v Novice izhajajo v Ljubljaui teden dvakrat, nam reó v sredo in saboto. narodskih v f reci Odgovorni vrednik lir* Janez IBIelvreis m Veljajo za celo leto po pošti ({i fl., scer 3 fl., za pol leta ||2fl. po posti, scer 1 fl.30kr. | - i. . ...... Tečaj XL saboto 20. augusta 1853. Tjist 67 Pregled kmetijstva po celi Europi. Po prof. dr. Hlubek-u. Vrsakemu kraetovavcu in menda vsakemu omi Ker se po srednji meri mnogoverstnega kme tovanja 17 ljudi za 100 oralov poljodelstva potre buj stí 9 tak znese ste vil 1 i ud pecaj mw na Rusovsk 9 se s kmet 23 mil. 630.000 v našem cesarstvu 6 mil. 219.144. na Franc 9 kanému člověku bi utegnilo mikavno biti, ozreti se skeD1 5 milionov 848.000, na Angleškem po tistem delu sveta, na kterem mi prebivamo, in milione 318.000. na Pruskem 2 mil. 929.916 zvediti stan kmetijstva in mnogoterih s kmetijstvom zvezanih opravil. Slavni gosp. prof. Hlubek je v svoji izverstni kmetijski knjigi sostavil pregled po celi Europi, iz kterega povzamemo sledeče. Blizo 260 milionov ljudi prebiva v Europi. Obdelane zemlje je 1030 milionov oralov (jo hov), neobdelane 660 milionov oralov; več ko tretji del je tedaj nerodoviten , kterega dobra po lovíca bi se še obdelati dala. Na Angleš kem je v primeri z druzimi veli cimi deržavami naj več nerodovitne zemlje. 73 10 milione tudi celi Europi potřebuje kmetij st v o milionov ljudi, in scer poljodelstv )reja: 63 milionov ljudi, senožetst sploh m 9 ej 43 10 milione. milione, gojzdnarst Ako se pa kmetijstvo še bolje obdelovalo in se le deseti del dozdaj še nerodovitne zemlj obdělal 9 bi imelo s p o 1 j o d e 1 s t milionov Ijud 9 s t s t opraviti 111 milionov lioni jo 5 milionov, z goj z dnarst v om 9 mi z ted a j bi se število kmetijstvo opravljajoćih " " Atv/Ul, »vuaj ui OV/ oit/ » nu nui^njovy vi Kar polje zadene, ga je v primeri naj več ljudi na 126 milionov povikšati dalo na Francoskem, namreč 45, potem na Pru skem (Prajsovskem) 44, za tem na Angleškem 38, v našem cesarstvu 37, celi Europi zamore tedaj kmetijstvo še 53 v 26 odstotkov (procent), iu jv, uu & v \j «AU y urestMujcju , jm «c ^uiii »ii 284). večni Bog Bogov", „vse v vsem", „« (glej vec o tem : As i a t. Researches 1. Enobožanstvo (monotheizem) se najde v vsih aziatskih verozakonih. To je dokazal Bryant v svojem klasiškem delu: „Analysis of anc. Mytholo gi e U Ti Bryant (I. 29.) je dokazal, da R e m m o n, oil Bog kterega Zaharia govori, Ri m o n ali je sveto ime y nikdar drugaci „rumeno, ktero so juterni narodi solucu prilagali. Slovenec ne réče, kadar od solnea govori, kakor romeno solnce". Kako stara je že ta prislovica ! (Zach. XIV. 10. 4. Reg. V 18. JosuaXV.32. itd.) To edíno veliko bitje je stvorilo svet. Zanimivo je vediti misii Indiaucov od stvorjenja sveta. Bukve Š a ster ga popisujejo takole: [Master Beilage zu Mayer s Myth. U. 471.). Ko je Bog se sam bil y namenivsi se svojo krasoto in moc razodeti, je skleuul svet stvoriti (vstvariti) z umnimi bitji. To stvarstvo ^krita % Kako naj se ravná % gnojem na polji? tem naj si zapomni vsak kmetovavec sie dece pravilo (regel co}: „Pra v i gospodar gré berz s plugom za gnojnim vozom!" Nič ne gnoj poverh trošiti, ali ga pustiti v majhnih velja, kupili ležati. Kdor je prisiljen gnoj na polje voziti, pa ga ne more berž podorati, naj ga na polje navozi na velik kup. Tudi navadno ni dobro, gnoj globokeji kakor za 3 pavce podorati; treba pa je, ga vselej z zemljo pokriti, ker njiva, na kteri gnoj na vec krajih zlo izpod zemlje molí, je žalostěn pogled in očitno z nam nje, nemarnega kmetovavca. angleskcga Glej tudi: »Asiat. Researches VIII. 400.« izdanja. ~ £ Beseda skrita«, stvarstvo, die Šchopfung, ima koreniko v glagolu » k r « c r e o , creare. Zato izraz »San skrita«, popolna*, die vollkommene, perfeeta, scilicet i i n g u a. Mi srno na nekein drugem mestu rekli, da krita pomeni tudi jezik, in smo přiměřili slov. besedo reč, ktera ima dvojni pomen: verbum et factum, in smo rekli y da je rec iu reka iz edne korenike nastalo. To terdenje ni brez razlogov ; to tudi v jezicih drugih najde .postavim: for, fari, fatus sum, in faci o, fa mo y cere, fa c t u m, — dalje hebrejsko t a b ar, kar pomeni verbum in factum staroslověnsko v es o = Sache und Rede, *== besprechen, in Ding, dinçen , bedingen nemško : res, factum; dalje nemško: sag en in Sache, rathen = reden, in das Geráthe, slovensko deuem, djati : thun iu reden: »Jezus je svojim aposteljnom djal«. Tako je tudi verjetno , da Indiancu pomeni »kr, krtas, krta ker tam« stvorjeno, das Gemách te in pa das 267 je zacel s tem , da je stvořil čvetero pervín (elementov): zemljo, vodo, oginj in zrak. Poslednjič je stvořil člověka. Iz zemlje je přisel na dan na besedo Stvarnika." a On je spoznal Stvarnika svojega in ga je mo-Da pa mož sam ne ostane , ma je dal Slovanski popotnik t 35 Slavni gosp. profesor Kurelac v Reki je dal v Tersta v natís krásen govor „o preporodu knjige slo Bog zeno. Pervemu možu je bilo ime P u r u , pervi ženi Park at i." Ravno tako popisujejo Me nu to ve postave stvari-tev sveta. ,,Vesoljni svet je bival lev pervi še ne vinske na jugu" o priliki dokonćanja šolskega leta. Ve lja 6 kr. Bogoslovci rusinskega semeniša v Ga razsnovani božji misii, kakor skřit v tamoti > ne ne razumljiv, nezapopadljiv, nedolocljiv po pameti, razkrit po razodetju, kakor vés vtopljen v spanje. Še le edína pervotna moč, sama nezapopadljiva, da svet spoznati, s peteriuai pervínami in druzimi snovami licii so ravno dali v Lavova lepo knjigo na svitlo pod sbornyk rozïycznych soczyneniy Ta knjiga je že 3. delo za mate- naslovom: ..Wesna a stychom i prozoju rinski jezik lepo vnetih bogoslovcov blagemu kterega dohodki so » natvore , in se je prikazala v nepomanjsanem veličanstva ter je razvila misel svojo, pregnavši tamoto. On, kterega le duh zapopade, čigar bitje je skrito vunanjim ki občutkom človeškim, ki ne obstojí iz vidljivih delov > namenu posvećeni. Slovstveni list „Dunajskega časnika" imenuje „Wesno (spomlad) krasno skoz in skoz in hvali pridnost mladih mož , ki jo izdajajo in po spol-njenih dolžnostih svojega pokliča se tudi trudijo za slov-stvo domaće. Pervi del obstojí iz 19 izvirnih sostav- prića, kako draga je Rusinu kov 9 vsaka verstica glasno je od vekomaj, On 9 duša vsega bitja, kterega no beno bitje zapopasti ne more, se je prikazat osebno." (Gesetxe Menus. 5. 6. 7.) Kako lepo je stari Indianec misiil od stvarjenja sveta ! Sramujte se vsi materialisti dite Boga in njegova domovina iu národnost, kako sveta mu je vera in postava. Zgodovinski spisi se verstijo s seljanskimi in raz-ličnimi druzimi ; dodan je kratek popis rusinskega slovstva. del zapopade 9 sostavkov, med temi je mnogo Drugi 9 9 da je vse le iz slučaja nastalo ! kteri ter- přestav iz izverstnih pisateljev domaćih in ptujih. Slovenska května" ali popis vsih A 'i* 55 n a Brama, Višnu, Živa so tedaj bila samo razo-denja nar višjega bitja, ktero se je Bra m velelo. Zato se ima Bra m, ime nar višjega bitja, dobro razlo-čevati od Brama-ta. V to edinost Boga so tudi severní Slaveni veruvali Slovaskem rastečih in mnogih drugih rastlin je ravno v Sčavnici na svitlo prišla. Spisal jo je gosp. Lorbeer. Cena ji je 3 hvalijo. 55 Slovenske noviny" jo posebno 'i* Ceska matica je imela konec 1852. leta 75.682 Brama, Višnu in Živa so storili indiškotro V 4 V cistega premozenja jico, imenovano Trimurti. „Po določnem indiškem Gosp. H urban na Slovaškem je izdal almanach nauku so bili Brama, Višnu in Živa eno, razodetja edinega, naj višjega misel so vpodobovali v enern truplu s tremi gla-vami, so izgovarjali s sveto slovko Oum ali A um in sli kovali s krogom v trivoglíni" — tako piše Pierer v bukvah : »Universal Lex. ří.«, p0d člankom : „Bram", 9 večnega pervotnega duha, n Nit ra , ki zapopade mnogo prav zanimivih reći. iu to v Praška umetnika Guido in Jožef Manes bosta začela izdajati „z bi rko slovanskih noš". Hvale vredno poćetje! tfVjaiT jHîfof \t, >! > 'i* Prestavitelj Shakespearove tragodie „Romeo in v Brem". Takošnih k r o g o v v trivoglu najdemo več Julie" v česko, prestavlja zdaj Shakespearovo dramo Riharda III." Gospod Tomíček je přestavil Kolárovo nemško pi- 35 'C na rimsko-slovenskih kamnih. (Glej: »Kàrnth. Rômer-Monu- 5 mente in Abbildungen« von Jabornegg in Christalnigg. I. Heft, sanje o „vzájemnosti si o van s kej" V rpnfai AT- O ^ 7.»AJ/v„:nn n.AM.a V. Tafel. Nr. 2.1 Kadar pa so Indiánci ime svoje trojice pisati hotli, čela skoraj v zvezkih v „Zgodovina Prage Pragi od gosp. Tomka bo za na svitlo izhajati. V/ so napravili te tri čerke: IAV. 0 tem imenu govori učeni dr. Sepp (Leben Christi III. 473.): ;?Ime Ja u, kot sostavljena beseda iz indiškega Jah, Ap, Vah za- matice izdajati. Izhajal bo v zvezkih čvetertletnih. V Pragi se govori, da bo ob novem letu začel topografiski časopis s pomočjo gosp. Zap arheologisko znamva trojno nebo, namrec : Ja h pomeni lue in V tiskarnici sinov Bogomila Hiase se tiska glago o g i nj (primeri slovensko jas — jasno), okrajno Zivata, litiška knjiga pod naslovom: „B<>žstvennaje služba (božja A ^ « • « ^ _ V ~ m - ^ Y cigar znamnje (simbol) je A, plameči ogenj, Ap, služba) od gospoda Hanka, in Celakovskega 35 Vse voda z znamnjem Visnuta ' V> in Vah, zrak, ventus, slovanska primerjajoča slovnica" bo ravno zdaj gotova, spiritus okrajna Brama-ta, ki se z zedinjenima tri Pražské noviny" naznanujejo, da se v Pragi voglama muje v judovskih cerkvah (sinagogah) najde". Zato najdemo čeva?) kot splošni zapopadek božje trojice zazna- tiska slovenska slovnica, ktero je nek knjigokupec kabalističnem pečatu, ki se pogostoma v iz Celovca v natis poslal. (Je menda gosp. Janeži- h f nin Û rv A n li ^ n n : /J ćć 7o frt n Í ,1 A m rt ~___o~\ na Koroškem kamnu napis IAVBRAMA (Eichhom Bei 1» tràge II. 67 (Dalje sledi). „ V Ravno je prišla na svitlo Celakovskega 99 Li teratura prislovnistva jo je pripravil gosp. dr. Jan Hanuš. slovanskega in nemškega". K tisku Gespro chene. Saj je Bog go v o ri 1 in bilo je stvarjeno s»/ Po veri Indiancev je stvarjenje emanaci a, iztekanje izrekanje iz ust božjih. rukopis Ravno je na svitlo přišel spis : „Kralodvorsky « Dodatek k češki slovstveni zgodo vini od g. Nebeskega. # Prokop »S c1 a v e versitatis Stritter II. stran 28.) o tem očitno pové >minum hujus uni A m unum Deum d Serbski dramatiški pisatelj gosp. Po p o v i ć je od-stopil narodnemu serbskemu gledišću več dramatičnih iger. © Helmold (I. c. 83.): »S Gledišćini odbor v Beligradu je sklenul, jih igrati dati. Naj perva inter multifaria Deorum numina, quibus arva stitias atque voluptates attribuunt non diffii Deum in coelis caeteris imperitantem«. V indiških bukvah se veli Brama 9 syl tri igra se bo un u m igrala 99 grad", perva je zaloigra iz zgodovine La h on", potem bugarske 9 Bel druga 35 to je, d duh. N demo pogosto imena Veld rama večkrat Attimabah msko-slovenskih kamnih pa naj- veselo iffra, ki predstavlja Beligrad, kakor je nekdaj bil in kakoršen je zdaj. (Ankershofen IV D Veld B V Pragi kakor B el i d u m , Ku s i. Korenika B e I a d u m te besede dvombe to ni dru^a O H|HHHHHBje umerl Branko R a d i č e v i ć, posluša- vec lekarstva, kterega je knez Obrenović podperal. On Besedo d d poznajo je bil veri pesnik spirare 9 ki je v ze dva zvezka prav izverstnih 20.22.) , tedaj duma, spiritus (Glej: Miklosich Rad. Ling slav. vet. dialect, str. 26.) pesem izdal ; slovstvo je ž njim mnogo zgubilo. 268 Ozir svetu Domaće življenje sultana turskega. Saltan turški ima 700 žén 7 rokodelci v Terst, odkodar bojo, če nobenega za deržka ne bo, se združeni s 4 duhovni iz Đunaja in že preoblečeni v turško obleko, se 27. t. m. na parobrodu y med temi je pa samo v Aleksnndrio podali. sedem pravih zen, in vsaka od njih ima po sto odalisk (dvorkinj, strežnic), ki so izbrane izmed naj lepših žen- ga imajo v celem carstvu turškem. K skega spola , ki tem pride še 300 od prilike odalisk , ktere so pašati in Novičar iz mnogih krajev drugi vali. Po naj višjem sklepu od 13. t. m. ima 1. dan Turki sultanu v raznih prigodbah daro- mesca septembra vojaški obsedni stan na Dunaji, v Celi ženski hram, po turško harem imenovan, Pragi in v čeških terdnjavah Kralovem Gradcu, bogati steje tedaj, razun službnikov in služnic Sultanu strežejo edino le ženske; one > do 1000 žén! Terezinu in Jozefovem mestu jenjati, in spet ci oblačijo one vilne oblasti in sodníje v djanje stopiti. Presvitli ce KJUUUUU DU VfiVJ u VUliil/ A \J I4VUDÍI V vliv ^ U UUiUVJJU , Uli V ------ ---------'-----J ' w J---J -----------------*---- mu jedila in pitje donašajo in v kopaiišu mu služijo. sar se je 13. dan t. m. podal v Išelske toplice. aga ; on Za novo Dunajsko cerkev se je do konca Pervi nadstojnik harema se imenuje kizlar-je glavar skopljencov (eunukov) , ki harem varjejo in P° celem cesarstvu nabralo 1 milion in 15.386 unega mesca 203 4 red v njem obderžé. Drugi vradnik harema je bečim krajc. Dunajski vradni časnik je naznanil znesek der aga; on donaša od gospodarja darove tišti odalíski, ki zavnih dohodkov v pervi polovici letosnjega mu je naj bolje dopala. Sicer pa ni nobenemu kristianu leta v primeri z lanek i m iu predlanskim letom znesek vsih dohodkov pervega polletja skupej je bil le y za in nobenemu Turku dopušeno v harem sultanov i ti ; to je treba posebnega dovolitnega pisma (fermana) od tos milionov in 16.001 fl., lani 111 mil. 349.552 il., sultana, za ktero je 80 fl. srebra plaćati. Kdor dobi predlanskem le 99 milionov 728.806 fl., in scer so doto dovoljenje, tega skopljenci vodijo po sobah, kjer oda- »e8li naravni davki (gruntni, hišni, dohodkini itd.), letos 41 mil. 288.904, lani 38 mil. 680.122 fl.. pred nenaravni davki (vžitnína, cól, sol, tabak, lotrija itd.) letos 63 milionov predlanskem od deržavnega liske prepevajo, plešejo , se razgovarjajo, pa včasih tudi prepirajo in kaveajo. Govoriti ž njimi se nikakor ne smé. Po »Danici Zagrebški*. lanskem 35 mil. 812.400 fl., Novičar iz slavenskih krajev 624.995 fl., lani 60 mil. 584.307 52 mil. 825.523 drugi dohodki lz Siska 15. augusta . Zadnje 3 tedne ni bilo veliko žitne kupčije tukaj, kar ni teško zapopasti, ako se pomisli, da sedaj zaloga našega poglavitnega žita P ni velika (kaksnih 10.000 vaganov je 298.511 premoženja, rudnikov, železnic itd., letos 1 milion 76.281 fl., lani 3 mil. 106.032 fl., predlanskem 3 mil. 777.038 fl., — presežki razdolživnega zaloga so znesli letos 5 mil. 615.962 fl., lani 6 mil. imamo), cena pa je visoka, od 4 40 kr. do 5 5 predlanskem 5 mil. 207.317 fl. 5 r a z 50 kr. po različnosti blaga. Vse to ne vabi kupca. Veči barantija je sedaj s kor uzo, ktere imamo dosti; cena ji lični dohodki letos 3 mil. 409.859 fl.. lani 2 miliona o mil. 106.528 fl. Iz tega se îe 3 do 3 6 kr. Sliši se od ene strani, da je dež po Laškem dobro pomočil in rast koruze » « 5 od druge pa, ceno da z da je veliko kor na potí v Terst. To bi moralo tega žita kojako ponížati, ako bi gotovo ne bilo y avolj p 680.580 fl., predlanskam vidi, da so dohodki perve polovice letosnjega leta veliko obilniši od lanskega in predlanskega leta. — En oddelek dnarstvene straže (grencjagrov) bo prihodnjič jezdil. Cesarska komisija za odvezo zemljiš na Horvaškem in Slavonskem je 11. dan t. m. v djanje etopila. — Po s u se pri nas in v Banatu bo pri- Teržaškem časniku ni pošta, ki je 8. dan t. m. iz Ca delk njeni grozno slab. Tudi česplje bo susa vzela. Za soršico (napolico), ktere cena je 3 nerada odrinila, še nič srotovesra v turško-rusovski 10 do 3 » » ft 1 kr,, za j e č m po 2 30 do 2 fl. 40 kr m. razposlal oglas y m za 1 zadevi přinesla. Sultan je 27. p po deželi, v kterem opominja svoje podložne, naj so 45 do 1 fl. 50 kr. je celô malo kupca. Turki ali kristiani, k edinosti in miru med seboj; tudi oves po Ce tečen dež pride, da bojo po iti. se bo kupčija že spet oživila. Kupi ogle spet ladje Omeniti vam poleg tega se moram, da je pri nas veliko merzlicnih ljudi, posebno med brodniki, in danas: merzlica je vsa huji od navadne; — če je člověk mo čan ko hrust in zdrav ko češinj, ga polomi, da je joj je peklical hoepodarja Moldave in Vlahie v Carigrad nazaj,«ker v deželah, ki ju je Rus obsedel, ne moreta nie opraviti imeti; al sta ga vbogala, ee še ne vé. Bere da je turška vlada od austrianske, pruske, angleške y y po deželi jih je tudi že več za grižo pomerlo. Toče y ki je v vaših krajih letos tolikšno škodo naredila nas nikjer bila. Z bogom za danes! > pri in francoske izdelani predlog do rusovskega cara nekoliko za svoje dobro prenaredila in ga tako caru po- časnik ,,Zeita hoče vediti, da sultan terja, da naj y r y slala rusoveka armada v 14 dnéh zapustí obsedene knežije minister Rueel je 17. t. m. angleškemu zboru naznanil Tersta ee „Novícam" piše, da elavni nas Ko- da je rusovski car poterdil predlog, da se pa iz Turčije šo se ski se je pred nekimi tedni v znane Albanske toplice nič ne vé, in da bo angleška vlada le s tem zadovoljna, poleg Padove podal, okrepčavat svoje ude po teški bolezni. Da bi se popolnoma ozdravljen vernul v A9 domovino svojo ? ki ga slavlja in ljubi tako iskreno ! Z Ljubljane. V četertek dopoldne je bil god (23. rojstni dsn) presvitlega cesarja na dvéh krajih z veli-kimi cerkvenimi slovesnostmi obhajan : v mestu v stolni cerkvi, kjer so gosp. knezo-škof veliko sv. mašo peli dolgi in da rusovska armada berž ali saj kmalo zapustí knežije. Austrianski poročnik baron Bruk je Serbskemuknezu in sultanu naznanil, da, če bi treba bilo, bo a us tria n-ska armada obsedla s erb s ko k než i jo. Knez eerbski je zapovedal vsim, ki so dobri za orožje, naj se previ dijo ž njim , inje generala Kn i cza ni na postavil armadi y in na Vižmarjih zunaj mesta y kje so se k masi pod milim nebom vsi 4 bataljoni zbrali. Zvečer je bila slovesnému dnevu posvećena veselica pri gosp. deželnemu za poveljnika; čmu vse to, se ne vé zmiraj up prevaguje, z lepo poravnalo. y ker vendar se-da se bo rusovsko-turško razpertje poglavarju V torek je vnovič od Radolj doli po leg hribov cez Kraj nj toca polj zlo poškodovala Za uboge Moravčane od toče zađete V pondeîjk zvečer odi gosp. misjonar Luka Jeran z Gospa H. E. ts Novega mesta 1 Novega mesta 1 gospod Jok. F. Matiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.