreje na Notranjskem
je ocitno
Ker
mije vid Kranjske vojvodine, obdane od dežele Ko roške, Štajerske, Primorske in Hrvatske.
(Po
in prošnja.) Ker se zagrebčko pjevačko
blizo kranjske dežele (v Istri) trtna uš, izrekel je društvo „Kolo" bode udeležilo svečanosti Stank
dné avgusta, toraj ne pride v Ljublj
centralni odbor trdno prepričanje, da bode sl. dežel
vlada Kranjska vse storila, da se zabrani tej pošasti vhod v našo deželno.
zovi
m
Danes se končajo 3dnevne
čano st
7
s
ka
terimi je Idrija v pondeljek pričela obhajati trist
letnico, kar je rudnik njen přišel v c. k. državno upravo avstrijsko. Za dotične svečanosti je ministerstvo kmetijstva dovolilo 1000 gld. in gosp. minister grof
Falkenhayn sam je osebno z Dunaj a přišel udeležit cesti v °Čitalnico
v	T T • 1 1 •	vi*	i v i •	i	u	?
Bled, pač pa pridejo flrvatskega Sokola najodličnejši členi v mnogobrojnem številu v nedeljo 27. dne t. m.
Program sprejema obljavljamo še enkrat z vabilom, naj se ga častito ljubljansko občinstvo udeleži v največ-jem številu. Sprejem hrvatskih gostov je v nedeljo ob
uri 35 min. dopoludne na kolodvoru južne železnice. Od tod gredo društva z zastavami in godbo po dunajski
se svečanosti. Iz Ljublj
sednik Winkl
7
gosp. deželni gl
so šli gosp. deželni pred
se
hranij
zastave in predragim
vitez Kalt
našim gostom razdelijo^ nakaznice za prenočišč
m m	m	•	\	\	• . i • w •	i • t	v
Ob
gg
m
poslanci gospodje dr. Vošnjak, Pfeife
J
skup
obed v Citalnični restavracij
Ob
uri
in Gariboldi. Vse mesto je krasno ozalj
javna telovadba pri Kozlerj
Ob
uri zvečer pevska
triboj
zastave in transparenti kažejo, da je Idrij ska. Pri slavnostnem obedu ste srcem meš
in mnoge veselica na Citalničnem vrtu. Pondeljek zjutraj izlet
na
čanov dobro déli napitnici v slovenskem jeziku
Bled
Karte in legitimacij
na Bled se dobivaj
Oni gospodje uradniki pa, katerim morebiti slovenski Narodni tisk
v
prodajalnici S
vožnjo po železnici
y
V
zdravici niste bili po godu, naj beró sledečo spomenico,
m v
Citai
; vožnina je
ki je
zdaj prav a propos došla
Novicam
(Kaj je neki AngleŽ pred 200 let pisal o prebi valcih Idrije) utegne nas posebno zanimati ravno danes
*) Ako bi komu priložnejše bilo, poslati svoj milodar
prav nizka in vožnje karte imajo velj
do
Jul
(tedaj tudi za dan praznika sv. Petra dne 30. junija). Želeti je, da mnogo Ljubljančanov sprej mi naše goste
Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda,
na in
vredništvu ..Novice", naj ga le posije, da ga izročimo sl. de- vilo narodnjakov naših želnemu predsedetvu.	Vred. čitalničnem restavraterju
Bled
dostojno bi bilo, da se obedu pridruži izdatno šte
naj blagovoli oglasiti se pri
Konečno tudi
še

prosimo,
V
304
naj oni, ki imajo dovolj prostora za prenočevanje, bia-	zeló odločno na tem, da vlada njegova nima znamenja
govolijo naznaniti to ali ustmeno ali pismeno čitalnič-	strankarstva na sebi, njegov cilj je posredovanje in sprava,
nemu kustosu. Odbor za sprejem „Hrv. Sokola."	Dandanes ni uobena ďrugačna vlada mogoča, ne iz usta-
KrČmarje, vinotrzce in druge, ki si hočej o pri-	voverne, ne iz desne stranke. Toraj naj se namenom
skrbeti dobre dolenjske kaplje, opozorujemo na vlade ne stavijo prehud
ovire
ponudbo grof Barbo-vih vin na Rakovniku poleg Sent- kr
i
ne more
ruperta — v današnjem „Oglasniku
dolg
kajt
v ustavni državi
trpeti, mora
u.
gače, po silni naredbi ali prekucij
Naj toraj poslanci zberó se
se vreČi, če ni dru
a ne
Novičar
Dunaja.
domaćih
tujih
dežel.
se posvetujejo, kako bi bilo priti do miru
oficijal
in
naj
Herbst
reče, da so bile Belkredijeve in Hohenwartove predloge
Cesarjevo potovanje po Ceskem
vendar se
bolj
od sedanje postave
se
celó
če
veljá, po poročilu najveljavniših časnikov vnanjih držav, imeli zaupanje do vlade, po tej predlogi bi bilo vničeno povsod za dokaz sijajne zmage avstrijske državne on bi to postavo zavrgel, naj bi prišla od ktere koli
ideje in politike Taaffeove. Zato
pise
Osten"
za izid^predloge premembi volilnega reda, katero
Je
vlade
specija
Z ei tham m debato.
nasvetuje, da
se je
v
vlada Ceskemu zboru predložila, ni ona odgovorna, Riegerju) : Vi nam nasprotujete
ampak odgovorna je nemško-liberalna
većina
pustil
Načelnik grof Mannsfeld (proti
d no st
ozirov
Ceskega deželnega zbora.
tej predlogi leži
sedanja većina velikega posestva je stranka velik(
trijska, centralisticna. Na tem polji, med avto

Vlada
v
SVOJ
za to večino resna opomnja, ki se vlade ne dotika. nomijo in centralizmom ni sporazumljenj Nemško liberalna većina zborova mora misliti na pot, po kateri se bode z večino Ceskega naroda po bota 1 a
med
nami
?
m
če odbija roko vlade, ki jej hoče na pomoč statvi države razdjalo. Zato
prediogi zahteva, da se veliko posestvo popolnoma podá volji vlade, kar bi gotovo centralistične

mora izreci, da se ta pred
;
mora temveč ona sama s kakim nasvetom pred loga ne more sprejeti. Nasvet Zeithammrov o prestopu
narod Ceski stopiti.
Na Ceskem se vsakako v specijalno debato se zavrže z 12 proti 7 glasov
Na
bije zdaj boj za spravo narodov avstrij skih in notranji mir Avstrije!
to predlaga Herbst, da se v vladni predlogi prestopi
dnevni red
To
obveljalo in Herbst je bil
u
Ministerstvo je sklenilo, novo obrtniško po« za poročevalca, Rieger pa bo stavil poseben nasvet manj
s tavo osnovati.
- Tisočletnico vpeljave slovanskega cer-
šine v zbornici
Ogersko.
)
21. dne t. je bil končan ogerski zbor
kvenega jezika bodo* slovanski vseučiliščniki obha- ki se zopet skliče 25. septembra. Ker zbor v minulem jali prihodnjo nedeljo s slovesno staroslověnsko mašo v zborovanji ni, kakor se je pričakovalo, dovršil zakona
cerkvi sv. Ane
j
zvečer pa napravijo
veliko „besedo"
z
o hrvatsko-ogerski
muzikalno-dramatičnim programom v dvoranah vrtnar skega društva.
navo se
pogodbi, zato pride v obrav-
Nemčija.
v jeseni
Iz Berlina.
16. dne t. m.
se
Iz Prage. — 16. t. m. je poseben odbor, ki je bil	pričela tukaj konferenca velikih vlad. Vladni
za obravnavo vladne predloge o premembi volilnega	časniki zagotovljajo, da oGrških zadevah so vse vlade
reda izvoljen, to predlogo razpravljal. Vsi poslanci tega	popolno edinih misli. Ker se zarad dolocbe me je med
odbora so bili pričujoči razen grofa Zedtwitza; zastop-	Turčijo in Grškim pošlje posebna komisija izvedencev
nika vlade ni bilo vmes. Predsedoval temu odboru je v te kraje, boste izprva le kake dve seji in potem se grof Mansfeld (nekdanji minister). Knez S ch o n b ur g
zborovanje odloží, dokler se izvedenci ne
vrnejo naza]
(ustavoverec) prvi poprime besedo ter pravi: Náčrt via-	Al pride tudi Crnogorsko-albaneško vprašanje v
din stojí na napačnem temelji, ker se ima volilni red	razpravo, ni še gotovo.
prenarediti na podlagi str an kar ski h skupin, namesto	-
na podlagi statističnih resnic in posestnih razmer. Nam
vsem je eden in isti cilj : blagor in prospeh Ceske in
vsega cesarstva.
Le o sredstvih
temu so
naše
različne
?
pa
ker imamo vsi
en
cilj
potí
)
se slednjič mo-
Zitna cena
v Ljubljani 19. junija 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 24 kr
rajo najti tudi poti, po katerih se moremo poravnati in 11 gold. 27 kr
turšice 6 gold. 66 kr
banaska
soršice 8 gold
se tudi bomo.— Dr. Rieger je odgovoril: Volilna re- 50 kr
V f
rzi
7 gold. 15 kr
jecmena 5 gold. 39 kr
forma se ne dotika
strankarskih zade v
y
tudi
na
prosa 5 gold. 39 kr
ajde 5 gold. 51 kr
ovsa 3 gold
etično važnost in pravico se je ozirati. GrofTaaffe stojí 71 kr
Krompir 3 gold. 40 kr. 100 kilogramov
tin
nwr

/
CÙ
1

m
/
vie**
Koncem tega meseca izteče naročba
na
v
Novice" za prvo polovico letošnjege
leta
;
zato
vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje naše, ki
so
narocnino
novo zelijo dobivati nas list, naj se v pričetku druzega polletja.
za ta čas odrajtali ali ki na oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo
„Novice" 2 „Oglasnikom" vred stanejo :
za pol leta po posti 2 gold. 40 kr
i
v tiskarni prejemane
gold.
za četrt

po
m
v
30 kr.
9
V
M
»

Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic posilja pod naslovom Blaznikove
tiskáme v Ljubljani
Atiministrfteija v Xoric".
Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. - Tisk in založba : J. Blaznikovi naslediliki v Ljubljani.