Klemen KLUN JUDJE IN GRKI V ALEKSANDRIJI* Izvleček Abstract Čeprav je bilo prav kulturno okolje vele- mestne Aleksandrije v Egiptu tisto, v ka- terem sta se grška in judovska kultura že od slovitega prevoda Mojzesove Postave naprej (III. stol. pr. n. št.) intenzivno pre- pletali, sega zgodovina poročil o stikih med Grki in starimi Izraelci daleč nazaj v čase kraljev Davida in Salomona. Razprava je kratek oris zgodovine teh sti- kov, posebna pozornost pa je posvečena judovskim reakcijam na helenistično na- silje Aleksandrovih naslednikov v Palesti- ni, ter Ptolemajski Aleksandriji in grško pišočim judovskim avtorjem v mestu (Aristobul, Filon), ki so s svojim opusom pomembno zaznamovali tudi kasnejše krščansko branje in razumevanje (alego- rija, tipologija) hebrejskega Svetega pis- ma. Though the cultural milieu of Alexandria in Egypt contributed a very important part to the Greco:Jewish cultural ex- change, at least since the famous transla- tion of the Mosaic Torah in the 3rd cen- tury BCE, there are first Biblical reports about contacts between Greeks and old Istaelites allready from the period of kings David and Solomon. The article is a sketch of genealogy of these contacts, with the emphasize given to Jewish reaction to Hellenistic violence in post-Alexander Palestine, and to Pto- lemaic Alexandria and Greco:Jewish aut- hors from the city (Aristobulus, Philo), which contributed an important part to the later Christian way of reading and understanding (allegory, typology) ofthe Hebrew Bible. »Iz velikega Jeruzalema v majhno Aleksandrijo« Palestinski Talmud, Sinedrij 6, 9 23c l. Ko je grški zgodovinar Herodot sredi V. stol. pr. n. št. med svojimi potova- nji prišel tudi v Egipt, Fenicijo in Palestino, je o tamkajšnjih prebivalcih zapisal, da so »Kolhijci, Egi,pčani in Etiopci edini narodi, ki poznajo obrezo (m:- p~ ·n:µvw) že od začetka, da pa so Feničani in Sirci iz Palestine (TiotAot~cr-.L V"Y)) 1 priznali, kako so običaj privzeli od Egi,pčanov« (2, 104) .2 Čeprav grški avtor ' Razprava je prirejeni del uvoda v doktorsko disertacijo Dekalogv judovski in krščanski filozofiji, ki jo je avtor uspešno zagovarjal na Oddelku za filozoftjo Filozofske fakulte- te v maju 2003. 1 Grški prevod heb. nre"::i, ki ga prvič najdemo prav pri Herodotu (in v Asirskih virih iz VIII. stol.). Filisteja, kakor v Iz 14, 29 in 31 (VIII. stol. pr. n. št.). 2 Zgodbo povzema tudi]. Flavij, ProtiApionu l, 168. Prav obratno je poročilo o tem v 52 Keria V - 2 • 2003 Judov posebej ne omenja, lahko, tako kotJožefFlavij,3 tudi mi utemeljeno sklepamo,4 dajihje na svojem potovanju v Aškelon in Gazo srečal in zelo verjetno vključil pod oznako ~upw~ ot tv ·6j Il(X/,.cucr't"Lv~. 5 Vsaj posredno gre torej za prvo omembo Palestine in Judov v spisih grških avtorjev,6 čeprav vemo že za stike med grškimi trgovci z Rodosa in Cipra7 s Palestino v VII. stoletju;8 vključno z jonskimi trgovci z belim bla- gom (C:J'ijj'lj1 v JI 4, 6). Domnevno so bili v vojski in državni upravi kraljev Davida (2 Sam 20, 23) in Salomona (1 Kr 1, 38) v X. stoletju tudi grški uradniki s Krete („ni'.:l).9 Kako stoletje mlajši od Herodotovega poročila Midraš Geneza 90, 6; 91, 5 in 95, kjer Egipčani prevzamejo običaj od Jožefa. Glede poročil o obrezovanju Judov glej še Strabon, Geografija 16, 4, 17; 17, 2, 5; Filon Aleksandrijski, O pos. določbah 1, 2;]. Flavij,jud. starožitnosti 1, 10; Origen, Proti Kelzu 5, 41; Barnabovo pismo9, 6 in Hieronim, Komentarprerokajeremije9, 25 (PL 24:746), o obrezovanju Egipčanov pa]. Flavij, Proti Apionu 2, 141 in Origen, Homilije o Jeremijevi knjigi 5, 14; Komentar Pisma Rimljanom 2, 13 (PG 14:911) in Epifan, Panarion 30, 33, 2. O določbah Mojzesove Postave glede obreze glej 1 Mz 17, 10 (Abraham); 24-25 (Izmael); 34, 14 in 2 Mz 12, 48, glede Pavlovega razumevanja obreze pa Rim 2, 25- 29; 1Kor7, 19; Gal 5, 6 in 6, 15. Objekt obreze so po Herodotu -ri1: o:toofa (pudenda, spolovilo, sram), glede izraza pa prim. tudi Herodot 2, 36, 104; Homer, Iliada 13, 568; Platon, Timaj 91 b in Aristotel, Nikomahova etika l l 28b. 3 Prim. ProtiApionu l, 172, kjer Flavij trdi, daje Herodot Iz izrazom} gotovo mislil na Jude. 4 Glej M. Stem (1978), 1:1-5. Kot »Sirce iz Palestine« poznajo Jude kasneje tudi Me- gasten (300 pr. n. št.), Ovidij (Umetnost ljubezni 1, 416) in Filon Aleksandrijski, npr. v Vsak dober človek je svoboden 12, 75 in O Abrahamu 26, 133. 5 Z izrazom »Palestina« opisuje Herodot vso Sredozemsko obalo današnjega Izraela, in del notranjosti, vključno s Fenicijo (prim. še 7, 89; 1, 105; 2, 106; 3, 91; 4, 39). Glede obrezanega ljudstva pa je gotovo, da gre za Jude, saj tako Feničani (Sidonci), kot tudi Filistejci niso bili obrezani (prim. Sod 14, 3; 15, 18; 1Krn10, 4; Ezk 32, 30; 1 Sam 14, 6; 17, 26). Zelo malo je namreč verjetno, da bi bilo obrezano ljudstvo v Herodotovem poročilu Arabci, ki so obrezo sicer poznali (prim. Origen, Komentar Pisma Rimljanom 2, 3 - PG 14:911). 6 Prvo omembo kakega palestinskega mesta v spisih grških avtorjev najdemo že v VII. stoletju v poeziji pesnika (620-580) Alkaja z Lezbosa (fragment), ki omenja poruše- nje Aškelona (prim.Jer47, 5-7), ko gaje v času kraljaJojakima (okrog l. 600) zavzel babilonski kralj Nabukadnezar. 7 Ciper je v hebrejski Bibliji imenovan po potomcih Noetovega vnuka Eliše (1 Mz 1 O, 4), čigar oče_ (Javan) je po bibličnem prepričanju začetnik mnogih ljudstev (loncev, ljudstev ob Cmem morju, Etruščanov, Skitov, Spancev, prebivalcev Rodosa). Glede Cipra glej še 1 Krn 1, 7 in Ezk 27, 7 (škrlat s Cipra), kjer najdemo izraz nro„i,~. Drug (feničanski, znan že iz zapisov okrog l. 1000 pr. n. št.) izraz za otokje tudi dežela Kitejcev- r:J'l'ln'::J (Iz 23, l;Jer 2, 10 in Ezk 27, 7); Kition, feničanska kolonija na Cipru, meščani današnje Lamake. Prim. rabo izraza v 1 Mkb 1, l. Talmud pozna kumino (Palestinski Talmud [=TP] Dema 2, 1 22b) in vino (TP Joma 4, 5 4ld) s Cipra. Otok postane leta 58 pr. n. št. del rimske province Kilikije. 8 Prim. E. Bickerman (1988), 20 (in Ezk 27, 13). 9 Glej reference o Krečanih še v 5 Mz 2, 23 (Kaftorejci);]er 47, 4 (otokKaftor); Am 9, 7; Ezk 25, 16 (Keretejci); Sof 2, 5 in 1 Sam 30, 14. Septuaginta [=LXX] prevaja izraz v Ezk 30, 5 s Kp-ijn:<;. Prim. tudi 1 Mkb 15, 23 (Gortina na jugu Krete). Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 53 je Aristotelov (384-322) opis Mrtvega morja, sicer gotovo povzet po dru- gih virih: »Če bi bilo kaj resnice v zgodbah, ki jih pripovedujejo o jezeru v Palestini, se bo v prihodnje potrdilo, kar bom zdaj zapisal. Pravijo namreč, da če zvežeš člove­ ka ali žival in ju vržeš v jezero, kar plavata v njem in ne potoneta pod površino. Tudi govorijo, da je jezero tako grenko in slano, da v njem ni rib. In če v njem opereš svoje oblačilo, pravijo, in ga potem dobro splakneš in ožameš, je menda čisto« (Vre- menoslovje 359a). Jožef Flavij brani ugled Judov v spisu Proti Apionu tudi tako, da omenja (1, 172) stare grške vire (Herodot, pesnik s Samosa Hoj- ril, Aristotel, Hekataj), ki govorijo o Judih, predvsem o Judih v vojaških enotah, kijihje perzijski kralj Kserks poslal zoper Grke. »Našega naroda ni spregledal niti Herodot iz Halikarnasa ( 484-425), saj sam jasno, če ne kar izrecno govori o njem ( 1, 168). Ne samo, da so Grki poznali Jude, ampak so celo občudova­ li vsakega Juda, s katerim so se srečali. Pa ne le preprosti Grki najnižjih slojev, ampak tudi elita njihovih modrecev in izobražencev«, nekoliko pretirano hvali ugled naroda v svoji apologiji]. Flavij (1, 176). Atenski govornik Demosten (384-322) poroča (Govori 52, 20), da so se Atenci v IV. stol. naselili v nekaterih mestih na Izraelovi obali (Akko). Kljub občasnim trgovskim stikom in obiskom posameznih pustolovcev pa drži, da »sta si ostala Jeruzalem in Atene neznana vse do Aleksandra Velikega«. 10 »Presenetljivo je ugotoviti, da sta si bila naroda, ki sta kar najgloblje zaznamovala zahodno civilizacijo - Judje in Grki - vsaj v kulturnem pomenu besede tako rekoč neznana drug drugemu vse do V. stol. pr. n. št«. 11 Za simbolni začetek kultur- nih stikov med Grki in Judi velja srečanje Aristotela z nekim Judom v Mali Aziji okrog leta 344.12 Kljub legi ob vzhodni obali Sredozemljaje bil stari Izrael predvsem agrarno ljudstvo in ne navzven, k obalam morja usmerjena kultura. »Naša dežela ni dežela pomorščakov,« trdi Jožef Flavij (Proti Apionu l, 60). »Naša mesta so zgrajena na celini, daleč od morja, 13 ukvarjamo pa se predvsem z obdelo- vanjem zemlje, 14 s katero smo blagoslovljeni.« »Morje« starega Izraela je Tibe- rijsko jezero (in ne Sredozemsko morje), ki gaje, edinega med vsemi mor- ji, po judovski legendi Bog že ob stvarjenju sveta zaupal svojemu ljudstvu. Zaradi zgodovinskih izkušenj in tradicionalne etnocentrične kulture sta- rega Izraela, je bil vsak stik s tujci z religioznega vidika nevarno blizu stiku z maliki in prepovedanimi poganskimi običaji, s pravno-političnega pa za- 10 E. Bickerman, prav tam. Prim. rabinski zapis o Atenah in Jeruzalemu v Midraš Žalo- stinke l, 4-13 (izd. H. Freedman & M. Simon). 11 L. H. Feldman (1996), 3. 12 Prav tam, 5. 13 Morda Flavijev odgovor na Aristotelovo trditev, kako živijo vsi Heleni okrog morja (Politika 1271 b 35), ali pa na Platonovo kritiko morale v pristaniških mestih. 14 Jožef pogosto poudarja plodnost palestinske zemlje (npr. v Starožitnostih 5, 77), o kateri sicer govori že legenda v Joz 18, 8, odličnost pridelkov iz Palestine (npr. olje) pa omenjajo tudi grški avtorji (Strabon, Plinij, Pompej Trog). 54 Keria V - 2 • 2003 nikanju lastne izvoljenosti in izjemnosti ter nevarnosti asimilacije in poli- tičnih povezav. Ne le Izrael, ampak tudi druga ljudstva Starega bližnjega vzhoda so bila do sosedov in tujcev nezaupljiva, do lastnega izročila pa so gojila izreden ponos in ga ljubosumno varovala. Stik s tujci 15 je v preroški literaturi včasih označen za »prešuštvovanje, vlačuganje«16 ali slikovito kar za hotno »razmikanje nog pred mimoidočimi« (Ezk 16, 25), božji načrt z Izrae- lom pa predvideva etnično čista mesta in strogo odklonilen odnos do tujih bogov, zakonov in kultur. Vendar Postava vseeno določa, daje treba tujca »ljubiti kakor sebe« (3 Mz 19, 34), 17 saj Izrael iz lastne izkušnje pozna usodo tujstva. Izraelov Bog sam »ne gleda na osebo,« ampak ljubi tudi tujca »in mu daje kruha in obleke« (5Mz10, 19) .18 Celo na »Egipčana neglej z gnusom, kajti kot tujec (i'-) si bival v njegovi deželi. Otroci, ki se jim rodijo, smejo v tretjem rodu priti v Gospodovo občestvo (i1ii1„ '?np), «določa Postava (5 Mz 23, 8). Obstoj drugih bogov, zakonikov in kultur ni v hebrejski Bibliji nikdar zanikan, 19 kot ni zanikana njihova vrednost za druga ljudstva. Izrazito sovražen pa je odnos bibličnih pisateljev do Izraelcev, ki bi se držali tujih postav ali običa­ jev in hodili za tujimi bogovi.20 »Naj druga ljudstva le hodijo, vsako za imenom svojega boga, mi pa bomo vedno hodili v imenu Jahveja, našega Boga«, uči v VII. stoletju Izraelov prerok Mihej ( 4, 5). Znani so govori prerokov Ezekiela (VII. stol. pr. n. št.) in Jeremije (pribl. 600 pr. n. št.) zoper tuje narode (Ezk 25-32; Jer 46-51), pa tudi sama nacionalistična ideologijajozuetove knjige. Kontekst zahteva poja- snilo, daje podobna »ideologija« značilna tudi za Egipt in grške mestne države, ter daje narodni ponos ter dokazovanje zgodovinskega in kultur- nega primata pogosta tema različnih izročil Starega bližnjega vzhoda. Tudi mnogi grški literati, filozofi in državniki so skrivali svojo modrost pred nepoklicanimi tujci (~zvoc;, 7ti:ipoLxoc;, &:J-A6-rprnc;, ex_&p6c;, ~i:ip~a.­ poc;, ot &J-f-oL &v&pw7toL),21 sploh pa so se varovali zapisovanja lastnih 15 Podobno kot grško, pozna tudi izročilo starega Izraela več statusov tujstva (i:t). Tako je bil različen tudi njihov pravni položaj. Gl. 1 Mz 23, 4; 2 Mz 22, 20; 5 Mz 14, 21; 25, 5; 3 Mz 17, 12;Job 15, 19 itd. 16 Prim. Jer 13, 27; Ezk 16, 20; 23, 18; 43, 9 in Oz 4, 11. 17 Zanimivo je, da LXX tu hebrejski izraz i:t prevede s rtpocr~/.u-roi;, kar verzu precej spremeni pomen. 18 O določbah Postave glede odnosa Izraelcev do tujcev gl. 5 Mz 10, 19; 23, 3-9; 2 Mz 20, 10; 22, 20 (prepoved izkoriščanja tujcev); 12, 43; 17, 15 (tujec ne more postati Izraelov kralj); 23, 21; 3 Mz 19, 33-34 (ljubezen do tujcev); 25; 4 Mz 15, 15 (prepo- ved ius gentium);Job 31, 32; Ps 146, 9; Mt 25, 35, podrobno pa v Houten van, C., (1991). 19 Tujci (ne-Izraelci) v hebrejskem izročilu niso »barbari«. LXX uporablja izraz le v Ezk 21, 31 in Ps 113, l. 20 Prim. 2 Mz 20, 3; 34, 14; 5 Mz 6, 4; 13, 14; 2 Kr 17, 35;Jer 1, 16; 11, 13; 19, 4; 35, 15, Oz 13, 4 in Ps 44, 21. 21 Glej npr. Platon, Sedmo pismo 34ld; Drugo pismo 314c; Država 494a; 503b, Zakoni Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 55 besed. Platon sam uči, da je »najbolj varno izogi,bati se vsakemu pisanju. Ni namreč mogoče, da bi se zapis takoj ne razširil okrog« (Drugo pismo 314d) - in prišel v roke nepoklicanim bralcem. Za razliko od Judov, ki svoje izvolje- nosti niso razumeli kot imperativ za nadvlado sosedov, saj jim je Bog zau- pal le eno deželo, so Grki (in kasneje Rimljani) svojo izvoljenost pogosto razumeli kot dolžnost nadvlade nad barbari. »Prav je, da Heleni vladajo bar- barom«, je prepričan Evri pid (Ifigenija 1400), z njim pa tudi Aristotel (Poli- tika 1252b 8), Isokrat, Demosten in drugi grški domoljubi. Vladanje nad sosedi ni nasilje ali barbarstvo, ampak dokaz prave kulture, kije drugi ne premorejo (Aristotel, Politika 1327b 28). Državljan grške mestne države ne more biti le objekt oblasti, ampak mora znati to oblast neposredno, srčno in razumno izvajati tudi sam (1277a 26-27). Prav v temje nepremostljiva razlika med Grkom in barbarom. Aristotel je menda svetoval mlademu Aleksandru (poroča Plutarh, Mo- ralia 329b), naj vlada Grkom kot moder vladar, poganom pa kot despot.22 »Grki in barbari so po naravi sovražniki« (Platon, Država 470c), ker je prava kultura (muodix) le grška kultura, izročilo in zapisi v ne-grških jezikih pa nimajo nikakršne zgodovinske vrednosti. Znano je, kako konzervativenje režim stikov s tujci in potovanj v tujino v ureditvi Platonove države (Zakoni 950d) ,23 kako nevarno je v takšni državi častiti tuja božanstva, kako je pra- vo mesta nadrejeno pravu porekla državljana, in kako za tujce v mestu velja poseben režim. V obdobju helenizma se sredozemskemu svetu ne odpre le do tedaj precej neznano izročilo Izraela, ampak tudi do tedaj precej vase zaprta kul- tura stare Grčije in druga izročila Starega bližnjega Vzhoda, ki se postopoma spontano seštevajo in tako postanejo univerzalna »zakladnica človeškega duha.« Toda splošni standard humanosti vendarle ostane grška filozofska etika, ne pa Mojzesova Postava. Negrške kulture s svojo (plemensko) parti- kularnostjo ravno dokazujejo primat grške (meščanske) univerzalnosti, os- tajajo pa kot nujna faza zgodovinskega razvoja, ki je svoje 'najvišje dobro' spoznal v filozoftji Grkov in jo kot 'absolutni filozofski sistem' postavil za kriterij moralnega, legalnega in sakralnega. Podobno kot v grški filozofski literaturi (razen redkih izjem) ni omembe Judov, tudi v spisih bibličnega in rabinskega judovstva ni najti npr. grških filozofskih izrazov,24 niti velikih 693a; Homer, Odiseja 6, 119; 9, 175; Herodot 2, 147, 1 in Aristotel, Politika 1252b 8. Pa tudi E. Barker, Greek Political Theory, 78-79; 118-120; 373-376 in Kittel 5:1-36. 22 Db. »Grkom kot prijateljem, barbarom pa kot živalim ali rastlinam«; glej]. R. Hamilton, Plutarch: Alexander, A Commentary, Oxford 1969, 18. 23 Po Likurgovi zakonodaji je bilo tudi v Šparti prepovedano bivanje tujcem. 24 Tako ugotavljata S. Liberman in H. A. Wolfson; navaja L. H. Feldman (1996), 34. Dejstvo je, da je v rabinski literaturi precej izrazov iz grške kulture in prava (prim. npr. izraze XClt"~yopo~ in 7tapcixAEt"O~ v M Sinedrij, ali ocvopoy6vo~ in oucrnp6crw- 7t0~ v Midraš Geneza 8, 1). 56 Keria V - 2 • 2003 imen grške kulture.25 Grško »Sveto pismo,« t.j. knjige »Homerja niso prav nič dragocene«,je prepričan rabin v Mišni (Jadajim 4, 6). 26 II. Nekako podobno kot poznamo dve veliki šoli grške filozoftje: jonsko (Anaksimander, Sokrat, Platon, Aristotel, Hrizip, Teofrast) in italsko (Pi- tagora, Parmenid, Demokrit, Epikur),27 pozna tudijudovsko izročilo dve veliki idejni struji: rabinsko (Jeruzalem, Babilon) in helenistično (diaspo- ra) .28 Z izrazom »helenistično judovstvo« označujemo Izraelce, ki so živeli po mestih Gudovskih kolonijah) v grškem svetu, govorili, molili in mislili na grški način; ki so se torej inkulturirali v veliko civilizacijo helenističnega univerzuma. Kot velja za grške kolonije po Sredozemlju,29 je tudi za kolo- nije Judov značilno, da je mišljenje v njih bolj liberalno od tistega v matici, daje zvestoba izročilu korigirana z odprtostjo do novih idej, da so absolut- ne postavke zakonov domačega okolja relativizirane, da sveti jezik ni več hebrejščina in da središče sveta ni več presveto v jeruzalemskem templju, kot so bili nekoč prepričani Izraelci (npr. Ezk 5, 5; 38, 12) ali Filonovi1 rabinski sodobniki (prim. Mišna [=M] Kelim 1, 6-9). Zaradi izkušaje štirih stoletij bivanja v Egiptu je razumljivo, daje bilo Izraelcem tujine dovolj in da so razumeli, kako je božja volja prav v tem, da poselijo obljubljeno deželo - in opustijo misel na bivanje drugje. Ne zara- di volje Izraela, ampak zaradi usode in političnih interesov drugih vladar- jev je bilo življenje v tujini značilno tudi za izvoljeno ljudstvo. Bolj kot štiri- stoletno bivanje v Egiptu je nastanek in razvoj narodne diaspore zaznamo- val konec ujetništva »Ob rekah Babilona« (Ps 137, 1). Kljub odloku razsvetljenega perzijskega kralja Kira iz leta 538 pr. n. št. 25 Precej drugače je seveda v literaturi helenističnega judovstva (Aristobul, Filon Alek- sandrijski,]. Flavij itd). Filon v svojem opsu citira ali našteva več deset grških avtor- jev, začenši s Homerjem in predsokratiki, vse do svojih sodobnikov (dramatiki, pe- sniki, filozofi, politiki). 26 O ozadju poročila in o spornosti našega branja verza (t:Ji„~ii „i::lO) glej podrob- neje R. Gordis, »Homeric« Books in Palestine, v: Thejewish QuarterlyReview 38 (1947 / 1948), 359-367. 27 Gl. D. Laertski, Življenjepisi slavnih filozofov l, 12. Rabinsko legendo o ustanovitvi »grške Italije« gl. v Babilonski Talmud [=TB] Šabat 56b. 28 Iz glagola ow:crm:Lpoµix~ »biti razpršen« (Herodot, Plutarh), enako porazdeljen (Pla- ton, Država455d). Torej: »razkropljenci«, kot v Jn 7, 35. LXX z izrazom maaj ustrez- no prevaja Jer 15, 7 (prim. še 5 Mz 28, 25 in Ps 146, 2), klasični mesti pa sta 5 Mz 30, 4 in Neh 1, 9. A. Deissmann navaja 150 mest izven Palestine, kjer je dokumentiran obstojjudovskih skupnosti. Glej še geslo »Diaspora« v Ene. Judaica 6:8-19 (M. Stern). 29 Že v Platonovem času je štela klasična Grčija okrog 750 mestnih držav, 300 grških kolonij pa je bilo raztresenih po svetu (M. H. Hansen). Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 57 (prim. 2 Krn 36, 22-23; Ezr 1, 1-4 in 6, 3-5), 30 ki je omogočal vrnitev vsem tistim, kijihje okrog leta 587 pr. n. št. zajel kralj Nebukadnezar in odpeljal v Babilon, se vsi Izraelovi rodovi niso vrnili v Palestino. Ezra ( l, 5) govori le o Judovem in Benjaminovem rodu,31 o ostalih desetih pa 4 Ezr 13, 39.32 Nekateri so raje ostali na rodovitni zemlji ob veletokih Evfrat in Tigris, drugi pa so odšli kam drugam. Iz časa Aleksandra Velikega poznamo judovska središča od Perzije do Egipta,33 in celo prerok Izaija napoveduje (19, 18), kako bo v mesijanski dobi »pet mest v egi,ptovski deželi govorilo kanaanski jezik in prisegalo pri Gospodu nad vojskami.<<34 Tudi prerok Jeremija (okrog leta 600) govori o morali sodobnikov,35 Izraelcev v Egiptu (44, l; 46, 14).36 V Filonovem času (začetek I. stol.) so poleg matice večja središča ju- dovske kulture še v Babilonu (Sura, Nehardeja, Pum bedita) ,37 Siriji (An- tiohija, 38 Damask, 39 Apameja40 ), Mali Aziji in Egiptu, ki vsako zase šteje prek milijon razseljenih Judov. >Judovsko ljudstvo je na široko razkropljeno med vsemi prebivalci po vsej poseljeni zemlji«, piše J. Flavij (jud. vojne 7, 3, 43). 30 O ozadju dogodka, kije v zgodovini starega Izraela pomemben vsaj toliko, kot iz- hod iz Egipta, glej E. Bickerman, TheEdict o/Cyrus inEzra, v isti (1976), 1:72-108. O dogodku poroča tudi]. Flavij (Jud. starožitnosti 11, 1-2), pri tem pa trdi, daje kralj Kir prebral Izaijevo prerokbo o sebi (44, 28) in ob tem spoznal, daje Izraelov Bog res pravi Bog in da mu je treba (na stroške perzijskega vladarja) v Jeruzalemu zgra- diti velik tempelj. V zameno morajo Judje obljubiti, da bodo v njem molili tudi za Kira in perzijsko kraljestvo. 31 Prim. še Ezr 4, 1; 10, 9, Neh 11, 4 in]. Flavij, Jud. starožitnosti 11, 5, 2. Domnevno se je vrnilo 42.000 oseb. 32 Prim. tudi M Sinedrij 10, 3 (kdor se ni vrnil, ne bo prišel v nebesa). 33 Privzeto ime za reko Nil in deželo ob njej je grškega izvora (pozna ga že Odiseja 4, 477 in 17, 448), hebrejščina pozna izraz J:l'lj~~ (»zatiralci«, »dežela suženjstva« - Midraš RabaLevitik 13, 5). O začetkih in statusu judovske diaspore v Egiptu glej v G. Alon (1996), 327-346. 34 O ozadju besedila glej O. Kaiser, Jsaiah 13-39, A Commentary.Philadelphia 1974, 106-108. 35 Imenuje jih »Judovci« (heb. CJ'li1i1„i1), omenja pa naselbine v Migdolu, Tahpanesu in Memfisu. 36 Glede Grkov v Egiptu poroča Herodot (2, 154), kako so se od priseljencev z Jonskih otokov in Krete egipčanski otroci že za časa faraona Psametiha (663-609 pr. n. št.) učili grščine, in kako jimje faraon podelil zemljišča ob Nilu, tako da so bili »Jonci in Karci prvi ljudje tujega jezika v Egiptu«. Več gl. v A. B. Lloyd, Herodot, Book JI: Jntroduc- tion. Brill, Leiden 1975, 1-60. 37 O središčih judovske kulture v Babilonu glej npr. Filon, Odposlanstvo h Gaju 36, 282; J. Flavij,jud. starožitnosti 18, 9, 1 in E. Schiirer (1987), 1:3-8. 38 Glej npr.]. Flavij,jud. vojne7, 3 in 2, 5. 39 Prim. Apd 9, 2 in 2 Kor 11, 22; 32 (v Pavlovem času je bilo mesto pod oblastjo Arabcev). • 0 Bolj znana je judovska skupnost iz Apameje v Frigiji, pod goro Ararat (notranja Anatolija). Mesti nosita ime matere kralja Antioha l. O judovskih skupnostih v sir- skih mestih gl. Midraš Raba Visoka pesem 1, 6, 5. 58 Keria V - 2 • 2003 Isti avtor navaja na drugem mestu (Starožitnosti 14, 7, 114-118) poročilo grškega sodobnika, geografa Strabona iz Ponta v Mali Aziji (64 pr. n. št.- 20) o tem, kako »je to ljudstvo (e&voc;) 41 zdaj najti že v vsakem mestu, in kako zelo težko je sploh najti kak kraj (-r67toc;) na tem svetu (obwuµzV"YJ), ki bi tega ljudstva še ne sprejel in ne občutil njegove moči ( ... ). V Egiptu, na primer, je bilo za judovske naselbine oddeljeno posebno ozemlje, v Aleksandriji pa jim je bil dodeljen celo velik del (µzycx µzpoc;) mesta.« Judje v Aleksandriji so imeli lastne na- rodne in verske voditelje, ki so razpolagali - do rimske nadvlade42 - s tak- šnimi pooblastili, »kot da bi bili voditelji suverene države.« Apostolska dela poročajo (2, 5-11) o pobožnih Judih, ki so prišli v Jeru- zalem »iz vseh narodov pod nebom« (ii7to 7tCXV-roc; e&vouc; -rwv 07to 'L"O\I oupcxvov).43 Grški kronist Luka naštevajeruzalemske binkoštne (7tEV't'l)- xooT/ji;) romarje iz dežele Partov (t. j. iz Babilona), Medij cev, 44 Elamcev;45 iz Mezopotamije, Kapadokije, Ponta,46 Azije,47 Frigije,48 Pamfilije,49 Egip- ta, Cirene v Libiji,50 s Krete51 in Rima.52 Apostol Pavel, Jud iz Tarza v Kili- 41 Izraz uporablja judovska helenistična literatura sicer tudi za ne:Jude; npr. Ps 2, 1 Sep- tuaginta [LXX] in Rim 15, 27, Platon pa za ne-Atence (Zakoni 776d). V kontekstu politične terminologije judovske diaspore je bil izraz nasprotje »sekti«, zgolj »Verski združbi«, »spreobrnjencem« ali »filozofski praksi« (7tpoix[pecr~c;), kiji mestna država ne more priznati pravnega statusa. Prim. Origen, Komentar Pisma Rimljanom 3, 9-18. Tudi: (i)zbor, podjem, consilium, electio. Aristotel uporablja izraz za grške narode (Politika 1327b 34), 7tpoixLpecr~c; pa v Nik. etiki kot odločitev za skupnost, ki jo druži sorodno etično delovanje (1094a 1), spoznanje (1095a 14), volja (llllb 5), značaj (1063a 23) ali vrednote (1106a 3). Zavesten izbor in ne delo čustev ali strasti (1134a 20). Filon ga uporabi tudi kot »sloj« ali »kasto« v O pos. določbah 1, 19, 102; 1, 44, 243. 42 Prim. Filon, Flaku 7, 47. 43 Kako zanimivo (in celo ideološko pogojeno) je ozadje navidez zgolj deskriptivnega Lukovega stavka, glej v A Textual Commentary on the Greek New Testament (B. Metz- ger), Stuttgart 2000, ad Joe. Glede analize pomena in strukture samega stavka pa v Acts: The Jnternational Critical Commentary (C. K. Barrett), T & T Clark, Edinburgh 1998, 1:117-120. 44 Že 2 Kr 17, 6 govori o naselitvi Izraelcev v Mediji (okrog leta 722 pr. n. št.), kamor jihje izgnal asirski kralj. Glej tudi Tob 1, 14 in 3, 7. 45 Ljudstvo z Iranske planote (Kuzistan). 46 Prim. še Apd 18, 2 in Filon, Odposlanstvo h Gaju 36, 281. Iz Ponta je bil znani judov- ski prozelit Akvila, prevajalec hebrejske Biblije. 47 T.j. iz Male Azije, kjer poznamo judovske naselbine iz časa Antioha Velikega (223- 187 pr. n. št.), kije tam naselil 2000 judovskih družin iz Babilona. Prim.]. Flavij,jud. starožitnosti 12, 3, 147; Filon, Odposlanstvo h Gaju 33, 245 in Cicero, Za Flaka 28. Aristotel je že pred omenjeno naselitvijo srečal nekega Juda prav v Mali Aziji. 48 Posebej pomembne so bile judovske skupnosti v mestih Laodiceja in Apameja. 49 Prim 1 Mkb 15, 23 in Filon, Odposlanstvo h Gaju 36, 281. 50 T.j. Kirenajka, kjer so Judje živeli od časov Ptolemaja I. Lagosa Q. Flavij, Proti Apio- nu 2, 44). Glej še 1Mkb15, 23; 2 Mkb 2, 23 Qazon iz Cirene) in Mt 27, 32; Lk 23, 26 (Simon iz Cirene); Mr 15, 21; Apd 6, 9; 11, 20; 13, l. GeografStrabon (pri]. Flaviju, Jud. starožitnosti 14, 7, 115) loči v velemestu štiri skupine ljudi: a) državljane mesta, b) kmete, c) tujce s stalnim prebivališčem in d) Jude. Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 59 kiji., državljan mesta, ki ni brez slovesa (Apd 21, 39), piše rojakom, simpatizer- jem novega kulta, med diasporo v Rim, Korint, Tesalonike, Galatijo (Pizi- dija, Frigija, Likonij), v Efez in v Kolose pri Efezu v Frigiji. Med svojimi potovanji je Pavel obiskal sinagoge rojakov v Antiohiji v Pizidiji (Apd 13, 14), v Ikoniju (14, 1), Efezu (18, 19; 26; 19, 8), v Filipih v Makedoniji (16, 13; 16), Tesalonikih (17, 1), Beroji (17, 10), Atenah (17, 17) in v Korintu (18, 4; 7), še kot Savel pa tudi v Damasku, kjer je živelo več deset tisoč Judov (9, 20), in v Salamini na Cipru (13, 5). Zanimivo je, da ni Pavel nikdar obiskal Aleksandrije ali napisal pisma rojakom v mesto, v katerem je živela daleč največja skupnostJudovv grško govorečem svetu.53 Tudi v prestolnici tedanjega zahodnega sveta je živelo precej Judov, o čemer poleg rimske poroča tudi rabinska literatura.54 Jude injudovsko skupnost v Rimu, ki je v Filonovem času štela okrog 50.000 oseb, imela lastno četrt (Trastevere), enajst sinagog, šest katakomb in celo rabinsko akademijo,55 omenjajojuvenal (Satire3, 14; 6, 543; 8, 160; 14, 101), Ovidij (Umetnost ljubezni l, 76; 1, 416),56 Vergilij (Georgi,ke3, 12-15), Horacij (Sa- tire 1, 4, 143; 1, 9, 60-78), Svetonij (julij Cezar84, 5; Avgust 76, 2; 93; Tiberij 32, 2 in 36; Klavdij25, 4; Domicijan 12, 2 itd.), Plinij (Naravoslovje2, 226; 5, 66-73; 6, 213; 7, 65; 12, 111-124; 13, 26-49 itd.), Plinij Mlajši (Pisma7, 22), Tacit (Zgodovina l, 10, 3; 2, 4, 3; 2, 79; 5, 1-13 itd.), Cicero (ZaFlaka66-69 in drugje), Seneka (Moralna pisma 95, 47; 108, 22 in drugje), Varo, Livij, Tibul, Petronij, Kvintiljan, rimskijuristi (Ulpijan, Modestin, Pavel) in dru- gi latinski izobraženci. Tudi mnogi Judje so bili del rimske visoke družbe: ugledni obrtniki, trgovci, zdravniki, učitelji, literati in prevajalci, nekateri tudi igralci (ali gladiatorji). Seveda so tudi cesarji poznali to skupnost svo- jih podanikov, z mnogimi rabini pa so se celo dopisovali in pogovarjali.57 51 Jožef Flavij je bil v Rimu drugič poročen z Judinjo iz bogate družine s Krete (Življe- njepis 427). Kreto, in tamkajšnjo judovsko skupnost, je obiskal tudi apostol Pavel (Apd 27, 7; 12; 13; 21; Tit 1, 5). 52 Spis ne govori o meščanih Rima, ampak o Judih z rimskim državljanstvom (C. K. Barrett). 53 1Čeprav Muratorijev fragment (Milano, VIII. stol.) sicer omenja sporno Pavlovo pismo v Aleksandrijo, ki pa ga katoliška cerkev ne more sprejeti, saj ni mogoče mešati žolča z medom (v. 64). 54 Rim in rimski imperij se v rabinski literaturi običajno označujeta z izrazom »Edom« ali »Ezavovo kraljestvo« (prim. 1 Mz 24, 23-25), ker so bilijudje prepričani, da so Rimljani daljni potomci Jakobovega sina Ezava (prim. TB Pesahim 118b in Midraš Geneza 63, 7). 55 Omenjena je le v TB Si nedrij 32b (rimski učitelj Matija b. Hereš; sredina II. stol. Gl. izrek v P Avot 4, 15). 56 Ovidij poroča o judovskem praznovanju sobote (Umetnost ljubezni 1, 416 septima Jesta, 1, 76 septima sacra, Remedia am. 219 sabbata). 57 Gl. npr. Filonovo poročilo o Gaju Kaliguli (leto 40) v Odposlanstvu h Gaju45, 361, ki gaje zanimalo, zakaj Judje ne jedo svinjine. V rabinski literaturi je ohranjenih več poročil o podobnih srečanjih in razpravah, ki pa jih ni mogoče vselej brati kot zgo- 60 Keria V - 2 • 2003 Zdravnik Erotijan, glosator Hipokrata iz I. stoletja, je kolegom svetoval, naj paciente vprašajo po narodnostnem in verskem prepričanju, da bi Ju- dom kdo morda ne predpisal svinjskega mesa. Rimski senatje leta 139 pr. n. št. pisal kraljem v Sparto,58 Egipt, na Samos, Rodos, Kos, Ciper, v Cireno in v mnoga druga mesta, in se zavzel za pravice Judov v njih (1 Mkb 15, 16-24). Mišna (Šabat 6, 6) govori celo o Judinjah iz Mediane in z arabskega polotoka.59 Aristotelov učenec Klearh s So lija na Cipru (okrog leta 300) poroča, 60 kako je njegov učitelj na poti po Mali Aziji (okrog leta 348) srečal nekega Juda, 61 »ki pa ni le govoril grško, ampak je imel grško tudi dušo.« Treba je doda- ti, da ne poznamo samo judovske diaspore v grškem svetu, ampak vemo tudi za Grke in grška mesta v Palestini. Zgodovinar V. Tcherikover našteva kar trideset mest, vasi in trgov v Palestini,62 ki so veljali za »grška mesta,« (npr. Ašdod,Jamnija, Aškelon, Gaza, Rafia, Gerasa, Samaria), čeprav Grki kot skupnost v Palestini niso imeli takšnih središč kot Judje v grškem svetu. Tako v Mali Aziji in v helenističnem Egiptu kot v Grčiji in drugod po Sredozemlju, so judovske skupnosti izpričane že v IV. in III. stol. pr. n. št., grška imena zanje pa so bila različna: ITof..L 'te:uµix, 63 Kix•o~x.Lix, 64 Aix6i;, 65 dovinsko zanesljiva (npr. TB Hulin 59b-60a; TB Sinedrij 39a (Domicijan oz. Ner- va); TB Šabat 152a (cesar Hadrijan v pogovoru z r. Jošuo b. Hananija) in Midraš Geneza 13, 9). CI. še M. D. Herr, The Historical Significance oj the Dialogues between Jewish Sages and Roman Dignitaries. Scripta Heirosol. 22,Jeruzalem 1971, 123-150. 58 Pismo velikega duhovnika Jonatana v Šparto leta 145 pr. n. št. (Apd 12) je sporno in malo verjetno, kljub temu, da ga ima za avtentičnega žeJožefF!avij (jud. starožitnosti 13, 5, 8). 59 Ali iz Srečne Arabije (Arabia Felix)? Glej Gal 1, 17. Ohranjena so poročila o rabin- skih obiskih v Arabiji (npr. r. Akibe v TB Roš Hašana 26a). 60 Glej]. Flavij, ProtiApionu 1, 178-180. Podrobneje o verodostojnosti poročila in nje- govem ozadju glej v H. Lewy, Aristotle and the Jewish Sage According to Clearchus oj Soli. Harvard Theological Review 31 (1938), 205-235 in M. Stern (1980), 1:47-52. 61 O Judih v Mali Aziji glej npr. Midraš Geneza 36, 8 (Lidija) in 44, 23 (rimska provin- ca). 62 V. Tcherikover (1977), 90-116. 63 Skupnost z javno potrjenimi pravicami državljanov mesta (izraz iz V. stol. pr. n. št.); konstitutivna narodna skupnost (npr. Aristotel, Politika 1292a 34; 130lb 6). Civitas v osebnem in ne geografskem pomenu (Platon, Zakoni 945d). Privilegij bivati v tu- jem mestu »kot državljan.« Judovsko skupnost v Aleksandriji tako imenuje]. Flavij (jud. starožitnosti 12, 108). O statusno-pravni obliki združevanja glej v The Cambridge History ojjudaism 2:159-161 (H. Heyermann), Cambridge 1986. 64 Kolonija (kot v Mdr 1, 4 in Ps 107, 36 LXX); prebivalci kolonije. Tudi duhovna in verska avtonomija v tujini. Za judovske skupnosti v Sredozemlju uporablja Filon tudi izraz &.7to~x.Loc (Flaku 7, 46 in Odposlanstvo h Gaju 36, 281). O razmerju med kolonijo in matico v grškem svetu gl. A.J. Graham, Colony and Mother City inAncient Greece, Manchester 1964. 65 Ljudstvo, ljudje, skupnost. Pravno in politično nevtralen izraz. Za razliko od o-rjµoc;, kije v rabi za grške skupnosti (in ga pozna tudi Filon). Izraz (z izpeljankami) upo- Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 61 ''E:&voc;, ~uvor.ywy'Y)',66 ~uvooo<;,67 ot 'louoor.'i:m68 ali 'Ex.x.AYJo"Lor.,69 vlatin- rablja LXX kar okrog 2000-krat, Nova zaveza pa tako za Jude, kristjane in sploh vse narode: prim. Mt 24, 9; 25, 32; 28, 19. Ločiti ga gre od izraza ~ouf.~, ki pomeni svet, zbor članov po lastni odločitvi (pa tudi posvetovalno telo: Nik. etika 1112a 19; pre- mislek: Sir 37, 16) in f.ix6c;, ki druži pripadnike narodne skupnosti po naravi stvari (obligatorno). Septuaginta uporablja izraz laoszaJude, etnospa za pogane. 66 Heb. no:i:i (M Bkorot 5,5). v grščini »Skupščina«, »Združba« naroda ali kakega kulta (kot »omizje«). Že v Iliadi (6, 87; 7, 60), pri Tukididu (2, 18, 3), Platonu (Faidros 256c; Teajtet l 94b; 150a - ljudje knjig, spisov, literature; Diiava 526d - vojaška eno- ta) in Aristotelu (Politika 1280b 13; 1299b 13 in Nik. etika 1181 b 7). Del skupščine so lahko tudi ženske. Kot »Združevanje«, »spravljanje stvari ali oseb skupaj« tudi v Me- tafiziki lOOOb 11. V Retoriki (1357a 8) tudi »sklep iz premis«, »vsota« in »produkt« števil. Zbor raznorodnih meščanov (posebej v Aleksandriji). Filonu je bil najbrž znan tudi pomen iz Timaja 3lc ali Simpozija 19ld. Glej še Lk 8, 41; Apd 9, 2; Cicero, Atiku 9, 13, 3, podrobneje o rabi besede v diaspori pa v E. Schiirer, (Tke History) II, 423-439 in III, 87-125, ter v T. Rajak, Arckisynnagogoi: Office, Title and Social Status in tke Greco-Jewisk Synagoguev TheJournal ofRoman Studies 83 (1993), 75-93. V LXX nastopa pojem okrog 200-krat, novozavezno judovstvo pa ga uporablja bolj kot stav- bo, kraj zborovanja. V Filonovem času je bilo samo v Jeruzalemu 480 sinagog (gl. TP Megila 3, 73d; Ktuvot 13, 35c). Rabinska literatura je institut sinagoge rada vzvratno pripisovala Mojzesu, čeprav je dejstvo, dajo poznamo šele iz časov Ezre in Nehemije v babilonskem izgnanstvu, kjer so se Judje v tuji deželi združevali zaradi molitve, izobraževanja in iz drugih razlogov. Obširno o izrazu glej v Kittel7:798-843, o začet­ kih sinagoge kot zgradbe in institucije pa v L. I. Levine, Tke Ancient Synagogue, Yale University Press 2000. 67 Potujoče ljudstvo, politični klub, (konspirativno) narodno združenje, občestvo (Ari- stotel, Nik. etika 1160a 26). V Aristotelovi politični filozoftji tudi »zborovanje«, »jav- ni shod« ali »Sestanek« (Politika 1319a 32; 1320b 3 in 133lb 10). Tudi grška kultur- na združenja z obveznimi letnimi srečanji, kot npr. na Rodosu, Kreti, Egiptu. 68 »Ljudstvo iz Judeje« -južnega dela Palestine. Heb. „„,i1„:Judov rod, potomci četr­ tega sina očaka Jakoba. V Davidovem času naziv za njegovo kraljestvo (2 Sam 5, 5), pred delitvijo na Sever inJug. Po delitvi ime za Južno kraljestvo, s sedežem v Jeruza- lemu (vis-a-vis severni Samariji). Za narod se izraz »Judje« uporablja v spisih tujih opazovalcev (Perzijci, Grki, Rimljani), interno pa je običajnejši »Izrael« (tako tudi v Mišni). Izraelci so torej »Judje« v grški literaturi (LXX 2 Mkb 8, 11in4 Kr 18, 26), ker govorijo hebrejsko. Tako tudi pri Jožefu (Jud. starožitnosti,jud. vojne) in Filonu (zlasti v političnih spisih Odposlanstvo k Gaju in Flaku). Kasneje v krščanski literaturi bo izraz rabljen pejorativno, predvsem kot nasprotje »kristjanom«. Zanimiva je raba izraza pri Mr 15 in sploh v pasijonskih poročilih. Grški sodobnikje izraz »Judje« nemara rad povezal z grškim vzklikom presenečenja, žalosti in joka: fou (oh!joj,joj! - kot v Platonovi Državi 432d ali v 1\jshilovem Prometeju 980), narod s podobnim imenom pa za otožne in kisle ljudi, ki že etimološko niso simpatični (podobno kot »Slovani« v romanskem svetu). O izrazu glej Kittel, 5:482-499. 69 Heb. ~np. Vis-a-vis sinagogi kot empirični in statusno-pravno urejeni združbi, je exxf.e:cr[ix vrednostno poimenovanje za duhovno občestvo božjih prijateljev; zbor vernih (»judovska cerkev«). Prim. M Kidušin 4, 3 inJevamot 8, 2. Izrazje pogost v grški literaturi: Aristotel pozna eklesio kot »Vrhovno skupščino« (Politika 1282a 28) na Kreti (1272a 10) in drugje. Poznamo tudi družbe, ki eklesije ne poznajo, ker o javnih zadevah odločajo kar sami oblastniki (Sparta, Kartagina - 1275b 11). Filon uporab- lja izraz, ko govori o vsem ljudstvu, zbranim pod Sinajem (O Dekalogu 9, 32; 11, 45 in 62 Keria V - 2 • 2003 skem svetu pa Universitas Iudaeorum. Stvarnejšo podobo o razmerju med Palestino in judovsko diasporo dobimo če vemo, da je imel v Filonovem časuJeruzalem vsega 25.000 prebivalcev Q.Jeremias), v vsem Izraelu Ufu- deja, Samarija, Galileja) pa je živelo okrog 700.000 rojakov. Za primerjavo povejmo, daje bilo v Aleksandriji blizu 200.000 Judov, v vsem grškem Egip- tu pa milijon. Kasneje se v rimskem imperiju ocenjuje, daje bilo med nje- govimi državljani kar blizu 7.000.000 Judov. Diaspora (Egipt, Babilon, Siri- ja, Mala Azija, Grčija, Rim) je torej številčno desetkrat presegala populaci- jo v matici, daleč pred njo pa je bila tudi v gospodarskem, kulturnem in na intelektualnem področju. III. Prodor grške kulture in stila na Vzhod, ki se je začel z Aleksandrom in agresivno nadaljeval z njegovimi nasledniki, je s perspektive Zahoda res ponudba racionalnega mišljenja mističnim tradicijam Starega bližnjega vzhoda in dokaz univerzalne premoči grškegajezika in kulture. Z druge strani pa je treba reči, da so narodi Vzhoda grštvo razumeli kot politično (Aleksandrovi nasledniki), idejno in versko nasilje, ki ne spoštuje 'drugo- sti,' ki želi ostati drugačna in ki je grštvo, globalizacijski tokovi in heleni- stični trendi, če smemo uporabiti moderni izraz, načeloma sploh ne zani- majo. Tudi Judje v Palestini in v diaspori so na širjenje grške kulture,jezika in filozofskih idej gledali zelo zadržano, saj je agresivni vpliv grštva prej pomenilo grožnjo potujčenja in izgube lastne identitete, kot pa nedolžno ponudbo idej grškega humanizma.Judje v Palestini so čutili nasilje grških vladarjev v Jeruzalemu (Selevkidi (197-142), zlasti Antioh Epifan (175- 164)) kot politično diktaturo, kot napad na lastno versko in pravno tradi- cijo, pa tudi kot grožnjo obstanku samega naroda, jezika in tempeljskega kulta. Ko je grški vladar (Aleksandrov naslednik) v Jeruzalemu Antioh Epi- fan, ki se je razglasil za razodetega boga, Judje pa so ga imeli za »neumnega in groznega človeka« (4 Mkb 4, 15), »nizkotneža« (Dan 11, 21), »Ubijalca in bogokletnika« (2 Mkb 9, 28) ter »grešno korenino« (1Mkb1, 10), okrog leta Opos. določbah l, 60, 325). Skupščina je, podobno kot sodišče, tržnica, mestna upra- va in svetišče, dokaz kulture in omike polisa (O pos. določbah 2, 12, 45), čeprav je pogosto tudi zbirališče ničvrednih postopačev (O Abrahamu 3, 20). Preneseno upo- rablja aleksandrijski filozof isto besedo za Izraela kot »božjo skupščino« in za »božjo bližino«. Skupnost, občestvo istega duha, zagotavlja zbranim tudi božjo bližino (prim. Mt 18,20). O ekleziji kot osrednjem organu (prostoru) starogrške neposredne de- mokracije glej M. H. Hansen, The Athenian Ecclesia, Museum Tusculanum Press, Copenhagen 1983, o podobni skupščini v' starem Izraelu pa R. Gordis, Democratic Origins of Ancient Israel - the Biblical »edah« v Alexander Marxjubilee Volume, New York 1950, 369-383. Klemen Klun: Judje in Grki v Aleksandriji 63 175 pr. n. št. imenoval za velikega duhovnika v templju sebi lojalnega Jazo- na, 70 je le-ta začel z intenzivno politiko helenizacije v mestu. »Komaj je Ja- zon prevzel oblast, je že začel svojim rojakom vsiljevati grški način življenja« (2 Mkb 4, 10). V znak hvaležnosti svojemu pokroviteljuje predlagal, da bi Jeruzalem preimenovali v »Antiohijo«, življenje v mestu pa organizirali po grških vzorih, kot polis. Iz političnih razlogov je Jazon naročal daritve ma- likom v feničanskih templjih, iz estetskih in humanih pa je poskušal od- praviti prakso obrezovanja.71 Kralj sam je dal zapreti več vplivnih rabinov, za pogrčevanje mladine je v Jeruzalemu zgradil telovadnico in borilnico, v templju pa je daroval celo svinjsko meso (!),72 »Česar mu naše ljudstvo ne bo nikdar odpustilo« Q. Flavij). Sveto pismo (2 Mkb 4, 13) v poročilu o teh dogodkih prvič uporabi besedo »helenizem« (t/,),"Y)vicrµ6i;), ki ima torej v kontekstu judovske zgodovine izrazito negativen pomen.73 »Zaradi čezmer­ ne pokvarjenosti tega brezbožnega - in nikakor ne velikega duhovnika! -Jazona sta se posnemanje grštva ter prodiranje tujstva tako razmahnili, da duhovnikom ni bilo več do službovanja pri oltarju. Nasprotno, zaničevali so svetišče, zanemarjali žrtvovanje in hiteli v borilnico na prireditev, ki je bila po Postavi prepovedana, brž ko je bilo napovedano metanje diska. V nič so dajali to, na kar so bili njihovi očetje ponosni, nadvse pa so cenili grško slavo. « Tudi rimski zgodovinar Tacit, katerega Zgodovina velja v odlomku 5, 2-13 »Za najbolj natančno poročilo o zgodovini in religiji Judov v klasični latinski literaturi« (M. Stern), omenja obobje intenzivnega pogrčevanja Palestine. »Kralj Antioh si je prizadeval odpraviti judovsko verovanje (superstitio) in tam uvesti grške običaje« (mores Graecorum - Zgodovina 5, 8, 1). O istem grškem vladarju poroča Druga knjiga Makabejcev, kako je že na poti v Jeruzalem grozil: »Iz Jeruzalema bom naredil skupno grobišče Judov, brž ko pridem tja« (9, 4).Judje so s terminom »Grki« 74 označevali ne le drugo etnično ali politič­ no skupnost, ampak tudi pripadnike njim tuje (sovražne) ideologije; anti- Jude, pogane, v kolikor le-ti posegajo v življenje in verovanje skupnosti 70 V 4 Mkb 4, 17 je označen celo za njegovega brata. V zameno za donosno službo mu je ta domnevno obljubil 3660 talentov plačila letno. 71 Več o njem glej v E. Schiirer (1987), 1:148-150. 12 Glej]. Flavij,jud. starožitnosti 13, 8, 243. 7s Običajno pomeni tistega, »ki govori grško« ali ki »Živi po grških običajih«. Tudi tisti, ki »ne govori semitsko«, pa naj bo Grk ali ne. V idejnem kontekstu helenističnega judovstva pa pomeni izraz tistega, ki zagovarja poganske običaje in živi po njih; t.j. »pogana«, pa tudi propagandista grške (poganske) kulture. V Apd pomeni izraz grško govoreče Jude, pa tudi grško (ne-hebrejsko) prebivalstvo. Gl. LSJ, A Greek- English Lexicon, stolpec 536. 74 Ki ga LXX uporablja v Iz 66, 19; Ezk 27, 13; Dan 8, 21; 10, 20 in drugje, namesto hebrejske F' (po sinuJafeta, Noetovem vnuku, v 1Mz10, 2 (-Jonci); prim. še]. Flavij,jud. starožitnosti 1, 124). Grščina je Jafetov jezik (Midraš Geneza 36, 8). Glede izraza »helenizem« prim. še Apd 6, l; 9, 29; 11, 20;Jn 7, 35; 12, 20; 19, 20, o »hele- nih« pa še LSJ, A Greek-English Lexicon, Oxford 1966, stolpci 536-537. 64 Keria V - 2 • 2003 Izraela (prim.]. Flavij, Starožitnosti 12, 5, 240; 15, 9, 329). Lojalnemu Judu je bilo vse grško eo ipso antijudovsko,75 helenizem pa sinonim za narodni in verski odpad. Mnogi Judje (celo rabini) doma in na tujem so se kljub vsemu v grško- rimski svet asimilirali do te mere, da so otrokom brez pomislekov nadeli grška imena, kar po Postavi sicer ni nikjer izrecno prepovedano, ni pa zaželeno. 76 »Dober Jud ima lahko tudi grško ime, celo pogansko« (TB Gitin 11 b). Pogosta v Filonovem času so med Judi imena kot npr.: Teofil,Jazon, Arit- stobul, Aleksander, Antigon, Filip, Andrej, Dositej, Menelaj, Boecij, He- rod, An tipa, Ariston, Trifon, Nikolaj in Filon. Kasneje poznamo celo Jude z latinskimi imeni: npr. Janez injožefjustus (Apd 1, 23). Tudi v Mišnije precej grških in latinskih besed, 77 prav tako v hebrejski Bibliji.78 Določen vsebinski odpor do grškega kulturnega sveta (in ne jezika), 79 je kljub vsemu značilen tudi za diasporo, a prav tako je značilno tudi dejs- tvo, da so se mnogi Judje vendarle asimilirali v grški svet in pozabili Jeruza- lem. Mnogi pa so, tako kotAristobul in Filon izAleksandrije,JožefFlavij iz Palestine ali Pavel iz Tarza poskusili združiti oboje. Filon poleg aleksandrijske sicer le redko omenja judovsko diasporo drugod po Sredozemlju,80 v pismu cesarju Kaliguli (Odposlanstvo h Gaju 36, 281) pa našteje judovske občine (kolonije) po Egiptu, Feniciji, Siriji, Pamfiliji, Kilikiji, po večjem delu Male Azije, vse do Bitinije in Ponta. Ome- nja, kako njegovi rojaki živijo v Evropi, Tesaliji, Boeciji, Makedoniji, Ana- toliji, v Atiki, Argu, Korintu in po »najbolj plodnih in bogatih krajih Pelopone- za. A judovskih kolonij ni polno le po celini, ampak jih najdemo tudi po vseh naj- bolj znanih otokih: v Evbeji, Cipru in na Kreti. Po vseh krajih sveta jih je polno: v Evropi, Aziji in Afriki; na celini in po otokih, ob morju in v notranjosti« (36, 284). 75 CI. še M Gitin 8, 9; Megila 1, 8; TB Gitin 49b; B. Kama 83a; Sota 49b; Midraš Gen. 14, 2; TP Pea 1, 1 15c. 76 O tematiki glej Jacob Z. Lauterbach, The Naming of Children inJewish Folklore, Ritual and Practice v: Studies injewish Law, Customs and Folklore, KTAV, New York 1970, 30-74. 77 Prim. E. Schiirer (1987), 2:52-80. 78 Prim. npr. Ezr 2, 69; Neh 7, 69 (grški denar) in Dan 3, 5-3,7 (grška imena inštru- mentov). 79 O grškem jeziku v rabinski literaturi prim. npr. TB So ta 49b.]. Flavij poudarja, kako temeljito se je učil grške slovnice in književnosti, »čeprav mi je materni jezik delal precej težav pri naglaševanju. Moj narod namreč ne ceni prav visoko tistih, ki obvladajo več tujih jezikov, ali ki občudujejo slog tujcev« ( Starožitnosti 20, 263). 80 Imenuje jo »kolonije«, gr. oc7to~x.Lot~. Judje po vsem svetu tvorijo zanj »en narod«, katerega posamezni deli (µ.epoc;) so kolonije. Ko govori o rojakih v Aleksandriji, pogosto uporablja izraze »mi«, »naše ljudstvo« in »oni«, »Aleksandrijci«; Flaku 6, 34 in 1 O, 78. Z izrazom »Aleksandrijci« ponekod (Odposlanstvo h Gaju 29, 194) imenuje tudi rojake v mestu. Zanimivo je njegovo stališče do tujcev v O Mojz. življenju l, 7, 35. Kkmen Klun: Judje in Grki v Akksandriji 65 Zgodovinar Emil Schiirer (1844-1910) navaja v klasičnem delu Gesc- hichte des judischen Volkes im Zeitalter fesu Christi III, 1 (prevod: Edinburgh 1987, 1-87) natančen pregledjudovskih skupnosti po diaspori, skupaj z literarno, arheološko in ostalo dokumentacijo. Ne samo zaradi Filona, ampak tudi sicer je bila med množico narod- nih občin po Sredozemlju kulturno, gospodarsko in politično najpomem- bnejša judovska skupnost v Aleksandriji, čeprav so Judje živeli tudi v dru- gih egipčanskih mestih (Filadelftja, Hermopolis, Heliopolis). IV. Aleksandrijo v Egiptu je 7. aprila leta 331 na mestu egipčanske ribiške vasi Rakotes ustanovil Aleksander Veliki,81 urbanistični načrt in arhitektu- ra metropole pa sta delo matematika Dinokrata z Rodosa. V Filonovem času je štelo mesto okrog 180.000Judov (1/3 prebivalcev mesta), ki so bili polnopravni državljani ptolemajske helenistične polis.82 Polegjudovske in grške,83 so bile v Egiptu še močne etnične skupnosti Feničanov (Memfis), Sircev, Makedoncev, Samarijanov, Idumejcev in Arabcev. Seneka ugotav- lja, da »Sta tako Efez kot Aleksandrija zelo gosto naseljeni mesti« (Moralna pisma 102, 21).Judje so živeli v IV. okrožju, v severa-vzhodnem delu velemesta, imenovanem LlEA'W. (jud. vojne2, 18, 8), na čelu skupnosti (Lcro7to/..vrdo;) 84 81 Kot še mnoga druga mesta z istim (podobnim) imenom, vse do Aleksandropolisa ob lndu (Apij iz Aleksandrije, Sirske vojne 57), Aleksandrije pri Kabulu (Arij, Anaba- sis 3, 28) in na Kavkazu. Glej še Plinij, Naravoslovje 5, 11, 62. O judovski kritiki grške prakse poimenovanja mest po velikih osebnostih glej v Midraš Geneza 23, l. Stan- dardna referenca o ustanovitvi mestaje seveda Plutarh, Aleksander26. Zanimivo je, da pozna izročilo starega Izraela poimenovanje mest bodisi po kakem krajevnem določilu (1Mz13, 12), po ljudstvu (4 Mz 21, 5; 31, 10), posameznikih (1Mz23, 10) ali rodbini (1 Sam 20, 6), ki tam živi. Judovsko izročilo (tudi v LXX) ne pozna nazivov mest, ki bi odražala njihovo ustavno in politično ureditev, kot je bilo značil­ no za grško kulturo (npr. aristokracija, demokracija, tiranija). s2 Prim. Filon, Flaku 7, 47. 83 Glede grških referenc o judovskih someščanih v velemestu omenimo spise Hekata- ja iz Abdere (Egiptika in O Judih), Euhemera (omenjaj. Flavij), duhovnika iz Helio- polisa, sicer ostrega nasprotnika Judov, Maneta (Egiptika), Erastostena (275-194 pr. n. št.), Mnaseja iz Patare, Apolodorja iz Aten (živel je v Aleksandriji in Perga- mu), Lisimaha, filozofa in nacionalističnega voditelja protijudovske struje v mestu, Apiona (v spisu Proti Apionu mu odgovarja Flavij), če naštejemo le ključna imena. Sicer pa glej G. E. Sterling,Jewish SeifDejinition inAlexandriav: The Studia Philonica Annual 7 (1995), 1-18. O strukturi prebivalstva v mestu govori tudi Polibij (navaja Strabon 17, 1, 12). 84 Za izraz 7tOAL't"d