delavska enotnost 2- 3. 1977 - ST. 13 - L XXXVI. - CENA 4 DIN slavni urednik: odgovorni urednik: Vojko Černelč bojan samarin Ob zaključku redakcije Seja sveta ZSJ SvBtE0GRAD> 3L MARCA — vij6 ■ Veze s'ndikatov Jugosla-val ^eunavdanašnji seji obravna-9°sežen in nadvse aktua- 'enn dnevni red. V središču po-rnosti je bil referat predsed-snr SVeta.ZSJ Mike Špiljka, ki je q egovoril o dosedanjem delu in Vaifu-0d.njih nalogah jugoslo-ie k i sindikatov. S to tematiko . no vsebinsko povezano tudi tovraVnaVanje aktivnosti sindika-tem uresničevanju nekaterih Sejejnih stališč in sklepov kat”16®3 kongresa Zveze sindi-skle V .80siavije in razprava ter svfePan]e o delovnem programu ljufK, SJ za letos. Zaradi zak-neje a re.dakcije bomo podrob-Opozorir^ P°ročali prihodnjič, darelc h i Pa hi na osnovni pou- in tudiv0"anJa v letošniem |etu Qre v prihodnjem obdobju. Ph ka Za prizadevanja sindikatov čev*ar naiholj celovitem uresni-ne aPiu določil zakona o združe-lja . elu ter posebej pri uveljav-]u delitve po delu in po rezul- tatih dela tako v gospodarskih kot v negospodarskih dejavnostih. Delegati so na tej seji obravnavali tudi sklepe o izvajanju oziroma o razlagi nekaterih členov statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. V bistvu gre za podrobnejše opredelitve organiziranosti, pravic, obveznosti in odgovornosti organizacij in organov sindikatov pri uresničevanju njihovih ustavnih in družbenih funkcij, ki so se, kot vemo, po zakonu o združenem delu precej razširile. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na današnji seji obravnaval in tudi sprejel predlog plana svojih dohodkov in izdatkov v letošnjem letu, da bi sejo sklenil z obravnavo dveh pomembnih dokumentov: poročila o dejavnosti Sklada mednarodne solidarnosti ZSJ v letu 1976 in programa dejavnosti tega sklada v letošnjem letu. M. G. Lesna industrija Slovenije potrebuje zavoljo prevelikih proizvodnih zmogljivosti, problemov pri oskrbi s surovinami, nizke reproduktivne sposobnosti in drugih težav enovit razvojni program. Ta naj bi predvsem odpravil dosedanja neskladja v razvoju, hkrati pa odpri možnost za ustreznejšo samoupravno organiziranost lesne industrije in gozdar- stva ter trgovine. Po dolgotrajnem delu je zdaj predlog takšnega programa razvoja pripravljen za javno razpravo v teh dejavnostih. Skupna »strateška« vprašanja naj bi razreševali v bodoči skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje. — R. B. (Foto: A. Agnič) POTRJEN JE NAČRT MEDNARODNEGA SODELOVANJA SLOVENSKIH SINDIKATOV Na načelih revoluciji in neuvrščenostr Mednarodna dejavnost sindikatov je del skupnih družbenih prizadevanj za utrjevanje položaja in ugleda Jugoslavije v svetu ___ ^AJhJA LOKA: Šola za 9ospodarstven i ke L0Y. reinulem tednu je v Škofji slov' z delom šola za poki h°dne kadre v gospodarstvu, Zaci° l?0sRj delovala kot organi- zbornice Q,en°ta • GcosPodarske tU(j: Le Slovenije. S tem pa je sarn sP°razumno prenehal veljati ževa°UPravn* sP°razum o izobra- skle”iVeh kadrov’ ki sta Sa VjSo, 1 gospodarska zbornice in v r a šola za organizacijo dela s0 sa^u- Osnovne naloge šole dahn?) -Uiat' poslovodne kadre, zifg,- d° čimbolj popolno organi-jih n»H koriščanie prednosti, ki jam a'-0 delovn'm organizaci-°dnn aSl- sainoupravni družbeni čila Sl’ f°*a nai hi tudi omogo-b0(jo^kS*Ovodnuri delavcem, da Posln b°^e rezumeli upravne in 0f„ Yne probleme delovnih ševai 'Zac’h da hodo bolje razre- »PostavS86’ Y jih pr'dnje nje : J., reoderno poslova-Vej|an da jini posreduje najno-°rcan' sP0znanja samoupravne hkrat1Zlranosti OZDi šola naj bi SamoLP°magala Pri razvoju PosreriPravnega odločanja, s nizacj'0,Vanjern modemih orga-]sklh metod pa naj bi pomagala tudi pri pospeševanju produktivnosti združenega dela. Da bo šola kos zastavljenim nalogam pri obveščanju in »osveščanju« poslovodnih delavcev v združenem delu, bodo predavanja oziroma seminarji zelo intenzivno izkoriščali razpoložljivi čas (do deset ur dela dnevno) predavali pa bodo ugledni strokovnjaki vseh treh naših visokih šol: Ekonomske fakultete iz Ljubljane, Visoke ekonomsko-komercialne šole iz Maribora in Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, saj so te ustanove združile svoje moči za izvedbo programa šole. Dokazila o pridobljenem znanju naj bi »učencem« ne pomagala samo pri praktičnem znanju, pač pa tudi ob reelekcijah; vsekakor pa ne bi bilo smotrnd, da pridobljeno znanje našim poslovodnim delavcem obveljalo za večno — prav bi bilo, če bi ga po preteku nekaj let obnovili oziroma dopolnili z novimi spoznanji. R. B. Predsedstvo slovenskih sindikatov je na zadnji seji potrdilo tudi načrt mednarodnega sodelovanja RS ZSS za letos. Izhodišče vseh prizadevanj bo utrjevanje in vsestransko uveljavljanje politike neuvrščenosti, uresničevanje načel medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti, nevmešavanja in solidarnosti z vsemi, ki se bore za svobodo, neodvisnost in za socialistične odnose. Zato bodo slovenski sindikati razvijali sodelovanje predvsem s tistimi naprednimi sindikalnimi in delavskimi organizacijami, ki v demokratičnih silah sveta pomenijo pomemben dejavnik graditve novih enakopravnih odnosov v Evropi in v svetu. Pomemben delež mednarodnega sodelovanj a bodo predstavljali stiki s sindikati sosednjih držav kot del evropskih sindikalnih odnosov in pomemben del sodelovanja SFRJ in SR Slovenije s sosednimi državami. Tudi poslej bo v teh odnosih imela pomembno mesto vsestranska podpora naših delovnih ljudi v boju za uresničitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v sosednih deželah. Veliko bo stikov in sodelovanja s sindikati držav, kjer delajo naši delavci. Pri tem ne gre le za uresničevanje dogovorov med ZSJ in sindikati teh držav, temveč za razvijanje delovnih oblik sodelovanja v korist naših delavcev in njihove vsestranske povezanosti z domovino. Naša privrženost politiki neuvrščenosti nas po konferenci v Colombu seveda zavezuje tudi k nadaljnjemu utrjevanju in širjenju sodelovanja in solidarnosti s sindikati in naprednimi organizacijami neuvrščenih dežel in dežel v razvoju ter s sindikalnimi in osvobodilnimi gibanji, ki se bojujejo za neodvisnost. Celotno mednarodno sodelovanje slovenskih sindikatov bo seveda usklajeno tako znotraj sindikalne organizacije kot tudi z drugimi političnimi organizacijami. Tako bodo tudi sindikati vključevali svojo mednarodno dejavnost v splošna družbena prizadevanja na mednarodnem področju in si skladno z napori vseh drugih subjektivnih sil v SZDL prizadevali za utrjevanje mednarodnega položaja samoupravne in neuvrščene SFRJ ter njenega ugleda v svetu. R- N. PREDSEDSTVO RS ZSS 0 NADOMESTILU ZA UPORABO OSEBNIH AVTOMOBILOV V SLUŽBENE NAMENE____________________________________ Zadnjič o kilometrinah? Do nadaljnjega naj bi kilometrina znašala največ 2 din za prevoženi kilometer - Sindikati bodo predlagali, da bi v bodoče višino vseh materialnih izdatkov, ki jih še vsebuje sindikalna lista, določali z zakonskimi predpisi___ Na predlog odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je predsedstvo RS ZSS na zadnji seji sklenilo, da se nadomestilo za uporabo ^zgovor z janezom Šinkovcem, predsednikom udBORA SINDIKATOV SLOVENIJE ZA SAMOUPRAVLJANJE : I L > (s j;: L (: 'VLOh I) l’i Y f: (K-‘ V c i i I CM M)f; < fiV! I I L,rin(,f 4 »v v, v 'rt? ‘v» 7 Ml« STRAN: 3 osebnega avtomobila v službene namene (kilometrina) zaradi podražitve bencina lahko zviša na največ 2 dinarja za prevoženi kilometer. Odbor je ta predlog pripravil na osnovi izračuna Avto-moto zveze Slovenije. Novo višino kilometrine udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti uveljavijo z ustrezno spremembo lastnih splošnih samoupravnih aktov. Višje kilometrine veljajo od dne uveljavitve spremembe in jih torej »za nazaj« ni mogoče zvišati. i V zvezi s kilometrinami pa naj bi predsedstvo odločalo še o enem predlogu odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Gre za to, naj bi ugodili že starim zahtevam in željam dejavnosti, v katerih je veliko terenskega dela in zato prekomerne porabe goriva in obrabe avtomobilov (gozdarstvo, zdravstvo, veterinarstvo in še nekaterih), da bi jim priznali pravico do višjih, skratka do diferenciranih kilometrin. Predloga pa predsedstvo RS ZSS ni sprejelo. Ne zato, ker ne bi verjelo utemeljitvam, ampak zato, ker bi v tem primeru morali najprej spremeniti zvezno sindikalno listo. Postopek za spremembo tega dokumenta bi bil precej dolg, kar pa pri zadevi ni bistveno. Bolj in predvsem gre za to, da bi potrditev diferenciranih kilometrin v tem trenutku pomenila kršitev samoupravnega sporazuma, ki so ga sprejeli tudi slovenski sindikati. Na kaj takega ni mogoče pristati. Ker pa problem očitno obstaja in ga je treba urediti, je predsedstvo sklenilo, da bo pristojnim organom predlagalo, naj vprašanje kilometrin in sploh materialnih izdatkov, ki jih letos še določa sindikalna lista, uredijo z zakonskimi predpisi. Tokratno odločanje o novi višini kilometrin je zato verjetno zadnje na sejah organov slovenskih sindikatov. R. N. KAJ SMO STORILI.. Rešitve so v rokah delavcev Slovenske, organizacije sindikata v gradbeništvu se lahko pohvalijo s sorazmerno uspešno akcijo pri »zdravljenju« razmer v temeljnih organizacijah združenega dela in pri odpravljanju vzrokov za izgube in izgub samih. Če so bile namreč izgube TOZD v slovenskem gradbeništvu ob lanskem tričetrtletnem obračunu gospodarjenja zelo zaskrbljujoče (znašale so okrog 250 milijonov dinarjev), pa so podatki iz zaključnih računov spodbudnejši. Od nekaj več kot 400 temeljnih organizacij v tej panogi je lani »prigospodarilo« izgubo le 12 TOZD, nepokrito izgubo pa imajo v treh manjših temeljnih organizacijah združenega dela. Takšni so predhodni podatki SDK, ki so jih »obdelali« tudi na zadnji seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev v gradbeništvu Slovenije. Skupni znesek — pokritih in nepokritih —izgub pa znaša nekaj več kot 32 milijonov dinarjev. Takšni so torej podatki! Če republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije ne bi pravočasno reagiral na tričetrt-leme rezultate, bi bili verjetno ob zaključku leta mnogo slabši. Takrat, ko je predsedstvo RS ZSS pozvalo vse osnovne organizacije sindikata v naši republiki, da se »spoprimejo« z nezaželenimi gospodarskimi gibanji, so v tem republiškem odboru stvar vzeli zelo resno. Obiskali s vse TOZD, ki so takrat poslovale z izgubo ter se na sestankih z delavci in vodstvi temeljnih organizacij dogovorili za nujne ukrepe, ki jih bo treba uresničiti, da bodo »ozdravili« vse bolnike v svoji panogi. Akcija je bila razvejana, razprave med delavci pa kritične in samokritične. Kjer pa dogovor ni uspel, so se delavci poslužili tudi kadrovskih sprememb v vodstvih, saj je tudi to element stabilizacijske politike. Na več kot 25 razgovorih so delavci v resnici prvič dobili —ni prehudo povedano — čisto vino v kozarec. Seznanili so se podrobno z vzroki izgub, se dogovorili za akcije in povsod spoznali, da je predvsem od njih odvisen gospodarski položaj njihove temeljne organizacije združenega dela. Uspeha akcije Sindikata gradbenih delavcev Slovenije ne kaže ocenjevati le z gospodarskimi rezultati ob koncu leta. Analiziranje podatkov iz periodičnih obračunov je bilo povezano tudi s kritičnim obravnavanjem samoupravne organiziranosti in uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Odkrito so spregovorili o vseh pomanjkljivostih v procesu oživljanja duha in črke zakona o združenem delu, napravili so konkretnejše načrte za uresničevanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in še posebej spregovorili o vlogi sindikalne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela. Pravzaprav lahko trdimo, da je akcija sindikata gradbenih delavcev ponovno potrdila, da je razreševanje vseh vprašanj, s katerimi se srečujejo slovenski gradbinci, le v rokah delavcev. V pisarnah, na posvetovanjih in različnih seminarjih ter sejah se lahko le dogovarjamo o akcijah, poglabljamo spoznanja... Rezultati pa so odvisni od organiziranosti in prizadevanj v temeljnih organizacijah združenega dela. To pa mora biti stalna praksa v sindikalni aktivnosti. Tako so se tudi odločili v republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev ter na podlagi novih analiz o gospodarjenju pričeli z akcijo za izboljšanje gospodarskega položaja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. M. HORVAT RO SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE KAKO BREZ IZGUB? sanacijskih programov Delegati RO Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije so se na zadnji seji podrobneje seznanili z akcijo za uveljavitev osnov in meril delitve po delu glede na določila zakona o združenem delu in še druge, že sprejete naloge na področju samoupravnega spora-zummevanja. S to informacijo je republiški odbor spodbudil vse osnovne organizacije, da v okoljih, kjer delujejo, pospešijo prizadevanja za uveljavitev delitve po delu in po rezultatih dela, za kar »mala ustava« določa kot zadnji rok 1. januar naslednjega leta. Med drugimi točkami dnevnega reda, ki jih je obravnaval RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, pa je bilo najbolj aktualno saniranje izgub. Po podatkih SDK Slovenije je minilo poslovno leto sklenilo z nepokrito izgubo 7 delovnih organizacij oziroma TOZD v njihovi sestavi. Višina izgube presega 86.000 dinarjev in predstavlja skoraj 13% vseh nepokritih izgub slovenskega gospodarstva v minulem letu. V teh organizacijah je bilo lani zaposlenih skupaj 2883 delav- Delegati so ugotovili, da so v šestih organizacijah (Volna Laško, Novoteks Novo mesto, Modna konfekcija Krim Ljubljana, PIK Maribor, Trikon Kočevje in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk) že začeli izvajati sanacijo, medtem ko za zdaj še ni znana usoda TOZD POK kamniške tovarne usnja, ki pa je »prigospodarila« skoraj četrtino vseh lanskih izgub slovenske tekstilne industrije. V tej RAZŠIRJENA SEJA 10 RO SINDIKATA DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA Poglabljajo samoupravo Sprejete smernice in stališča ČK ZKS o uresničevanju ustave in zakona o združenem delu — Napori za urejanje dohodkovnih odnosov Na svoji zadnji razširjeni seji, saj so bili poleg delegatov povabljeni tudi predstavniki slovenskega elektrogospodarstva in premogovnikov, je izvršni odbor RO sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije po daljši razpravi sprejel predlog smernic in stališč o uresničevanju ustave in zakona o združenem delu na področju elektrogospodarstva. Delegatom IO se je zdelo razumljivo, da smernice, pripravila jih je komisija predsedstva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu, ne morejo biti tudi že »recept« za samoupravno organiziranje v slovenski energetiki in elektrogospodarstvu, pač pa pomenijo predvsem osnovno usmeritev za nadaljnje delo na tem področju. Tako v elektrogospodarstvu kot v premogovništvu posebne komisije že »posnemajo« stanje v samoupravni organiziranosti v teh dejavnostih. Razprave v združenem delu tako o stan ju kot o usmeritvi, ki jo nakazujejo smernice, pa bodo samoupravni organiziranosti v teh dveh dejavnostih posebnega družbenega pomena dale »novo« obliko. Novo smo dali v narekovaje zato, ker smernice dosedanje oblike organiziranosti ne spreminjajo, pač pa jo samo približujejo duhu ustave in določilom zakona o združenem delu, predvsem pa poglabljajo samoupravne pravice delavcev. Najbolj pomembno pri vsem pa je, da se napori delavcev v elektrogospodarstvu in premogovništvu usmerjajo v urejanje dohodkovnih odnosov, pri čemer prodira tudi spoznanje, da »se ne morejo pokrivati z daljšo odejo, kot jo imajo«; to zavest pa smo doslej pogosto pogrešali . R. B. IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ HRASTNIK: 10 SINDIKATA DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE POT K PERSPEKTIVI Podpora zasnovam združevanja dela in sredstev v lesni industriji in trgovini Slovenije ter njunega prihodnjega razvoja Izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je minuli torek v Straži pri Novem mestu v osrednji točki dnevnega reda obravnaval pogoje in izhodišča za združevanje dela in sredstev v lesni industriji in v trgovini Slovenije ter izhodišča za njun družbeni in gospodarski razvoj. Predsednik posebne komisije za oblikovanje koncepta razvoja in organizacij-.ske strukture slovenske lesne industrije Jože Knez je izvršni odbor seznanil z dosedanjim delom komisije, ki deluje pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Gradivo, ki ga je pripravila komisija, je obsežno in daje velik poudarek predvsem nekaterim osnovnim izhodiščem, ki zadevajo uveljavljanje samoupravnih dohodkovnih odnosov, skupno načrtovanje in dogovarjanje ter ustrezno samoupravno organiziranost. Pri razčlenjevanju posameznih vprašanj so ugotovili, da je slovenska lesna industrija kljub različnim oblikam dosedanjega povezovanja še vedno preveč razdrobljena ter da je združevanje in povezovanje v Sloveniji zaradi različnih interesov precej zapleteno. Zato je komisija opustila prvotno zamisel o oblikovanju enotne sestavljene organizacije združenega dela lesne industrije in trgovine v Sloveniji, saj bi se lahko vsa reprodukcijska celota gozdarstva, lesne industrije in trgovine monopolizirala na republiški' ravni in povzročila enako zapiranje tudi na drugih območjih Jugoslavije. Po dolgotrajnih razpravah je prevladal koncept, po katerem naj bi se lesno industrijo povezovala v skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje. Naloge te skupnosti bi bile predvsem usklajevanje razvoja proizvodnih in prodajnih zmogljivosti, proizvodnje v posameznih fazah reprodukcijskega procesa, skupen nastop na zunanjih tržiščih, usklajevanje proizvodnje in prodaje na domačem tržišču, opredeljevanje izhodišč za poenotenje dohodkovnih razmerij, pospeševanje razvojne dejavnosti in pospeševanje izobraževanja kadrov. Osnovna »strateška vozlišča« združevanja dela in sredstev ter pospeševanja proizvodnje in prodaje lesnih izdelkov so skupen izvoz, skupen koncept in usklajevanje razvoja, urejanje odnosov med proizvodnjo in trgovino ter povezava med gozdarstvom in lesno industrijo. Za večino stališč je že doseženo soglasje, ostajajo pa nekatera nerešena vprašanja — predvsem glede neposrednega izvoza več- jih proizvodnih delovnih organizacij in glede območnega povezovanja lesne industrije in gozdarstva. Člani izvršnega odbora so v razpravi poudarili, da je pripravljeno gradivo dobra podlaga za razpravo in da le tak način reševanja problemov zagotavlja delavcem v lesni industriji ter trgovini in gozdarstvu ustrezen perspektivni razvoj in boljši materialni položaj. Hkrati pa to zagotavlja tudi hitrejše uresničevanje zakona o združenem delu v teh dejavnostih, saj bo le z ustrezno povezanostjo posameznih delov združenega dela možno spremeniti sedanje ra- Na svoji zadnji seji se je občinski svet zveze sindikatov »lotil« poslovnih rezultatov v tej občini, posebej pa še podjetij, ki so lani poslovala z izgubo ali pa na robu rentabilnosti. Daleč največji gospodarski problem je Steklarna s 57 milijoni dinarjev izgube. Sindikat sodi, da bi dolgoročna rešitev tega problema v Steklarni bila — ob odpravi notranjih slabosti v podjetju samem seveda — tesnejša poslovna povezanost z nekaterimi sorodnimi podjetji, poleg tega pa tudi združitev dela in sredstev vseh slovenskih steklarn. O tej povezavi sicer steklarji razpravljajo že dve leti, vendar za zdaj še ni pravega napredka... Občinski svet je sklenil, da se bo temeljito posvetil žariščem izgub in slabih poslovnih rezultatov v občini, hkrati pa je sklenil spodbuditi osnovne organizacije, naj bi v svojih temeljnih organizacijah organizirale pripravo akcije za odpravo slabosti v gospodarjenju. V tej akciji naj bi sodeloval sleherni delavec, le tako bo možno odpraviti slabosti in utrditi samoupravne pravice delavcev. R. B. bolj pripravilo na prihodnje naloge' Člani predsedstva so poudarili, dase je potrebno že sedaj pripravljati kadrovske spremembe v osnovni" organizacijah, saj bo članom izvršni^ odborov potekel mandat. V OO’ dela premalo komunistov, komuni- zborih delovnih ljudi, kjer se samoupravni sporazumi sprejen1. DOMŽALE: CELJE: zmere v lesni industriji. R. Š. Predsedstvo občinskega sveta ZS je ocenilo dejavnost osnovnih organizacij sindikata, da bi se akcijsko še Celjski inovatorji so pred dne doživeli najsvetlejši trenutek v v*6 svoji dolgoletni novatorski dejavo0 sti, saj so bili prvič deležni javneg^ priznanja in družbene podpore, k si jo ta dejavnost zasluži. . VENČESLAV ZALEZIN^ predsednik občinskega sveta ZS^ Celju, je v svojem nagovoru drugim poudaril, da inovacije p11 , niso dosegle tolikšnega razmaha drugod tudi zato, ker so bili ifl0 f torji pogosto žrtve nezdravih ra zavisti ali premalo gmotno stimul1 ni. »Spremeniti moramo misem da so inovacije rezultat ,konjičkovfl konjičkarjev*. Gre za družbeno P trebno in nadvse koristno delo, ki * ni mogoče ovrednotiti čez noč. Za nenih Na 12. republiški sindikalni konferenci delavcev v varstvu delavcev v zasebni obrti pri delu. Dogovo-zasebni obrti pri RO sindikata obrtnih delavcev rili pa so se tudi za stališče sindikata o spremembah Slovenije, ki je bila v minulem tednu, so delegati zavzeto razpravljali o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki so povezana z njihovim položajem pri delu. Pripravili so delovni osnutek sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe med delavci in samostojnimi obrtniki. Razpravljali so tudi o predlogu za dopolnitev osnutka pogodbenega akta o in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj. Še posebej pa so dali poudarek 15. členu, ki govori o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v zasebni obrti. Prav po tem členu naj bi prenesli pristojnost sistemskega reševanja stanovanjske problematike teh delavcev na kolektivno pogodbo. bo treba čim prej spretne— . 0 pojmovanja in inovatorje praV1 ^ stimulirati. V zadnjem času srn° fe. tem področju sicer že dosegli naP „ dek, vendar so inovatorji še ve ^ slabše nagrajevani od inovatorje' tujem. Tako dosega pri nas cija avtorju le 1,2 odstotka, lueu ko znaša v tujini tudi več kot d ^ odstotkov od vrednosti dosez prihrankov...« Ob priložnostni slovesnosti razdelili 74 nagrad in priznanj- ^0* Temeljna naloga sindikata: delavci morajo postati dejanski nosilci priprav in uresničevanja TOZD je zaposlenih 39 delav' Sicer brez izgub, vendar na robu rentabilnosti, je svoje p°' slovanje lani sklenilo še več dru-gih tekstilnih organizacij. PtaV zato se bo sindikat skladno z utrjevanjem svojega družbeno«' konomskega položaja v zlasti pa v »kritičnih« kolektivi!] zavzemal predvsem za to, da h] delavci postali dejanski nosil«1 priprav in uresničevanja sanacij' skih programov. Zato se bodO morale razprave o ustreznost predlaganih sanacijskih rešit«v razširiti tudi na zbore delavcev v TOZD in v drugih organizacija!1 tudi v širših dohodkovnih povCj zavah. S tem bi namreč zagotovi11 najširšo družbeno verificiranj6 dosledno opredeljenih obvezno' sti in odgovornosti za izvajanj6 sanacijskih programov. Ker P3 bo ponekod nujno prišlo tudi do takih »pretresov«, kot je izpla' čevanje zajamčenih osebni!1 dohodkov, omenjena usmeritcv aktivnosti seveda pomeni !6 izhodišče prizadevanj, ki bodo morale slediti še drug6 akcije in ukrepi. Zato lahk0 rečemo, da je razprava o izguba!1 na seji RO pomenila šele začet«!1 in da se bo še večkrat ponovil3, M.°' se tudi premalo vključujejo v del° izvršnih odborov. Kmalu se bo začela javna razpra ter sprejem samoupravnih sporaz« mov o temeljih planov SIS družben' dejavnosti in sprejemanje prora« nov družbenopolitičnih skupno5 ^ Predsedstvo meni, da bi se m013 predstavniki SIS vključiti v javr1^ razpravo v temeljnih organizacija tudi tedaj, ko obravnavajo pred1 ] samoupravnega sporazuma poS3 mezne SIS. Dosedanje izkušaj^ namreč kažejo, da se bistvo razpra osredotoči na zbor delovnih 'j110^ kjer pa zaradi pomankanja časa obsežnega dnevnega reda delov . ljudje nimajo dovolj možnosti, da celoviteje vplivali na vsebino saiU0^. pravnih sporazumov, dokončno pa o predlogih in stališčih razpravlja1* hod0 a11- SK0* ailez ^'nkovec, predsednik odbora za samoupravljanje pri RS ZSS. Kakšen »vozni red« akcije je tedaj treba uveljaviti? Najprej je treba analizirati dohodkovne odnose v tem smislu, da ugotovimo, ali obstoje deli v temeljni oziroma enoviti delovni organizaciji, kjer se da rezultat dela smostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu. Če smo ugotovili to in ob tem tudi, da so izpolnjeni še preostali pogoji iz 320. člena zakona o združenem delu je jasno, da je treba organizirati nove temeljne organizacije. Ko pa nato razpravljamo o takem delu, moramo razrešiti, seveda to velja tudi za temeljno organizacijo, ki že obstaja — kako se pridobiva dohodek (60. člen ZZD). V delovni organizaciji, ki praviloma zagotavlja delitev dela, se namreč pojavlja več kategorij, ki pa jih je treba vse podrobneje opredeliti. Najenostavnejše je seveda v primeru, če se pridobiva dohodek iz celotnega prihodka s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu, čeprav je treba ob tem pripraviti analizo, pri katerih artiklih se pojavljajo stalna razmerja z OZD s področja prometa blaga in storitev ter torej preoblikovati taka razmerja v samoupravna, se pravi ne več pogodbena (čl. 72 ZZD — skupna poslovna politika, sprejemanje skupnega rizika itd.). Če gre za prodajo proizvodov v organizaciji združenega dela, tudi to ni enostavna kupoprodajna pogodba, ki bi temeljila na tržni ceni ipd., temveč je tudi ta odnos treba preoblikovati v samoupravnega, to je v skupno poslovno in razvojno politiko, skupen riziko, elemente vzajemnosti in solidarnosti itd. V delovni in sestavljeni organizaciji je treba razrešiti celoten splet samoupravno sporazumskega razmerja glede skupnega prihodka (68. člen ZZD) in skupnega dohodka (81. člen). Ta naloga je izredno zahtevna, saj gre za velike spremembe, tudi v pogledu organizacije in podobno. Tako, denimo, skupni prihodek, ki temelji na načelih fazne proizvodnje, zahteva jasno opredelitev pri proizvodnji skupnega artikla, torej sistem operativnega planiranja (količina, kakovost, roki, standardi itd. glede medsebojnih dobav), treba je določiti standarde materialnih stroškov itd. Zato je treba vse odnose jasno analizirati — bržčas po skupinah proizvodnih artiklov, nato pa seveda vgraditi instrumentarij medsebojnega vpliva na poslovno, razvojno politiko, zagotavljanje obratnih sredstev, oblikovanje cen pri skupnih proizvodih, prevzemanje rizika itd. Enako velja seveda pri kategoriji skupnega-dohodka. Tu naj opozorim predvsem na to, da ni sprejemljivo pretežno kreditno razmerje, kot ga uveljavljamo v dosedanji praksi. g^GOVOfi S PREDSEDNIKOM ODBORA ZA SAMOUPRAVLJANJE PRI RS ZSS JANEZOM ZDOVCEM NA TEMO, KAKO URESNIČUJEMO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Izhodišče vseh prizadevanj so dohodkovni odnosi 'Janez Šinkovec: V sindikatih moramo začeti z odločno akcijo za pravilen odnos do dela, za delovno disciplino — če naša prizadevaja ne bodo veljala pridobivanju dohodka, bo jalova ra*Prava o delitvi Kako potekajo akcije v OZD glede na roke, ki jih postavlja Zakon o zdr“zeneni delu? rokredVSem velia poudariti, da v mnogih OZD napačno razumejo ■ če v Prehodnih in končnih določbah zakona. Tako mnogi menijo, da Potreb 23 UVeljavitev vseh novih odnosov v bistvu dve leti in da je Usta-, "ec tem roku uskladiti vse samoupravne splošne akte in drugo, nih 3 ^ • ie že v letu 1974 opredelila, da je organiziranje temelj-irnam8aniZac'j Pravica in dolžnost delavcev. Zato ni mogoče reči, da nad r ^asa ^ve ^et*’ sa^ razmer’ niso v skladu z ustavo, ni mogoče rj a Jevati oziroma opredeljvati s kakršnimikoli roki. Če pa potida-0cj °’ da je treba po zakonu o združenem delu razrešiti dohodkovne bose v letošnjem letu, tedaj je jasno, da to pomeni tudi organizira-sest temeljnih organizacij in celotnega spleta odnosov v delovni in netavljeni organizaciji, saj je izhodišče vendar dohodkovni odnos in ^orda kakšno organizacijsko, tehnično in podobno vprašanje. Se v Praksi kažejo tudi stranpota pri uresničevanju zakona o Uženem delu? nalkt’1"'^6se ponavlja stara napaka, ko se zadeve lotevajo institucio-opreHu0 formalno. Tako menijo, da so problem rešili, če na novo dum 'J0 Pristojnosti v zvezi z osebnim izjavljanjem — to je referen-zako podPisovanje, zbori delavcev in organi samoupravljanja. Bistvo to d Pa ie v temeljnem, družbenoekonomskem položaju delavcev, uvel3 S? Predvsem dohodkovne kategorije, zato je potrebno začeti pojavljati določila zakona o združenem delu bistveno drugače. Naj-te iJe treba razčistiti celoten splet dohodkovnih odnosov, na podlagi kov Pa nato opredeliti oblikovanje temeljnih organizacij, dohod-rij m6 0dnose v delovni in sestavljeni organizaciji, preobrazbo razme-Prom OZD materialne proizvodnje in tistimi, ki se ukvarjajo s rij m6 0cinose v delovni in sestavljeni organizaciji, preobrazbo razme^ Prom °ZD materialne proizvodnje in tistimi, ki se ukvarjajo s me etom blaga in storitev, pa seveda še celoten splet svobodne PristJ3Ve de',a- Ko so vsa ta vprašanja razčiščena, nam organizacijski van°P ne more delati nobenih težav več, še manj seveda opredelje-jasno 0Sebnega izjavljanja, organov ipd., saj so ta vprašanja dovolj r^tj °Predeljena v samem ZZD in jih je potrebno le smotrno aplici- Omenjate preoblikovanje pogodbenih razmerij v samoupravne, v čem je bistvo tega problema? V samoupravnem socializmu pojmujemo družbeno lastnino povsem drugače; to je v bistvu negacija klasične lastnine. Tudi dohodek temeljne organizacije ni le knjigovodska kategorija s stališča novo ustvarjene vrednosti, temveč je dohodek rezultat družbenega dela. Vse odnose moramo prevrednotiti s tega stališča, to pa dosegamo z integriranjem organizacij združenega dela pa tudi s sistemom samoupravnega in družbenega planiranja. Res ne moremo mimo tržnih, blagovno denarnih odnosov, saj ima v socializmu trg še vedno svojo vlogo, vendar se bistveno spreminjajo razmerja, saj jih s samoupravnimi sporazumi presegamo. Ne uveljavljamo več prvenstveno kupoprodajnih razmerij, kreditnih razmerij. Omenil sem že spremembo razmerij med trgovino in proizvodnjo; gre tudi za razmerja znotraj povezanih temeljnih organizacij, ko torej presegamo klasična pojmovanja cene ( skupni dohodek, skupni prihodek itd.) Bistveno je torej, če na kratko poudarimo, da odločno zavračamo vsakršen skupinsko lastninski odnos do razmerij, ki se odvijajo v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Torej je izhodišče akcije v preobrazbi dohodkovnih odnosov? Točno, kajti če so ti odnosi razčiščeni, tedaj problem organiziranosti, pristojnosti in drugo ni več problem. Pa še to naj poudarim: Če smo analizirali ves splet odnosov, v katera vstopamo (dobavitelji, prodaja itd.), tedaj nam je tudi jasno, kje se lahko v bistvu dogovarjamo za delitev dela, usklajevanje načrtov itd. Jasno se nam pokaže, kje so realni in ekonomsko utemeljeni integracijski procesi, seveda ne glede na sedež, kajti grajati moramo ozke lokalne integracije, ki pogosto nimajo skupnega imenovalca, to je delitev dela, temveč gre za umetne tvorbe, ki ne prispevajo k povečanju družbene produktivnosti; nasprotno, pogosto pomenijo celo neutemeljeno povečevanje stroškov. In delovne skupnosti skupnih služb? Bomo morali tudi tu spodbuditi preobrazbo? Razumljivo, saj nam analize kažejo, da se razmerja med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb razvijajo pretežno po proračun- skem oziroma stroškovnem sistemu. Največ, kar lahko zasledimo, je določena stopnja odvisnosti od poprečnega rezultata temeljnih organizacij. V prvi vrsti je treba poudariti odvisnost od plansko doseženih rezultatov, pri čemer morajo seveda biti naloge skupnih služb jasno opredeljene in to ne le po pristojnostih, tudi in predvsem po predvidenih učinkih. Znotraj skupnih služb pa je treba uveljaviti odvisnost od specifičnih kazalcev, tako denimo, pri finančni službi obračanje sredstev; pri komericalni supešno raziskavo trga, zmanjševanje zalog, prodajne pogoje pri tehnični službi, izkoriščenosti kapacitet, izkoriščenost delovnega časa itd. Skratka, poudariti moramo, da kazalci dohodka, kakor jih opredeljuje zakon o združenem delu, niso sami sebi namen, temveč jih uporabljamo predvsem pri orientaciji poslovne politike pa tudi nagrajevanja. Preseči moramo torej dvoje: ozko opredeljevanje pristojnosti (popis delovnih nalog) in preiti na plansko določene učinke in urediti nagrajevanje po delu, ob vsem tem pa jasno uveljaviti odgovornost. Nekateri pravijo, da priprave za uveljavitev zakona o združenem delu zahtevajo veliko časa, kar jih, kot pravijo, oddaljuje od temeljnih nalog, ki naj bi bile proizvodnja, uspesna prodaja itd? Res je, tako pravijo, vendar v teh izgovorih ni niti trohice resnice. Samou-pravljanje je v bistvu produkcijski odnos v določeni etapi družbenega razvoja. Z razreševanjem vseh nakazanih vprašanj urejamo te odnose, jih postavljamo v sistem samoupravne odgovornosti, so usmerjeni k povečanju lastne in družbene produktivnosti itd., kar vse je že bilo povedano. Če pa se stvari lotevamo le s stališča spremembe pristojnosti organov, oblikovanja novega načina osebnega izjavljanja, potem bi bila to verjetno res naloga, ki ne bi prinesla rezultatov v poslovanju, čeprav tudi tega nikakor nd zapostavljamo. Tako pa mnogi ne razumejo, da je samoupravljanje gospodarjenje; zato poudarjamo) da so izhodišče dohodkovni odnosi in urejanje vseh medsebojnih razmerij na novi osnovi, predvsem tudi na integraciji, ki pa temelji na gospodarnih kazalcih in ne na lokalistični politiki ali pa na formalnem združevanju, da imajo »ljubi mir pred politiki«. Smisel celotne akcije je torej doseči večjo družbeno produktivnost dela z uveljavitvijo dohodkovnih odnosov, ob tem pa tudi preprečiti vsako odtujevanje odločanja delavcem. Pogosto slišimo, da je premalo konkretne pomoči pri uveljavljanju novih odnosov, da vseh stvari tudi še ni mogoče urediti, ker še čakamo na nove zakone in drugo. ^ Morda je res premalo konkretne pomoči, kdor pa misli, naj bi bila pomoč v izdelanih »vzorcih«, se močno moti. Ni mogoče izdelati enakega modela za probleme skupnega prihodka, načela že, ta pa so opredeljena v zakonu. Poskušali pa bomo nuditi pomoč s tem, da bomo objavljali uspešne rešitve v praksi, ali pa bomo posredovali stališča morebitnih spornih vprašanj. Predvsem pa ni res, da je treba čakati še na nove zakone. V samoupravnih splošnih aktih bomo zapisali načela in ne konkretnih meril, ekonometrijskih modelov do podrobnosti ipd. Zato je treba ločiti izdelavo temeljnega modela, ki bo prešel v samoupravni splošni akt, od konkretnih operativnih rešitev, ki pa so predvsem stvar plana. Stališča temeljnih vprašanj^ pa so že dolga leta jasna, v zakonu o združenem delu pa tudi dokaj točno opredeljena. Poudarili ste plan — kakšni problemi so v zvezi s tem? Predvsem naj poudarimo, da je samoupravni plan temeljna samoupravna odločitev, zato so v osnovah samoupravnega plana jasno opredeljena vsa vprašanja, z njimi je tudi opredeljen družbenoekonomski položaj delavca. Plan v delovni organizaciji vsebuje tudi celoten instrumentarij združevanja dela in sredstev. Zato je plan osrednje vprašanje v sistemu samoupravnega odločanja. Če je v planu ves instrumentarij, tedaj tudi odpadejo ponovna odločanja, saj so se delavci o tem že odločili. Tako bo z referendumom sprejet plan pomenil odločitev delavcev, na podlagi te odločitve pa bo nato delavski svet po pooblastilu razreševal vsa vprašanja, za katera bi bilo sicer treba po določbi 463. člena ZZD razpisovati referendum. V planu tudi uveljavljamo instrumentarij za delitev po delu. Prenehati moramo s številnimi zbori delavcev, ti so pogosto farsa demokracije, kakor je rekel tovariš Kardelj, ko navedemo nekaj deset podatkov in izsiljujemo odločitve. Zato je seveda tedaj, ko razpravljamo o uveljavitvi zakona o združenem delu, tudi temeljno vprašanje opredelitve plana, metod planiranja in s tem opredelitev realnih možnosti, da načelno opredeljene določbe v samoupravnih splošnih aktih v tem aktu konkretiziramo. Nekateri navajajo, da se poslovodne strukture močno omejene v svojih prizadevanjih, da delujejo pod pritiski, da je zmanjšana njihova vloga ipd? Take trditve niso resnične. Zakon o združenem delu je povsem jasno opredelil vlogo poslovodnih organov. Lahko bi celo rekli, da se je njihova vloga povečala, da imajo več pooblastil, res pa je, da se tudi povečala njihova odgovornost. Opozorim pa naj, da se marsikje pojavljajo anarhične težnje, da ponekod delavci zamenjujejo samoupravljanje in delovni red, disciplino ipd. Potem ko smo sprejeli osnove samoupravnega plana, opredelili naše dolžnosti, moramo zavestno delati, ni več možno razpravljati, ali bi izpolnili delovni nalog, ali ne. Gre za delovno dolžnost in s tem povezano odgovornost. Kdor meni, da je bila odločitev v planu napačna, lahko predlaga spremembo, dopolnitev, ne more pa nače-njati vprašanja ali bo izpolnjeval dolžnosti ali ne. Zakon o združenem delu je okrepil delovno in tudi druge odgovornosti. Tako torej ne bo držalo, da so poslovodne strukture omejene v prizadevanjih, da delujejo pod pritiski ipd. v sindikatih moramo začeti z odločno akcijo za pravilen odnos do dela, za delovno disciplino. Popoln nesmisel bi bil, ko ne bi osredotočili naših naporov v pridobivanje dohodka, saj če ne bi ravnali tako, bi bile jalove tudi razprave o delitfvi. VERIGA NI SKLENJENA iz albuma sindikalnih delavcev naj koipi,eden ris ti h dopoldnevov, ki bi Vrhu n.lvu TOZD Lesne na Otiškem kako re5vesei odg°vor na vprašanje, članski J. , e^ave- In težav ima ta 190-Pfecej £°'ektiv v zadnjem času kar novo tri 0t večina lesarjev! »Imamo kljub vs^1110’ *mamo pridne ljudi in duie o, ‘-ntu kopico težav,« pripovedk oi' etni JOŽE BALIŠ, predsed-''Lesng^0^06 organizacije sindikata negaodh’ k° ga izbezamo s seje izvršil-ntožnosfu13’ k* že nekaj ur razpravlja o težav. »č!1. reševanja najbolj perečih naenistr lsPieni smo kot na nakovalu: drunjani Plačevanje visokih anuitet, nlaša nrrftran' kriza v lesni industriji. ari°niativZVodnia je skoraj v celoti ?ri dvi Irana> zato ni velikih možno-P a v let pro'zvodnje. Kljub temu iz Jriav ° Povečujemo proizvodnjo. - danio vv ^aš delavec ne razume. Cujej0 7 jC.ln bolje, izgube pa se pove- $?LBVP^ , sindiv^ kolektiv, pozna probleme, dti še k a.tu Je začel delati že pred 16 d njegov ^driinec. Politično delo je ega življenja. Zdaj ugotavlja, to mu vse pogosteje dopoveduje tudi žena, da je političnega dela vse več. »Včasih se dogaja, da iz nočne izmene krenem kar ria sejo, opoldne kaj na hitrico pojem, da ne bi zamudil popoldanske seje in s seje odidem kar nazaj v tovarno, na delo v nočno izmeno... Ker delamo v štirih izmenah, imam prosto samo eno nedeljo v dveh mesecih. Kaj potem pomeni denar ali avto, ki stoji v garaži. In še tisto nedeljo prespim, da se malo odpočijem. Zato sem tiho, če žena načne pogovor o mojem delu. Moram priznati, da ima prav.« Kljub vsemu se JOŽE BALIŠ ne predaja malodušju. »Če sem se že vpregel v ta voz, ga bom vlekel pošteno,« pravi v smehu, ko razlaga svoja razmišljanja in poglede na delo v sindikatu. »Ugotavljam, da je delo sindikata usklajeno od republike do občine. Tam pa je kratek stik. Premalo je baza povezana z občinami in narobe. Enako velja za kolektiv. Dobro smo povezani in organizirani v skupinah in v osnovni organizaciji, slabše v konferenci. Dej- stvo je, da se vse članstvo naenkrat sploh ne more sestati. Zato zamerim našemu časopisu, da ne najde načina in oblike, da bi postal resničen informator in ogledalo dogajanj v kolektivu. Imamo 21 TOZD, od katerih ima vsaka specifične probleme, ki jih v drugih TOZD ne poznamo. Vodilni delavci nočejo ali ne razumejo, da ne moremo kar čez noč sprejeti nekega samoupravnega akta, ne da bi se o njem prej pomenili v kolektivu. Sindikat mora obravnavati te stvari, ker je danes sindikat že tisti, ki odloča in odgovarja za resnično samoupravljanje. Toda ta boj z zastarelo miselnostjo, da mora biti tako, kot odločijo tisti tam zgoraj ali tisti tam zunaj, še traja. Naše seje so burne in glasne. To je prav. Naš delavec mora zvedeti resnico tudi o tem, zakaj je tako, da ustvarjamo več, osebni dohodek pa pada. Žakaj nimamo niti toliko denarja, da bi izplačali regrese. Mar je bilo res vse narejeno in urejeno zato, da bi težave zmanjšali, če se jih že v celoti ne moremo izogniti. Razumem, da so vmes težave, na katere ne moremo vplivati. Toda kaj narediti, da bi nas te težave ne presenetile? Zato delavci pogosto upravičeno upro prst v vodstvo in terjajo odgovor. Jasen in jedrnat odgovor. Lesarji smo takšni, hočemo moško besedo. Le redki posamezniki se izmikajo odgovornosti in odpovedovanju, zato se'z našim delavstvom ne gre igrati slepih miši. Nikoli^ mi ni težko kateremukoli delavcu pogledati v oči in reči; Stisni še malo! če vem, da ima ta napor jasen cilj. Toda delavec mora videti tudi mene, da se ne izmikam delu in odgovornosti.« In takrat, ko JOŽE BALIŠ le najde nekaj prostega časa, ko se prelevi v zidarja ali tesarja pri svoji hiši, ki jo gradi, v mislih premleva gradivo, ki ga čaka doma na mizi. Tega gradiva je na kilograme. Toliko, da se komaj prebije skozi, vendar se mora, ker npce, da bi ga kdo presenetil nepripravljenega. Tega užitka noče nikomur privoščiti. »Pomislite, kako bi potem lahko komu rekel: »Tovariš, kako pa to in to? Ha? Mi pri sindikatu... Oni pa bi mi rekel: sindikat spi...« 1 JOŽE BALIŠ, predsednik OO Lesn Otiškem vrhu KAJ JE POKAZALA RAZISKAVA (NADALJEVANJE IN KONEC) .V naši raziskavi smo na podlagi sekundarnih virov podatkov poskusili iz različnih zomih kotov osvetliti vlogo in pomen, ki ga ima zasebni sektor kmetijstva v naši republiki. Glede na to, da sta vloga in pomen kmetijstva zelo velika, moramo to upoštevati pri obravnavanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot izredno pomemben element, ki zasluži celovito in vsestransko proučitev. Iz statističnih in drugih že objavljenih podatkov, ki smo jih analizirali, lahko povzamemo, da zasebni sektor prevladuje z odločilnim deležem v strukturi kmetijskih zemljišč in da ima prevladujoč delež tudi pri proizvodnji pomembnejših kmetijskih proizvodov. Pri tem predstavljajo količine kmetijskih pridelkov, ki so organizirano prevzete z eno od oblik odkupa le manjši del celotne kmetijske proizvodnje, pri čemer obstoje še velike možnosti za povečanje živinorejske in poljedelske, tržne prizvodnje. Obseg pravega proizvodnega sodelovanja kot najbolj razvite oblike kooperacije se je v minulih letih skrčil, medtem ko se je močno Kreditna in davčna politika nista bili deležni pripomb. Na naši vasi imamo dva tipa gospodinjstev. To je kmečka in mešana, kar je treba upoštevati ob načrtovanju bodočega razvoja oziroma pri iskanju ustreznih oblik samoupravne organiziranosti ter pri koncipiranju proizvodno-ekonomskih odnosov ter usmerjanju socialnega razvoja. V minulem obdobju je prišlo do nekaterih izredno pomembnih premikov. Med njimi je treba omeniti, da so se čista kmečka gospodinjstva v zadnjih letih ekonomsko hitreje razvijala od mešanih in da je njihov ekonomski položaj in s tem tudi perspektiva njihovega nadaljnjega razvoja ugodnejša, kot je bila v preteklosti. Gre za to, da so kmečka gospodinjstva neprimerno bolj od mešanih forsirala investicijsko porabo, medtem ko so mešana imela večjo osebno porabo. Seveda je bila ob tem socialna varnost čistih kmečkih gospodinjstev daleč pod tisto, ki je je bilo ob zaposlitvi zunaj kmetijstva deležno mešano gospodinjstvo. Rezultati empiričnega dela raziskave kažejo, da je opremljenost zasebnih kmetijskih proizvajalcev s sredstvi za delo relativno dobra; boljša je pri kmečkih kot pri mešanih gospodarstvih. Enega glavnih problemov, ki med drugim povzročajo jene z objektivnimi možnostmi, ki obstajajo v posamezni organizaciji za njihovo uresničevanje (monokultura, specializirana proizvodnja ipd.). Na splošno pa so ocene mnogo ugodnejše tam, kjer so se uveljavile bolj razvite oblike koopercije, kot je denimo vinogradniška proizvodnja v Goriških Brdih oz. hmeljarska v Žalcu, seveda ob uveljavitvi medsebojne odgovornosti in opredelitvi rizika, ki nastaja pri proizvodnji oziroma prodaji kooperacijskih proizvodov. To pomeni, da ne moremo splošno razširjenega sodelovanja v manj razvitih oblikah koopercije pripisovati samo zunanjim dejavnikom in ukrepom ekonomske politike, marveč tudi temu, da možnosti za bolj razvite oblike marsikdaj niso bile dovolj preučene in izkoriščene. Eden od vzrokov je prav gotovo nezadovoljiva strokov-no-tehnična usposobljenost oziroma .pomanjkanje kadrov v kmetijskih organizacijah. Med vzroki je tudi ta, da kmetijske organizacije nočejo prevzemati odgovornosti za neizpolnjevanje kooperacijskih pogodb oziroma tveganja, ki ga prinašajo razvitejše oblike kooperacije. Sodelovanje z večjim številom malih kooperantov v manj razvitih oblikah kooperacije, h kateremu je doslej težila večina kmetijskih organizacij, zvite oblike kooperacije od teh, v katerih sodelujejo. To pomeni, da si očitno žele tudi poroštvo za to, da bodo lahko vedno prodali vse pogodbene količine. Da odgovori ne odsevajo zgolj samovoljnega neizpolnjevanja pogodbenih pogojev, marveč so tudi posledica tega, da kmetom marsikdaj ni omogočena prodaja vseh tržnih presežkov, potrjujejo razlike v odgovorih med posameznimi organizacijami. V tistih organizacijah, kjer je z dolgoročno pogodbo zagotovljena prodja vseh tržnih presežkov, kot je to, denimo, v Goriških Brdih, v Perutnini Ptuj in v proizvodnji hmelja, je večina anketiranih odgovorila, da usmerja tržne presežke v celoti prek organizacije, s katero kooperira. DOHODKOVNE ODNOSE MORAMO OPREDELITI TUDI S STALIŠČA KMETA—KOOPERANTA Raziskava je potrdila domnevo, da je med vsebino internih aktov in prakso precejšen razkorak. Ta ugotovitev velja tudi za kooperacijske pogodbe, ki so obojestransko kršene. V pogodbah je vsestransko opredeljena predvsem odgovornost kmetov—kooperantov, v mnogo manjši meri pa odgovornost kmetijskih organizacij. povečal obseg najmanj razvitih oblik, ki se omejujejo na oskrbo kooperantov z reprodukcijskim materialom in občasno prodajo kmetijskih proizvodov. Ob tem velja dodati, da je empirična raziskava pokazala, kako niti polovica kmetov—kooperantov v letu 1976 ni usmerila vseh svojih tržnih presežkov prek organizacij, s katerimi je sodelovala. Podatki o deležu, ki ga ima zasebni sektor kmetijstva v družbenem proizvodu in v narodnem dohodku (upoštevaje relativni delež aktivnega prebivalstva tega sektorja) povedo, da obstajajo še velike rezerve za povečanje produktivnosti dela v zasebnem kmetijstvu. Čeprav je produktivnost v kmetijstvu izpostavljena mnogim nihanjem in zunanjim vplivom kakor tudi ukrepom ekonomske politike, se za dvig produktivnosti v prihodnjem obdobju nakazujejo znatne notranje rezerve. Te so predvsem v presežku delovnih moči, razdrobljenosti zemljišč, neizkoriš- ' čenosti mehanizacije, uporabi nizko-rodnih semen, nezadostnem pogno-jevanju upd. Med ukrepi družbenoekonomske politike so kmetje—kooperanti v razgovorih, ki so v obliki planiranega, strukturiranega intervjuja potekali v organizacijah, ki smo jih proučevali, namenili največ kritičnih pripomb politiki cen kmetijskih proizvodov in tržišču s kmetijskimi pridelki kakor tudi zemljiški politiki. nizko produktivnost zasebnega sektorja kmetijstva, predstavlja neracionalna uporaba mehanizacije. Delovanje kmečkih skupnosti, v katerih bi lahko ustvarili možnosti tudi za uporabo neizkoriščenih strojev, ni proučeno. Prav v tem pa bi morale kmetijske organizacije iskati možnosti za kvalitetne premike v smeri združevanja dela, sredstev in zemlje. BODOČE SODELOVANJE NAJ BO TRDNEJŠE Iz odgovorov, ki so jih glede oblik bodočega sodelovanja posredovali kmetijski proizvajalci, sledi, da bi želeli sodelovati v bolj razvitih in trdnejših oblikah, kot so sedaj. Znatno bolj zrele in potrebam družbenoekonomskega razvoja prilagojene želje in hotenja kot druge kategorije gospodarstev izražajo večja in bolje opremljena gospodarstva. Člani zadrug in obratov za kooperacijo težijo k bolj razvitim in bolj obvezujočim kooperacijskim odnosom kot nečlani. To pomeni, da je članstvo izredno pomemben kohezivni element v razvijanju kooperacijskih odnosov, čeprav je bilo mogoče marsikdaj slišati tudi nasprotna mnenja. Drug zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na kvaliteto kooperacijskih odnosov, je pripadnost organizciji, s katero kmet sodeluje. Ocene in mnenja med posameznimi organizacijami se namreč razlikujejo mnogo bolj kot ocene znotraj njih. Deloma so ocene pogo- vomost ter tveganje kot sodelovanje z manjšim številom večjih proizvajalcev, ki težijo k trajnejšim, kvalitetnim oblikam sodelovanja. Večji proizvajalci zvečine želijo plasirati vse svoje tržne presežke. Videli pa smo, da le redke kooperacijske pogodbe kooperantom zagotavljajo to možnost. Izrekli smo domnevo, da to negativno vpliva na organiziran odkup kmetijskih proizvodov in da najbrž tudi zato del tržnih presežkov odhaja drugam. Raziskava je pokazala, da niti polovica kmetov-kooperantov ne prodaja vseh tržnih presežkov prek zadruge oziroma prek organizacije, s katero kooperirajo. Tržne presežke prodaja prek zadruge oziroma prek obrata za kooperacijo: % kooperantov — v celoti 48,3 — pretežno 38,9 — manjši de! 6,0 — izjemoma 4,9 — brez odgovora 1,9 Skupaj 100,0 Kot smo že ugotovili, kooperacijske pogodbe kršijo obe strani, vendar v večji meri organizacije, prek katerih poteka sodelovanje, kot kmetovalci. Do nepopolnega zajemanja tržnih presežkov prihaja torej zaradi obojestranskih kršitev pogodb. Vendar si kmetijski proizvajalci žele bolj ra- Proučili smo nekaj najbolj tipičnih in za urejanje medsebojnega ekonomskega sodelovanja pomembnih sestavin statutov in samoupravnih sporazumov o združevanju. Gre za akte, ki so bili sprejeti po uveljavitvi Zakona o združevanju kmetov v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 22,31. maja 1972. leta). Razumljivo je, da so zato v njihovi kvaliteti določene razlike tudi glede na to, kdaj so bili sprejeti, ker so nekatere sestavine doživljale različne razlage, kar je treba upoštevati pri njihovem ocenjevanju kot objektivno okoliščino. Ugotovitve v zvezi s tistim delom vsebine aktov, ki zadeva ekonomske oziroma dohodkovne odnose, bi lahko strnili v misel,^da so v marsičem preveč splošni, nedorečeni in da ne upoštevajo vseh tistih prvin, ki sta jih nakazala ustava in zakon o združevanju kmetov. To velja zlasti za razmejitev vseh konkretnih oblik kooperacije, ki se pojavljajo v posamezni organizaciji glede na vrsto kmetijske proizvodnje, glede na intenziteto sodelovanja, glede na trajnost in glede na različne pogoje tega sodelovanja. Skupna značilnost statutov in samoupravnih sporazumov je tudi, da določb, jki govore o dohodku skoraj povsem zmanjka, ko bi bilo potrebno konkretizirati načelno opredelitev, »da so kmetje-kooperanti udeleženi na skupno doseženem dohodku«. Delitev dohodka je zato v večini internih aktov opredeljena predvsem s stališča delavcev, ne pa tudi s stališča kmetov—kooperantov. Za to ob- -staja po navedbah predstavnikov kmetijskih organizcij poleg subjektivnih tudi več objektivnih razlogov. Eno najpomembnejših pojasnil je bilo, da dohodka preprosto ni, da je -premajhen oziroma da ne zadošča. »Kako deliti nekaj, česar ni?« Med vzroki, ki so jih navajali predstavniki kmetijskih organizacij, so bili najpogosteje navedeni lile: režim določanja cen posameznim kmetijskim proizvodom, neurejeno tržišče s kmetijskimi proizvodi, problematika premiranja, kompenzacij, pa tudi nizka produktivnost oziroma rentabilnost individualnih kmetijskih gospodarstev. Kot posebno pomembni za urejanje dohodkovnih odnosov in zagotovitev ustrezne udeležbe kmetov—kooperantov so bili omenjeni neurejeni odnosi med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino. Zato je bilo (tako kot je to opredeljeno tudi v samoupravnih aktih) soodločanje o dohodku doslej omejeno le na ostanek dohodka, ali bolje rečeno, na tisti del ostanka dohodka, ki se razporeja za skupno porabo kmetov—kooperantov, ali ko gre za dokončni poračun oziroma doplačilo na akontirano ceno med letom oziroma po zaključnem računu. Razumljivo je, da s takim načinom delitve dohodka kmetje—kooperanti niso zadovoljni, o čemer pričajo neugodne ocene kooperacijskih pogodb, kot tudi ocene politike delitve v organizacijah, s katerimi kooperirajo. Ob tem ne smemo prezreti, da se ocene politike delitve vendarle močno razlikujejo. Mnogo ugodnejše so tam, kjer so se uveljavile bolj razvite oblike sodelovanja (Goriška Brda, Hmezad, Perutnina Ptuj) in obratno, najmanj ugodne so ocene tam, kjer se kooperacija razvija predvsem kot kupoprodajno razmerje. Bolj ugodnč kot drugje so ocene nadalje v tistih,organizacijah, kjer je med kmeti najmanj razširjeno mnenje, da o dohodku, ki je rezultat koopracijskega sodelovanja, odloča predvsem vodstvo zadruge oziroma obrata za kooperacijo. Ob tem velja dodati, da so v absolutni manjšini tisti, ki menijo, da o dohodku iz kooperacijske proizvodnje odločajo delavci in kmetje tako kot bi bilo treba, to je enakopravno, z neposrednim glasovanjem. Ocene in mnenja, ki so jih posredovali kmetje—kooperanti, kažejo, da se zavedajo, kako dohodkovnih odnosov ni mogoče uresničevati v kmetijskih ki** organizacjah samih, marveč je v t£i odnosih potrebno doseči. povezah primarne proizvodnje s predeloval|,(| industrijo in trgovino. Prav tako je' te odgovorih prišlo do veljave ffl11* nje, da v teh odnosih bržčas ne W mogoče postavljati skupnih, sploš®1' veljavnih modelov, marveč da “ potrebno izhajati iz posebnosti, navezujejo na posamezne oblike vrste kooperacijskih odnosov , različnem obsegu in načinih zdruze vanja dela, zemlje in sredstev. INFORMIRANOST — POGOJ ZA URESNIČIT£v MOŽNOSTI Informiranost kmetov—koop{ rantov je relativno slaba. Intel*' glasila — časopise ima samo 46,3 “ organizacij. Res pa je, da je tudi res kmetovalcev marsikdaj preslab ten. Med tistimi, ki dobijo glasilo, i* le dve petini takih, ki ga redno bef£ jo. Dobra informiranost je pogoj21 uresničitev možnosti; ki naj bi zag^ lovile hitrejši razvoj samoupravi družbenoekonomskih odnosov ; kmetijstvu. Čeprav bo proces zd*11 ževanja kmetov, njihovega del*; delovnih sredstev in postopoma tar zemlje postopen in dolgotrajen, f' odgovor na vprašanje, za kakšj1* oblike združevanja se bodo odloe*1 v znatni meri odvisen prav od z* dostne informiranosti o prednost1 teh oblik in o tem, kakšne ekonot®! ske in socialne spremembe prinašaj^; Zato je ena od nalog prav pojasni® vanje ekonomsko-socialnih oziroi družbenih političnih posledic zdi* ževanja, to pa je tudi ena od ternea nih nalog vseh, ki so dolžni politi®11* delovati na tem področju. Ob teh splošnih težnjah oziroa1® ob zaostajanju preosnove podeželj bi lahko ugotovili, da je v nekatef delovnih organizacijah in zadrug3" vendarle prišlo do kvalitetno izred®11 pomembnih premikov. Kažejo se' denimo, na področju združev: att i* zemlje, pri skupnih vlaganjih, rl razvoju različnih predelovat11, zmogljivosti ipd. Ta kvaliteta zasiti' vso pozornost. Opozarja pa oben®*1 tudi na to, da ni potrebno povsod s®1 iskati novih rešitev. Izkušnje 1 imamo. Ne gre za splošno veljav®*! modele, nasprotno, praksa kaže, t1, j je dalo najboljše rezultate prav p® j zadevanje, da namesto modelov »® zgoraj« poiščejo razmeram in m0z nostim prilagojene rešitve meds® | bojnih interesih in ob spoštovanj11, dogovorjenih načel. IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Delavski svet ni bil pristojen odločati o ukrepu Delavski svet TOZD M. je s sklepom izrekel delavski ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Tak ukrep j? predlagala disciplinska komisija, ki je sodila, da je delavka huje. kršila svoje delovne obveznosti. Pri odločanju pa delavski svet rti upošteval le tistih kršitev, ki jih je navedla komisija v predlogih ampak je samostojno in brez predloga komisije ugotovil, da je storila delavka novo kršitev, ker je pet dni neupravičeno izostala z dela. Delavka je sodila, da ukrep ni primeren, ker kršitve, ki jih je storila niso tako hude, da bi moral biti izrečen najhujši ukrep-Res je pet dni neupravičeno izostala z dela, to pa je storila zaradi tega, ker jo je močno prizadel predlog disciplinske komisija Zato je delavka predlagala sodišču združenega dela, naj sklep delavskega sveta razveljavi ali spremeni in izreče bolj mil ukrep-Sodišče je ugotovilo, da nobena od kršitev, zaradi katerih je disciplinska komisija predlagala ukrep prenehanja lastnosti delavca, ni bila težje narave, pač pa je bila huda kršitev le tista, ki joje delavka storila že po vložitvi predloga delavskemu svetu. Sodišče pa je zavrnilo zahtevek predlagateljice, ker je pač menil0’ da je storila hudo kršitev delovne obveznosti, ko je pet dni izostala z dela,, tak izostanek pa se šteje po samoupravnem sporazumu za hudo kršitev. - Sodišče združenega dela SR Slovenije je na pritožbo predlagateljice spremenilo odločbo sodišča prve stopnje in zahtevka ugodilo ter razveljavilo sklep delavskega sveta o izrečene^1 ukrepu. Odločilo je tudi, da mora udeležena TOZD ponovno sprejeti delavko na dotedanje delovno mesto. Pritožbeno sodišče namreč meni, da delavski svet ni bil prisojen samostojno odločati o kršitvi in ukrepu; ne da bi kršiti poprej obravnavala disciplinska komisija in posredovala delavskemu svetu ustrezen predlog. Pri tem je sodišče upoštevaj določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmer]1'1 delavcev v združenem deld, ki izrecno nalagajo komisiji, a natančno izvede postopek in da šele nato predlaga delavskem ^ svetu izrek najtežjega ukrepa; če pa meni, da tak ukrep ni potre ben, lahko komisija sama izreče bolj mil ukrep. , Ker je sklep delavskega sveta razveljavljen, bo sicer la"Ks TOZD ponovno izvedla postopek proti delavki v skladu samoupravnim sporazumom, vendar samo v primeru, če krst" delovne obveznosti ne bo že zastarala. , IVAN ŽUŽEK Dolgoročni značaj akcije Predsednik centralnega komi-,el^ ZK Slovenije France Popit in sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc sta obiskala doslej 18 občin v okviru Predkongresne turneje, ki sta jo Začela po novem letu. V tem času sta se srečala s celotnim političnim aktivom, ki dela v teh občinah, zvedela sta za številne probleme ‘j teŽave, kakor tudi za še večje dosežke. Pred njima je bila razgrnjena celotna družbena in revolu-ct°narna praksa, ki se zdaj razvija ln nastaja v številnih revolucionarnih akcijah in težnjah, tesno Povezanih z izvajanjem ustave in Zakona • o združenem delu. Iz vsega tega sta lahko spoznala in v,dela, koliko so subjektivne sile, Posebej še zveza komunistov, sindikati in socialistična zveza, Prisotne v teh akcijah, kakšen je njihov celotni vpliv na našo trenutno revolucionarno prakso. t tej podlagi lahko zdaj ugo-°vimo, da teče na »terenu«, torej v temeljni organizaciji združenega ela, delovni organizaciji in v s rajevni skupnosti boj za nove socialistične samoupravne odno-e< ki izhajajo iz ustave in zakona 0 združenem delu. V tem boju Postaja delovni človek nedvomno se bolj tisti dejavnik, ki začenja Uvereno obvladovati pogoje in ezultate dela. V teh prizadeva-Ph, na teh delovnih poldnevnikih e kajpak čuti tu in tam kak odpor, Pojavi se kakšna stara in še vedno t ava ovira, kar s svojo vztrajno s avzočnostjo opozarja, da ne . emo idelizirati trenutnega sta-lu, posebej ne, kar zadeva ra-■ ‘ttte tehnokratsko-liberalistične re Zokratsk0-d°gmatične odpo-j' ^asPortno. Stvarnost vsakega ne in v vsaki bitki, v vsaki kon-retni akciji kaže »zobe«, s tem ko inknJ‘^no odkriva, kje, kakšni loo ° lkšui so ti odpori in ko ana-ano0-0pozarja na dobro ali slabo stičnih0",05* Sllbiektivnih sociali- taRCkno je namreč, da obstajajo i odpori v tistih delovnih ,j0'jib in delih združenega dela, Kr so prej tekle ali zdaj tečejo uzprave o integracijah, kjer so se P°lavtjaie in izgubljale pobude v Ve*f. * produktivnostjo dela, s fltlizacijskimi procesi v gospo-"rstv’u, z izgubami in njihovim ."funjem, z nagrajevanjem po k, u ln v tej zvezi z anomalijami, 5e Pojavljalo na tem področju, s P ‘meri samovolje in ignorance TnaVCev tn delovnih ljudi, kar sti 'l‘l nj'b0vepravice in dolžno-Se zlasti, kadar gre za njihov vpliv na pogoje in rezultate dela. Prav tako je očitno, da se ti odpori bolj ali manj pojavljajo tudi takrat, ko gre za definiranje in dogovarjanje o zakonskih oblikah svobodne menjave dela, na ravni delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, posebno ko v tem okviru programiramo svobodno menjavo dela z drugimi deli združenega dela, bodisi da gre za materialno proizvodnjo (združevanje sredstev in dela, racionalizacija poslovanja, modernizacija, razvoj itd.) bodisi za družbene dejavnosti, kjer lahko takšni odnosi usodno vplivajo na pravočasno in vsebinsko uresničevanje tega ustavnega načela. Odpori se pojavljajo seveda tudi drugod,-posebno v krajevnih skupnostih, kjer ob njihovemm konstituiranju pozabljajo, da so to družbenoekonomske in ne vsakršne celice, podaljški občinske uprave in administracije. Očitna je potreba po navzočnosti družbenih samoupravnih sil v teh procesih in življenju. Toliko bolj, ker izkušnje, pridobljene s temi obiski, kažejo, da se tam, kjer ni subjektivnih sil, zlasti zveze komunistov in sindikatov, pojavljajo ti odpori maksimalno, tam je celotna praksa, ki se zdaj ustvarja, prepletena z osornim in nenačelnim verbalizmom, ki je daleč od dogajanja in še dlje od spreminjanja obstoječega stanja. In narobe: tam, kjer je aktivnost sindikatov in komunistov nepretrgana, tam je praksa po svoji vsebini in ostrini postala razredna, torej revolucionarna. Zal je precej primerov, ki kažejo na prve pojave. Tako, denimo, v nekaterih delovnih organizacijah na slovenski obali integracijski procesi niso uspeli, ker so jih spodbujali posamezniki ali skupine, ne da bi upoštevali naravne in komparativne strani tega procesa in delovne ljudi ter njihova mnenja. V tem delu Slovenije so bile tudi takšne delovne organizacije, ki so malo ali nič pazile na izgube, tako da se je takrat, ko so se takšni problemi pojavili, izkazalo, da je tako želela ozka vodilna garnitura, ta pa je potem govorila, da ni sama kriva vsega, ampak nekdo drug, najpogosteje sistem, država, nekdo, ki je daleč od njih. Podobni primeri so tudi v drugih krajih Slovenije —in vsi so enako opozarjali na razlike med tistimi okolji, kjer je čutiti družbenopolitično angažiranost, in med tistimi, kjer tega ni. Razumljivo je, da so v tej zvezi razpravljali tudi o družbenopoli- tičnih organizacijah, posebno še o sindikatih in socialistični zvezi. Na mnogih mestih je bila izrečena sodba, da obstaja razlika med sedanjo stopnjo in tisto potrebno stopnjo aktivnosti sindikata pri uresničevanju njegove ustavne vloge ter pri izpolnjevanju splošnih nalog. Na teh srečanjih je bilo mogoče ugotoviti, kako velika skrb sindikalnih voditeljev še vedno velja organizacijskim problemom, izpolnjevanju njihove stare vloge, ko so bili daleč od dogajanja in ko so v tej ožini iskali svoj prostor. Malo je iz razprav sindikalnih funkcionajrev vel akcijski duh, malo je bilo tiste Žilave in načelne razprave, iz katere je brez težav mogoče izločiti zrno od plevela. Nasprotno, besede so bile tako posplošene, kakor da nimamo ustave in zakona o združenem delu, kakor da ni problemov, o katerih smo govorili, kakor da se sindikalno članstvo zapira samo vase in služi samo temu cilju. Bile so kajpak tudi konkretne razprave, čeprav jih je bilo manj kakor tistih drugih, ki so pokazale, kolikšna je v resnici vloga sindikata v revolu-cioniranju in usposabljanju delavcev in delovnih ljudi za izpolnjevanje njihovih nalog, torej pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu. Več kot očitna je določena pasivnost sindikata (in tudi drugih), ko gre za stabilizacijo, delitev dohodka, pridobivanje in planiranje dohodka itd. Sindikat ni dovolj navzoč niti tam, kjer teče bitka za temeljno organizacijo združenega dela in njen razredni značaj. Premalo je vztrajen v bitkah z ostanki preživelih, ustavi in zakonu o združenem delu nenaklonjenih struktur. Malo je sistematičnosti in programske usmeritve v njegovem delu itd. Mnogi so poudarili, da je sindikat takšen, kakršni so komunisti v njem. V tem je seveda precej resnice, čeprav zagotovo ne vsa. Nasprotno, resnica je, da so se mnoga vodstva sindikata nekako »zlila« z vodilnimi strukturami, da so se hočeš nočeš znašla v kolesih dnevne problematike, postala bolj ali manj njihova pogonska sila in da so zato pogosto pozabila, da je sindikat družbenopolitična organizacija, ki je zelo močna, kadar je samostojna in nepremagljiva, kadar deluje v okviru fronte. Nič bolje pa v teh okoljih, logično, ni delovala niti zveza komunistov. VLAJKO KRIVOKAPIČ V^USCa IN SKLEPI PREDSEDSTVA CK ZKS 0 NADALJNJI PREOSNOVI in izobraževanja LE NA PODLAGI POTREB v ..^daljnjo preobrazbo vzgoje in izobraževanja bo treba narediti še ^ Potrebni so programi, ki pa jih bo možno sestaviti lena podlagi -H^Mienih kadrovskih potreb v organizacijah združenega dela v D ■ I t'vnosti1ra|C*evani'h za dvig produk-' 2a skladn 0tne6a družbenega dela in i’ S° kom,.^sLdružbene reprodukcije 0r8aniZa„ !st' v temeljnih in drugih P^Pevat/i ■ združenega dela dolžni na „ iasnemu opredeljevanju !z°braže,P0. ročju politike vzgoje in ^adrovsi(iv,nja'. Težišče ugotavljanja ?0ra biti v m ‘zobraževalnih potreb dela,v n:j, orSanizacijah združenega ! ^Sebnih ov'^razvojnih planih ter v S^uPnostihSarnouPravn'b interesnih >je, v Za usmerjeno izobraže-'?me'jih nimoupravnih sporazumih o !,e :zohra?nov ubčinske in republi-n 'ih drirZuVa'ne skupnosti ter v a Podlaof enoP°litičnih skupnosti , v in h sarnouPravnih sporazu- Jj^ljih dn,Skbenih dogovorov ° ? acijah ^ bene§a Plana. V orga-Veliavitj /turnega dela je treba usuie|.jg tunkcije kadrovske in \,re°bra7k;ne naloge v vsebinski zSoje in izobraževanja. azbi vVSTkh finih si,,, ,n pos< ?blikovan?"?st'h je 'n posebnih izobraže- ?t0ck°v za pr°gramov in pripo-• rok°vn 1nJ.'hovo uresničevanje, z tesnih a Uzbe v samoupravnih i?^Le'avci v ,uPn°stih morajo skupaj tatbkk°vati ‘n Izobraževanju Pren dabod0 'Pr°gram°v in ds'aviij v njih delavcem jasno ’ Cen° Posamezn’ kakov°st, učinke ezne dejavnosti, pred- videno razširitev, nova vlaganja in podobno. Za oblikovanje realne cene izobraževanja (nadomestila za vloženo tekoče delo in enostavno reprodukcijo izobraževalnih dejavnosti) je treba v samoupravnih interesnih skupnostih za izobraževanje opredeliti elemente; ti elementi naj bi se stavljali strukturo cene za posamezni vzgojnoizobraževalni program oziroma za posamezno storitev za usposabljanje določenih poklicev ter glede na stopnjo izobraževanja. O strukturi cene storitve se dogovarjajo izvajalci in porabniki v mejah samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustreznih samoupravnih skupnosti. Celotno ceno je treba opredeliti na učenca. Razširjeno reprodukcijo v tej dejavnosti praviloma ne bi zagotavljali s ceno storitve, deloma se zagotavlja z neposrednim odločanjem za samoprispevek, predvsem za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Za razširjeno reprodukcijo usmerjenega izobraževanja pa se morajo uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevati. Preko temeljnih izobraževalnih skupnosti, njihovih enot in posebnih izobraževalnih skupnosti ter skupnosti zaposlovanja je potrebno že v prihodnjem šolskem letu zasnovati sistem poklicnega usmerjanja. Usmerjanje naj bi temeljilo na kadrovsko izobraževalnih planih in prispevalo k spreminjanju neustrezne kadrovske strukture v združenem delu. Doseči je treba, da nobena šola ne bo več vpisovala brez poprejšnje z razvojnimi plani združenega dela in z družbenimi potrebami uskaljene usmeritve vpisa. Temu načrtovanju mora ustrezati tudi štipendijska politika ter na tej osnovi zastavljen štipendijski sistem. To pa pomeni, naj štipendije v prihodnje prejemajo prvenstveno delavci, ki jih organizacije združenega dela na osnovi svojih kadrovskih planov in širših družbenih potreb iz dela usmerjajo na srednje in visoke šole. Spremembe v vsebini in organizaciji vzgojnoizobraževalnega sistema terjajo tudi dograditev sistema financiranja na podalgi rešitev zakona o združenem delu. Ugotovitev o materialnih težavah izobraževalnih ■organizacij in zaostajanju v uresničevanju enakega družbenoekonomskega položaja prosvetnih in drugih delavcev terjajo tudi izpopplnitev sistema nagrajevanja delavcev po delu in uspehih. Čimprej je treba odpraviti neopravičeno zaostajanje v nagrajevanju nekaterih skupin prosvetnih delavcev, zlasti učiteljev za razredni pouk. S. R. IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA Tehtnica pravice bliže delavcu Predsednik sodišča združenega dela SRS Jože Pernuš: »Sodišče se ne »vmešava« v notranje odnose — pomaga pri razreševanju sporov.« Sodišča združenega dela sodijo med najbolj sveže, komaj razrastle mladike »v nasadu« novih družbenih odnosov. Njihov pomen, delovne izkušnje in veljavo bi vsekakor lahko obravnavali na več načinov. Slikovito rečeno, lahko bi jih osvetljevali iz več zornih kotov. Na primer: koliko, kaj in kako pomenijo sodišča združenega dela »odmiranje države« in podružbljanje pravosodnih funkcij? Ali smo že sezidali vso zgradbo tako, kot smo si jo zamislili? Takih in podobnih vprašanj bi vsekakor lahko našli še več. Na nekatera bomo poskušali odgovoriti v pogovoru s predsednikom sodišča združenega dela SRS Jožetom Pernušem. — Sprva smo mislili, da vsa sodišča združenega dela pri nas že delajo. Zdaj pa kaže, da smo bili v zmoti... »Če govorimo o prvostopnih splošnih sodiščih in republiškem, potem je mreža stkana. Prvostopnih sodišč je deset, in sicer v Brežicah, Celju, Kopru; Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Postojni. Število profesionalnih sodnikov na teh sodiščih je bilo lani — štejem predsednike in sodnike —17, neprofesionalnih pa 321, kar pomeni razmerje 1:17. Vsekakor pa bi veljalo omeniti, da ni bilo ustanovljeno še nobeno posebno sodišče združenega dela. Ne gre samo za števila ali za statistične ugotovitve, temveč se s tem že dotikamo izredno pomembnega in občutljivega vprašanja, ki bi ga lahko opredelili kar takole: kakšen je odnos družbe do sodstva združenega dela?« — Sodišča delajo dobri dve leti. Kakšne so »uvodne« izkušnje? »Lani se je število zadev na. prvostopenjskih sodiščih v primerjavi s prvim letom več kot podvojilo od 1013 na 2152, pri republiškem pa je naraščanje krivulje še bolj opazno — od 103 na 527. Še vedno imamo nekaj težav sx strokovnimi sodelavci in s prostori. Nismo tudi zadovoljni s hitrostjo postopka, čeprav so izboljšave očitne. V manj kot treh mesecih sodišča režijo 54 % zadev, 30 % do šest mesecev in nad pol leta le 16%.« — Sodišče združenega dela SRS je pritožbeni organ. Kdo se je pritožil? »V 204 zadevah so se pritožile organizacije združenega dela, v 288 delavci, v 30 OZD in delavec, v 2 družbeni pravobranilec samoupravljanja samostojno ter v 3 primerih pravobranilec skupaj z drugimi udeleženci. Pritožbeno delo je bilo pri nas v odločni večini, saj smo se samo enkrat ubadali s prisilno upravo.« — Omenili ste, da »mreža« še ni popolna. »Ker se vedno bolj širi krog družbenih zadev, ki jih urejamo samoupravno na podlagi ustavnih in zakonitih določil, je treba čimprej storiti vse, da uveljavimo 40. člen zakona o združenem delu. Tako smo že v časovni stiski z republiškim zakonom o samoupravnih sodiščih. Zakon bc dal najnujnejša temeljna določila o Organizaciji, delovanju in postopku pri posameznih vrstah samoupravnih sodišč in bo s tem odprl možnost samoupravnega sporazumevanja o novih izvajalcih sodne funkcije.« — Samoupravne interesne skupnosti? »Da! Omogočiti je treba ustanovitev posebnih sodišč združenega dela na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ker je glede na naravo razmerij in obseg sporov s tega področja ustanovitev tega posebnega sodišča povsem utemeljena. Upoštevati bi veljalo tudi področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, znanosti, kulture, zaposlovanja, telesne kulture... Prav tako nujno potrebujemo nova sodišča na področju stanovanjskega gospodarjenja. Prav na tem področju čakajo zakonodajalce zahtevne in obsežne naloge... Zanimivi so tudi odnosi v zavarovalstvu. Zavarovalni odnosi v samoupravni zavarovalni skupnosti nimajo več civil-nopravno-pogodbenega značaja, temveč gre za združevanje dohodka članov te skupnosti v rizičnih skupnostih. Gre torej za samoupravno interesno skupnost, pri kateri bi bilo treba ustanoviti posebno sodišče združenega dela glede na predvideno število in specifičnost sporov iz samoupravnih razmerij. Nekaj podobnega bi prav gotovo lahko rekli tudi za komunalne skupnosti...« — V zavesti ljudi je predstava o sodišču trdno oblikovana. Sodišča združenega dela prav gotovo v to predstavo prinašajo bistvene novosti. »Kar je novega, se ne more uveljaviti čez noč. Tako vidimo, da tudi nekateri naši sodniki v konkretnih primerih različno pojmujejo funkcijo sodišč združenega dela. Da o občanih, ki prihajajo k nam, sploh ne govorim... Prvostopenjska sodišča se, denimo večkrat omejujejo samo na oceno zakonitosti postopka, ne da bi se spuščala v materialno vsebino spornih razmerij. Bistvo dela sodišča združenega dela — tako usmeritev dosledno uveljavlja tudi republiško sodišče — je v razreševanju spornih razmerij v vsebinskem, materialnem pogledu. Postopek varstva pravic delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in postopek pred sodišči združenega dela predstavljata skupaj celovito varstvo zakonitosti in ustavnosti. Drugače rečeno, sodni postopek je samo funkcionalno nadaljevanje postopka pred organi v temeljni organizaciji. Zaradi tega ne moremo reči, da bi se sodišče združenega dela vmešavalo v notranje odnose v temeljni organizaciji, ampak da pomaga pri razreševanju sporov. Sodišče lahko s svojim delom sanira tudi bistvene kršitve samoupravnih razmerij in vpliva na to, da so samoupravni akti dejansko v skladu z veljavno zakonodajo in ustavo, čeprav se je ta »problem« pojavil kot spremljajoča značilnost v razreševanju nekega, seveda docela konkretnega spora. — Bi lahko na osnovi pregleda o delu sodišč sklepali, kje razmere v samoupravnem življenju niso urejene? »Strogo statistično, da! Vendar je potrebna ob taki trditvi tudi dobršna mera previdnosti in razumevanja. Število spornih zadev z določenega področja ne kaže samo na to, da tam prihaja do sporov. Torej —več ali manj. Objektivno dejstvo je le v tem, da smo lahko registrirali večje število prijavljenih sporov. Nikjer pa ni rečeno, da sporov ni, če vlada molk, kar zadeva našo sodno prakso. Poznamo sorazmerno malo sporov s področja samoupravnega organiziranja združenega dela. V pretežni večini se končajo s sporazumi. Potem gre za spore o pravicah in dolžnostih, ki se izvajajo v samoupravnih interesnih skupnostih, za spore iz delovnih razmerij — največkrat pride v ospredej »katastrofalna« miselnost, da je OZD delodajalec! — za stanovanjske spore in spore o štipendijskih pogodbah ter pogodbah za izobraževanje.« — Podrobnejše osvetlitve vašega dela bi bile vsekakor zelo zanimive, poučne in tudi bralne, če se poslužimo časopisnega izražanja. V prihodnje se bomo prav gotovo na tem področju še večkrat srečali, vendar... ali bi lahko že zdaj povedali, če imajo morda sodišča — glede na regionalne posebnosti — več dela kot drugje? Ali morda velja za vso Slovenijo »ustaljeno poprečje«» »Tega poprečja ni nikjer. Tudi pri delu sodišč ne. Tako na primer ugotavljamo, da so nesorazmerno pogosti spori iz delovnega razmerja v Pomurju. Tam je pač- pomanjkanje delovnih mest in več interesentov...« — Se pogosto srečujete s spori o tem, kaj so moralnopolitične kvalitete? »Prevečkrat! Praksa kaše, da so si največkrat mnenja o tem, kaj so moralnopolitične kvalitete, močno v nasprotju. Dobro bi bilo, če bi poglede naposled uskladili, saj se že sedaj srečujemo s tem, da si nasprotujejo mnenja družbenopolitičnih organizacij, ali pa da le-te dajo pozitivno oceno, delavci — organizirani v sindikatu — pa nekaj povsem nasprotnega... Vsekakor bi veljalo pripomniti, da ocena omenjenih kvalitet ne more biti stvar posameznika, temveč le organizacije. Sodišče pač ne more ugotavljati veljavnosti ocene kvalitet, temveč le upravičenost dejstev, ki so vplivala na oceno.« — V pogovoru z vami smo lahko zasledili precej oprijemljivih točk za razumevanje tega, v čem se sodišča združenega dela bistveno razlikujejo o »klasičnih«. Kako bi to razliko na kratko označili vi? »Morda je najbolje kar tako: ne ugotavljamo, kdo ima prav, temveč nas zanima, kako bi razrešili spor!« L TRATNIK rnmmimmm mumm IHBOOOB^^MnnHBnnnooBnBooooaooooOaBc Čeprav ne poznamo rezultatov zaključnih računov delovnih organizacij v ljubljanski občini Center, pa je že tisto, kar je znano, dovolj, da potegnemo črto med tistim, kar je družbeno utemeljeno, in tistim, kar je daleč od tega in zelo blizu skupinskemu in individualnemu. Nekaj delovnih organizacij se je namreč ob sprejemanju zaključnih računov odločilo, da vse, kar so lani ustvarili, razdelijo za osebne dohodke. Tako se je zgodilo, da je delovna organizacija KAMIN razdelila, kakor so povedali na zadnji seji občinskega komiteja, celo pet »plač«, pri tem se nihče od vodilnih ljudi ali od delavcev Komunist ni vprašal, ali je to v skladu z družbeno etiko, da ne govorimo o tem, ali je normalno in v skladu z vsaj dobrim gospodarjenjem. Nasprotno, o svojem položaju in nalogah kot proizvajalci in delavci niso razmišljali niti toliko, kolikor razmišlja dober gospodar v kapitalistični družbi. Naš sistem in našo demokracijo so preprosto dojeli kot nekaj, kar jim dovoljuje celo tak korak, da vsa sredstva, ustvarjena kot določeno obliko akumulacije, pretopijo v osebne dohodke in razdelijo med delavce, bolje med zaposlene. Naš delavec namreč ni človek, ki ima neomejeno razvit svoj »jaz«, ki sta mu tuja od sobote ^ do sobote Usposabljanje za dejanja Ob koncu minulega tedna je odšla na svojo tradicionalno pot štafeta mladosti; tokrat iz Niša in v posebno svečanem vzdušju, saj jo je pospremilo na pot več kot sto tisoč prebivalcev tega mesta. Letos bo pot štafete simbolično združena z obiskom najpomembnejših mejnikov v 40-letni zgodovini Titove partije in z njegovim 85. rojstnim dnevom pa tudi z drugimi praznovanji štiridesetletnice njegovega prihoda v vodstvo partije. V Zagrebu so na svečani seji mestne organizacije ZK proslavili obletnico prihoda tovariša Tita v vodstvo mestne organizacije in mu ob tej priložnosti izročili spominsko plaketo. Tito sam pa je v nekaj predavanjih v visoki partijski šoli v Kumrovcu orisal zgodovinske razmere in pogoje v KPJ pred letom 1937 in po njem, vlogo partije v oboroženi revoluciji in v graditvi samoupravne socialistične družbe. Z delovnimi akcijami pa je začela tudi slovenska mladina uvodna praznovanja ob 40-letnici ustanovitve KPS na Čebinah, ki pomeni prelomnico v slovenskem delavskem gibanju in odločilno dejanje pred dogodki, ki so sledili v oboroženi vstaji in pustili trajne sledove v socialni preobrazbi slovenske družbe med revolucijo in po njej. Posebej svečano so proslavili.- sprejem mladih komunistov v vrste ZK in pomembne zgodovinske dogodke iz zgodovine partije tudi na svečanem zborovanju komunistov v Kamniku. Tudi v tem kraju je deloval kot mlad in napreden metalurški delavec tovariš Tito v najzgodnejših obdobjih jugoslovanskega delavskega gibanja. Slovesnosti se je udeležil tudi sekretar 1K predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je v svojem govoru opozoril komuniste na revolucionarno izročilo in na naloge, ki jih morajo uresničevati v konkretni bitki za samoupravljanje. Podobno kot v slovenski skupščini, so te dni tudi v telesih zveze skupščine spodbudili razprave o položaju in vlogi krajevnih skupnosti. Še posebno pozornost sta tem vprašanjem posvetila zvezna sveta za vprašanja družbenopolitične ureditve ter gospodarski razvoj in ekonomsko politiko na Brionih. Med osred- njimi vprašanji, ki jih pravkar rešujejfftudi v posebni komisiji v slovenski skupščini, je sistem financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti. Bolj ali manj so razjasnjena osnovna vprašanja o družbenoekonomski vlogi krajevnih skupnosti, sočasnem planiranju razvoja vseh dejavnikov ter načela samoupravne organiziranosti in samoupravnega povezovanja krajevnih skupnosti. Zdaj bo potrebno doreči še nekaj praktičnih stvari glede enotnega sistema financiranja dejavnosti, ki jih KS prevzemajo od družbenopolitičnih skupnosti, zlasti na področju ljudske obrambe in samozaščite, socialne varnosti, solidarnostne pomoči manj razvitim ter sodelovanja med KS na določenih področjih, kjer občinske meje ne bi smele predstavljati ovire za združevanje pobud, interesov in sredstev. Z aktualnimi vprašanji družbenoekonomskega razvoja in življenje v republiki se podrobneje ukvarja tudi poročilo predsedstva SRS, ki je prav te dni prišlo v javno razpravo. Poročilo ni samo pregled opravljenega dela v dosedanjem mandatnem obdobju tega organa, pač pa razgrinja temeljna vprašanja in dileme nadaljnjega razvoja. Pri tem posebej poudarja samoupravno preobrazbo družbenoekonomskih odnosov in nadaljnjo vlogo subjektivnih socialističnih sil v praktičnem uresničevanju ustavnih določil ter zakona o združenem delu. Podobna izhodišča pravkar snujejo tudi v ojdboru za pripravo 9. kongresa ZKS, ker poudarjajo, da bo potrebno največ naporov vložiti v praktično izvedbo zastavljenih programskih nalog, kakor so bile določene v sedanjem revolucionarnem prehodu iz začetnega samoupravljanja v bolj razvitega. Pri tem v sedanjih izhodiščih posebej poudarjajo, da je potrebno pri uresničevanju nalog v celotni družbeni preobrazbi in organiziranosti imeti pred seboj človeka. Vse mora namreč služiti človeku, njegovemu osvobajanju, njegovemu samoupravnemu družbenemu položaju, da bo dejanski nosilec vseh odločitev v družbi. GOK PRED PODPISOM DRUŽBENEGA DOGOVORA O MORALNEM IN MATERIAL NEM VREDNOTENJU IN SPODBUJANJU IZUMITELJSTVA IN INOVACIJ ZDAJ PA ZARES Temeljni namen: vse družbene proizvajalne sile naj bi bolj aktivirali in usmerili k povečevanju storilnosti in dohodka Družbeni dogovor o moralnem in materialnem vrednotenju in spodbujanju ustvarjalnosti, ki ga bodo kmalu podpisali predstavniki republiških izvršnih svetov in ZIS, naj bi prispeval k širjenju izumiteljstva in tehničnih inovacij. Ta dogovor uvaja različne oblike družbenega priznanja in materialnega spodbujanja, samoupravni splošni akti v organizacijah združenega dela pa bodo morali vsebovati konkretna merila za spodbujanje delavcev, ki s svojim delom neposredno vplivajo na boljše izkoriščanje zmogljivosti, povečanje proizvodnje in storilnosti, znižanje stroškov poslovanja, izboljšanje organizacije dela in poslovne politike ter izboljšanje kakovosti blaga in storitev kot tudi skupnih rezultatov zaposlovanja. Raven razvitosti tehnike in tehnologije približno tisoč znanstvenih inštitucij in znanstveno-raziskoval-nih centrov v OZD, več kot 15.000 znanstvenih delavcev in široka kadrovska baza skoraj 3 milijone kvalificiranih delavcev vseh strokovnih profilov — so ob samoupravnih družbenih odnosih, ki jih razvijamo, realna proizvajalna sila družbe, ki jo je treba znatno bolj aktivirati in usmeriti k povečanju storilnosti in dohodka. Bodoči družbeni dogovor določa načela za spodbujanje inventivne dejavnosti, samoupravni splošni akti v organizacijah združenega dela pa morajo konkretneje določiti postopek za sprejetje zamisli posameznika ali skupine delavcev ter način verifikacije. Dogovor določa tudi družbena priznanja, s katerimi bi morali spodbujati novatorje. Za največje dosežke lahko dobijo posamezniki, ekipe ustvarjalcev, organizacije združenega dela in ustanove različna lastniško razmerje. Poleg tega je izumiteljstvo mogoče spodubjati tudi s šolanjem in specializacijami, strokovnimi ekskurzijami v Jugoslaviji in tujini, praktičnimi nagradami, kot je strokovne literature, orodje in podobno. T. KNEŽEV1Č V. K. ■:T3 [f fK* skupna skrb in veselje, ki ne bi upošteval solidarnosti in vzajemnosti, ki bi mu bili »španska vas« združeno delo, združeni proizvajalci. Ne, to ni delavec. To so nezreli občani, ki ne vidijo dlje od nosu in ki bi za svoj »jaz« naredili vse. V teh kolektivih, utemeljeno rečeno, delijo »plače«, ker ne poznajo osebnih dohodkov , ne poznajo nagrajevanja po delu, zanje je socializem polna denarnica in še višji konto na tekočem računu ali hranilni knjižici. Takšnih ne moremo vključevati v združene delavce v združenem delu. To so ljudje, ki so pozabili, da živijo v času socialističnega samoupravljanja, ki vsekakor ni anarhija, kakor očitno mislijo, ampak je in bo popoln red, v katerem se sicer lahko zgodijo celo takšne stvari, kakor so jih navedeni storili, ki pa ne bo ostal miren, kadar se kaj takšnega dogodi. Med zaposlenimi v Kaminu in drugih delovnih organizacijah te občine, ki so delile na veliko, niso vsi enako krivi. Največ so krivi in odgovorni tisti, ki so na čelu teh kolektivov, ki vedo, da se osebni dohodki delijo v skladu z družbenimi in samoupravnimi dogovori in sporazumi, njihova višina pa je, posebno ko gre za družbeno utemeljenost, odvisna tudi od resolucije skupščine SRS. Znano je tudi, da socialistično gospodarstvo obstaja in proizvaja na podlagi razširjene reprodukcije, da ima trajne naloge širiti materialno in reprodukcijsko osnovo in tako kar največ prispevati k uspehu celotne družbe. Znane so jim dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz socialistične zakonodaje, in še bolj, da morajo preprečiti sleherni spontan in neutemeljen napad na družbena sredstva in kapital. Očitna .je tudi odgovornost komunistov, sindikalne organizacije, strokovnjakov in drugih, ki so mislili samo na svoje ozke interese in zamižali, ko je bilo na dnevnem redu odločanje o delitvi lani ustvarjenega dohodka. Ostali so nemi, ko so bili najbolj poklicani, da povedo resnico.in delovnim ljudem odsvetujejo takšno dejanje. Zato velja podpreti občinski komite ZK Ljubljana-Center, ki je ostro obsodil takšno ravnanje delovnih organizacij in ga označil kot prestopek z globoko protira-zredno vsebino. Prav tako smemo pričakovati, da bo občinski komite ZK postavil vse stvari na pravo mesto in da bo javnost lahko izvedela, kdo je kdo v teh delovnih organizacijah, s polnim imenom in priimkom, izobrazbo in naslovom. Naj delovni ljudje širom po naši domovini izvedo, kdo se ne ravna po njihovih dogovorih in sporazumih. Za ene šola, za druge opozorilo. FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS, v razgovoru z novinarji »Narodne armije« in »Fronta«: Ko danes govorimo o zgledih iz vojnega časa, imamo vtis, da smo pri dosedanjem uresničevanju koncepta vseljudske obrambe posvetili premalo pozornosti obrambi velikih urbanih okolij. To moramo popraviti. Ko omenjamo partizanski boj, imamo ponavadi v mislih gozdove, hribe in gore, pozabljamo pa, da je v Sloveniji vedno več mest, ki postajajo vse večja, in da imamo iz dneva v dan vedno več prometnih žil. Takšno območje je možno ubraniti, kot nas uče naše izkušnje in izkušnje iz vietnamske in drugih vojn, vendar se je treba na to pripraviti. Teritorialna obramba v SR Sloveniji je materialno dobro pripravljena. Pa ne le preskrb- ljena z obleko in obutvijo, večina enot je oborožena z najsodobnej' Šim orožjem, tiste pa, ki še niso> bedo v kratkem dobile vse, kat potrebujejo. To smo zagotovili Z načinom financiranja: vseljudska obramba je postala skrb združenega dela in pri tem ni večjih težav. Te enote so se tudi kadrovsko okrepile. ANGEL ČEMERSKI, predsednik CK ZK Makedonije, na seji CK ZK Makedonije: Glavni ekonomski boj mora še naprej potekati v TOZD. Politično stališče o kateremkoli vprašanju ekonomske politike in družbenoekonomskih odnosov mora biti dosledno in se ne sme bistveno spreminjati od primera do primera. Ko razpravljamo o reprodukcijski sposobnosti gospodarstva, je naše stališče, da ga ne moremo več obremenjevati. Že v naslednji razpravi o težavah neproizvodnih dejavnosti pa zahtevamo zanje večje dajatve — torej povsem nasprotno stališču o razbremenitvi gospodarstva. Določene programe za finančno saniranje izgub v OZD bomo sicer še pripravljali, toda če bomo BRiANKO MIKULIČ, predsednik CK ZK BiH, v televizijski oddaji »Iz oči v oči«: Na začetku je bilo čutiti nerazumevanje pa tudi zadržanost do naših stališč o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. To se je dogajalo, na primer, v elektrogospodarstvu, v prometu, kmetijstvu in na vasi. V Bosni in Hercegovini imamo danes 1300 predstavništev, servisov, skladišč in delavnic, organizacij združenega dela iz drugih republik in pokrajin. Od teh 1300 tako imenovanih organizacijskih enot jih je samo 59 organiziranih v temeljne organizacije združenega dela. Torej se še vedno kaže odpor tehnobirokratskega monopola in nerazumevanja. Prepričan pa sem, da bomo ta odpor in nerazumevanje premagali in da je pred nami časi v katerem bomo do 11. kongresa ZKJ VZAJEMNE IN SOLIDARNE NALOGE OTROŠKEGA VARSTVA DO 1980. LETA ostali na tej ravni proizvodnje in j produktivnosti in če ne bo na- j glega preobrata, bodo možnosti kmalu izčrpane. Naše politike | stabilizacije in protiinflacijskih prizadevanj ne sme ogroziti nič čeprav se nam težave trenutno zdijo nerešljive. Vsako zagovarjanje ukrepov, ki bi lahko spodkopali stabilizacijo in protiinfla-cijo, je težak družbenopolitičen problem, ki posega v celoto družbenoekonomskih odnosov v republiki in tudi v mednacionalne odnose v Jugoslaviji. Zato kljuh nekaterim problemom v zvezi Z dogovarjanjem na ravni republik ali federacije za urejanje cen, carin, davkov, kreditne in emisijske politike itd., ki niso nepomembni dejavniki za celotne odnose in pri določenih težavah v izpolnjevanju ekonomske politike — nobena teh aktivnosti ne sme škodovati politiki stabilizacije in protiinflacijskim prizadevanjem. Ko smo govorili o tej problematiki, smo opozarjali, da obstoječih odnosov ni treba »zakovati« niti glede primarne delitve, to je pri cenah, niti glede razgibanega ekonomskega razvoja, ki sam od sebe prinaša določene premike, toda s tem ne snie biti ogrožena celota naše ekonomske politike. dosegli še večje in boljše uspeh6 pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov. priznanja, med drugim tudi nagrado AVNOJ, odlikovanja, ki jih podeljuje predsednik republike, različne .plakete, diplome, listine, zahvale, značke in podobno. Naslednji, zelo pomemben spodbujevalni dejavnik pa je materialna stimulacija. Inventivno delo moramo pospeševati, prav zato je treba nagrajevati že koristne zamisli, če jih je le možno materializirati. V tem prehodnem obdobju, ko še nimamo dovolj idej in režitev, je v konkretnih primerih možno podeljevati tudi enkratne nagrade, ki bi spodbujale ustvarjalce. , Tretja oblika spodbujanja inovacijske dejavnosti mora biti sodelovanje pri dohodku, ustvarjenem z združevanjem inventivnih rešitev z delom in sredstvi temeljnih organizacij. Udeležba v dohodku na tej podlagi mora biti s samoupravnim splošnim aktom jasno določena in časovno omejena. S tem bi namreč izkjučili Na samoupravnih osnovaH V organizirano otroško varstvo bo treba zajeti čim več otrok, ki doslej niso dobili prostora * * * * v vrtcih — Po potrebi naj bi razširili in ne zmanjšali krog upravičencev do otroškega dodatka S samoupravnim sporazumom o temeljih plana vzajemnih in solidarnih nalog otroškega varstva v Sloveniji za obdobje 1976—1980 urejamo pogoje in merila, na katerih temelji svobodna menjava dela na področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, hkrati pa določamo obseg pravic zaposlenih mater, otrok in delavskih družin, ki so jim zagotovljene po načelu vzajemnosti in solidarnosti, predvsem pa odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenih programskih nalog družbene vzgoje in varstva otrok v republiki. Sporazum zajema še programe območnih skupnosti otroškega varstva o vzgojnovarstveni dejavnosti predšolskih otrok, varstvo zaposlenih mater in novorojenčkov, denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok in srednjeročne načrte pospeševanja družbenega varstva otrok. Na samoupravni podlagi naj bi poslej temeljile tudi vse akcije za razširitev različnih oblik družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, kot so potujoči vrtci, krajši vzgojni programi in podobne, s katerimi bi v organizirano varstvo vključili čim več tistih otrok, ki doslej niso dobili prostora v vrtcih. Staršem pa bo treba glede na dohodek na družinskega člana kriti del stroškov za dnevno varstvo in vzgojo njihovih otrok v vrtcih in v varstvenih družinah po dogovorjenih merilih, ki jih bodo dokončno oblikovale območne skupnosti otroškega varstva. Na zadnji seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine republiške zveze skupnosti otroškega varstva so delegati posebej opozorili, da bomo morali do 1980. leta vzajemno in solidarno zagotoviti zaposlenim materam nadomestilo njihovega osebnega dohodka med podaljšanim porodniškim dopustom oziroma Ji' krajšim delovnim časom do ' leta otrokove starosti. Enako ■ , tudi za pomoč za opremo slehe .e novorojenega otroka, ki bo leto usklajena z gibanjem nih stroškov za novorojenčkovo osnovi samoupravnega sporazu _■' temeljih plana vzajemnih in s° .gye' nih nalog otroškega varstva v hotenji — ne-le ohranili d°s6^ krog upravičencev do otf° ^ dodatka, temveč naj bi ga p° P° niji do 1980. leta, naj bi sprotju z nekaterimi druga^ji vsako leto še razširjali. ih Velenje- BITKA ZA IZPOLNITEV PLANA Velenjski rudarji so v proi-?v°dni načrt zapisali, da bodo .etos nakopali skupaj 4,5 mili-J°na ton lignita. V primerjavi z jninulim letom bodo povečali ion'3 Prem°ga za najmanj PO.000 ton, kar je ob predvide-|lern začetku obratovanja nove termoelektrarne Šoštanj IV ob oncu tega leta tudi nujno, težave, s katerimi so se sreča-.a.1 fndarji v temeljnih organiza-c.tjah združenega dela rudnika Smta rudarsko elektroenerget- skega kombinata Velenje na začetku leta, so vplivale, da je proizvodnja januarja in februarja nekoliko zaostala za predvidevanji. V mesecu marcu se razmere izboljšujejo. Medtem ko so januarja in februarja skupaj proizvedli 745.000 ton lignita, ga bodo v marcu nakopali 396.000 ton oziroma v prvih treh mesecih skupaj 1,140.000 ton. Tako bodo trimesečne planske naloge dosegli in za malenkost celo presegli. P. O. i^JBLJANA: TEŽAVE Z NAFTO Zavoljo neskladja v stališčih Posameznih republik še vedno ^ls° sprejeti nekateri družbeni °8ovori o srednjeročnem ra-V°JU dejavnosti posebnega ružbenega pomena. ^ed njimi je tudi dogovor o ^azvoju energetskih virov. Slo-^en'ja bi rada v družbeni dogo-r.°r Uvrstila tudi bodočo rafine-r'° v Kopru, tega pa neketere ^.Publike ne sprejemajo. Zani-,v° Pa je, da Hrvaška, ki ima ,^0ČneJŠ° industrijo prede-nafte, ne nasprotuje gradnji v0Venske rafinerije, če bo Slo-kjnja zagotovila, da izdelki iz Prske rafinerije ne bodo ogro-ne'r'3r°C'aie izdelkov drugih rafi-talf ^ na ^onaaoem trgu. Prav 0 se republike še niso do- ^0mav ° us'c'afevanJu cene tu I' 6 na^e s ceno uvožene in rij 1116 ° ®rac*nj' bodočih rafine-letu 1980 naj bi namreč doma predelali 18,5 milijona ton nafte, po prijavljenih razvojnih načrtih pa naj bi imele rafinerije dejansko zmogljivost 26 do 27 milijonov ton. Pri teh načrtih kajpak že po tradiciji ravnamo drugače kot v razvitih deželah. Medtem ko v posameznih industrijskih državah, zlasti v Zahodni Nemčiji, ugotavljajo, da imajo prevelike zmogljivosti rafinerij in hkrati tudi precej nerentabilnih posameznih predelovalnih obratov in jih zato nameravajo v naslednjih letih nekaj ukiniti, pri nas, kot kaže, dokaj nesmotrno povečujemo proizvodne zmogljivosti. In to kljub dejstvu, da se za gradnjo rafinerij pospešene zanimajo tudi dežele — proizvajalke nafte, od katerih tako uvozimo blizu 80 odstotkov po trebne nafte. I. S iiiBLJANA: USPEŠEN SEJEM ALPE-ADRIA na p16111 tec'nu Je bil v Ljubljani šest °S'30c'ars'h dežel — ^strije; Italije in Jugoslavije. na 0srednji razstavi, ki je bila tesr^61^6113 P1^3211 možnosti za stv ejSe delovanje gospodar-dež |°Sec'nj'h področij vseh treh jra2^’ je sodelovalo več kot 400 L Svavljalcev. Pozornost obi-jnian-fCCV S° zbujaie tud' druge je ' estac>je sodelovanja. Tako g0sna Sejmu sodelovalo tudi O-0 zahodnonemškega adna, ki je z Ljubljano pobrateno mesto. Razstava »Naredi si sam« postaja iz leta v leto bolj priljubljena. Posebna zanimivost sejma pa je bila razstava prenosa umetniških stvaritev na industrijske izdelke; več naših podjetij je pokazalo izdelke, od tekstilnih do papirnih in steklenih ter lesnih ter okrasnih iz zlata ter keramike, ki jih krasijo slike in grafike znanega umetnika Jožeta Horvata-Jakija. Letošnji sejem je tako po številu razstavljalcev kot po obsegu razstavnega prostora in po raznolikosti prikazanega sodelovanja med deželami presegel vse dosedanje sejme Alpe— Adria. R. B. ' v§( postavljajo nove skladiščne prostore, ki naj bi slu-zatjn?,nenom tovarne AERO — TOZD Kemija Šempeter, ki v *NGKasu močno razširja dejavnost. Objekt, katerega gradi jen h | ho meril 2000 kv. metrov in računajevda bo dogra-0 1* maja. —Tekst in foto: E. Masnec VELIKE RAZVOJNE NALOGE V ELEKTROENERGIJI Nove elektroenergetske zmogljivosti Ugodne vremenske razmere lajšaj'o pomanjkanje toka — Zamude pri gradnji elektrarn Zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer letošnja proizvodnja hidroenergije krepko presega z bilanco predvideno proizvodnjo. C e ne bo večjih okvar agregatov v slovenskih in hrvaških elektrarnah, se bo letos verjetno možno izogniti težavam pri oskrbi z električno energijo, ki bi se sicer neizbežno pojavila zaradi nekaterih zamud pri gradnji novih elektrarn. Med novimi objekti, katerih graditev se je zakasnila večidel zaradi objektivnih razlogov, velja omeniti predvsem HE Srednja Drava II — Formin in TE Šoštanj IV. V skladu s prvotno predvidenim rokom bi morala biti hidroelektrarna Srednja Drava II dograjena že v letošnjem januarju, vendar pa je bil rok za dograditev premaknjen na konec leta. Kasnitve so nastale v prvi vrsti zaradi pozno odobrenega kredita, težav pri nabavi strojne opreme iz uvoza in zamudnih postopkov pri pridobivanju različnih soglasij in dovoljenj ter zavoljo kasnitev pri izdelavi nekaterih projektov. TE Šoštanj IV kasni z obratovanjem za približno dva meseca in pol in bo začela poskusno obratovati prav tako v letošnjem decembru, ko bo »na sponkah« — kot rečeno — tudi že hidroelektrarna Formin. Če izvzamemo nekatere obratovalne težave, se je že vključila v elektroenergetski sistem plinska elektrarna Brestanica, medtem ko je sorodna elektrarna z dvema turbinama v Trbovljah že obratovala lani, a bo zaradi vrste objektivnih pomanjkljivosti in tudi vzrokov subjektivne narave za obratovanje dokončno usposobljena najverjetneje šele ob koncu tega leta. Čeprav so omenjene in nekatere druge kasnitve (tako denimo tudi pri graditvi 8. agregata hidroelektrarne Fala in 4. agregata HE Moste) nezaželene in povzročajo večjo ali manjšo gospodarsko škodo, je vendarle treba investitorjem in izvajalcem v opravičilo zapisati, da so se izpolnjevanja svojih obveznosti lotili z vso vestnostjo in prizadevnostjo. Izredno kratki predvideni roki gradnje pa so jim ob številnih objektivnih težavah, ki smo jih v glavnem opisali, onemogočili pravočasno dograditev objektov. Tako je bil, denimo, za dograditev HE Srednja Drava II — Formin s pogodbo predviden rok 30 mesecev in za TE Šoštanj IV rok komaj 36 mesecev, ki je tudi po evropskih merilih nedvomno prenapet, saj je bilo treba v tako pičlem času omenjene objekte ne le projektirati in jim zagotoviti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter številna potrdila in soglasja za graditev in uvoz opreme, temveč oskrbeti tudi potrebna sredstva. Šele potem je bilo možno pospešeno graditi objekte, naročati in nabavljati opremo ter poskrbeti za montažna dela. Če upoštevamo še graditev jedrske elektrarne v Krškem (s približno polletno zamudo naj bi bila dograjena ob koncu leta 1979), potem lahko ugotovimo, da so planske investicijske naloge, ki so jih sprejeli investitorji in izvajalci v elektrogospodarstvu Šlovenije, izredno odgovorne in zahtevne. O zahtevnosti teh nalog med drugim priča tudi naslednja primerjava: v obdobju do leta 1950 so bile v naši republiki zgrajene elektrarne s skupno močjo blizu 214 MW, v naslednjih desetih letih pa se je njihova instalirana moč potrojila. V obdobju 1960—1975, torej v naslednjih 15. letih, se je zmogljivost elektrarn v Sloveniji kljub naglo naraščajočim potrebam le podvojila. V obdobju doleta 1980, torej v pičlih petih letih, pa naj bi instalirano moč naših elektrarn spet podvojili oziroma nadomestili vse to, česar nismo storili v minulih 15 letih. N. ŽUŽEK NA ROB LETOŠNJIH IZGUB V GOSPODARSTVU Preveliko breme za gospodarstvo Izgube skupaj 18 milijard din v 1500 TOZD — Največja rast izgub v Sloveniji Čeprav bo skupen znesek izgub v OZD ob koncu leta 1976 znan šele, ko bodo obdelani podatki iz zaključnih računov, ZIS ocenjuje, da bodo izgube v jugoslovanskem gospodarstvu znašale blizu 18 milijard dinarjev. Izgube so nastale v kakih 1500 TOZD s približno 550.000 zaposlenimi. V gospodarstvu so za polovico večje kot leta 1975. Večina OZD, ki imajo izgube, že sestavlja sanacijske programe, tako da ZIS pričakuje, da bo obseg nepokritih izgub v zaključnem računu za 1976. leto manjši kot po periodičnem obračunu za 9 mesecev minulega leta. Po tem obračunu je imelo od januarja do septembra 1976 izgube 6.798 TOZD ali 29 % vseh TOZD, znašale pa so dobrih 29 milijard dinarjev. Največje izgube, več kot 17 milijard dinarjev, je imela v prvih 9 mesecih lani industrija. Sledi promet z več kot 5 milijardami dinarjev izgub, trgovina in gostinstvo z več kot 2,5 milijarde, gradbeništvo z 1,6 milijarde in kmetijstvo z 1,2 milijarde dinarjev izgub. V informaciji ZIS je naštetih tudi 16 TOZD, ki so v prvih devetih mesecih imele več kot 100 milijonov izgub. To so: Skopje — Rudniki in železarna — 636 milijonov, ZP Elektrogospodarstvo SR Slovenije — Maribor — 429 milijonov. Metalurški kombinat — TOZD Proizvodnja železa Smederevo — 271 milijonov, ŽTP Beograd — TOZD sekcija za vleko — 216 milijonov, »Boris Kidrič« KHK — TOZD Tovarne koksa Lukovac —182 milijonov, Trepča — rafinerija svinca — 127 milijonov, INA Reka— 128 milijonov, Rafinerija nafte Bosanski Brod — 100 milijonov, Tovarna avtomobilov Novo mesto — 108 milijonov, Iskra Kranj — 132 milijonov, Azotarna Pančevo — 120 milijonov, ŽTP Ljubljana — 133 milijonov, ŽTP Zagreb — 132 milijonov, ŽTP Zagreb — TOZD prometne sekcije Zagreb — 114 milijonov, Makoteks Skopje — 120 milijonov, Progres-interagrar Beograd — 128 milijonov itd. Izgube nad 50 in 100 milijoni din je imelo 61 OZD. V SLOVENIJI NAJVEČJA RAST IZGUB Nepokrite izgube so bile lani v Jugoslaviji večje kar za 266 odstotkov kot predlani, v Sloveniji pa so se povečale najbolj v državi, namreč kar za 759 odstotkov. Kljub tolikšnemu skoku nepokritih izgub pa so ob pripravah poročila o izgubah za slovensko skupščino v odboru za gospodarstvo in finance slovenskega izvršnega sveta menili, da ne bi bilo smotrno, če bi se skupščina ukvarjala zgolj s 112 delovnimi organizacijami z nepokrito izgubo. Veliko pomembnejše in torej glavno vprašanje je splošno opešanje obnovitvene sposobnosti gospodarstva. Z izjemo celotnega dohodka so namreč vsi kazalci, ki govorijo o uspešnosti gospodarjenja, lani v Sloveniji zaostali za jugoslovanskim poprečjem. Zaradi zmanjšanja akumulacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva se je že resno znižala možnost izpolnitve srednjeročnega načrta in bo treba zato verjetno omejiti njegove cilje. VELIKI ZASLUŽKI BANK NA RAČUN OBRESTI Kako pokriti izgube je eno glavnih vprašanj, ki mu tudi v sosednji Hr-vatski posvečajo dokajšnjo pozornost. Zadeva ni nič kaj lahka, saj imajo trenutno na voljo manj denarja, kot pa bi ga potrebovali za kritje izgub. Bržčas pa bodo ta problem pravočasno uredili, saj nameravajo sprejeti po hitrem postopku zakon, s pomočjo katerega naj bi spremenili in dopolnili zakon o združevanju sredstev za nudenje ekonomske pomoči organizacijam združenega dela. Nepokrite izgube v gospodarstvu so bile lani za več kot štirikrat večje kot leta 1975. V industriji so bile, denimo, nepokrite izgube domala petkrat večje kot leto poprej, za prav toliko ali celo nekaj več v gozdarstvu, v obrti štirikrat, v stanovanjsko komunalni dejavnosti za sedem in polkrat, v gradbeništvu za skoraj enajstkrat itd. Doslej imajo na Hrvatskem zagotovljenih 70 odstotkov sredstev za kritje teh izgub. Tudi gospodarstvo BiH je dokaj zadolženo. Industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini je bila lani za 2,5 % večja kot predlani, kljub temu pa je bil njen dohodek samo za 1 % večji. Gospodarstveniki BiH ocenjujejo, da so na to močno vplivale dogovorjene obveznosti, zlasti obresti. Obseg obresti je rastel po 64-od-stotni stopnji ob 1-odstotni rasti dohodka. Gospodarstvo te republike je za obresti plačalo blizu 3,5 milijarde dinarjev. Tako je podružnica gospodarske banke Sarajeva imela lani 227 milijonov dinarjev prihodka, TOZD v Sarajevu pa 527 milijonov dinarjev izgub. Glavni vzroki za izgube so veliki krediti, ki so se lani povečali za več kot 50 %. S tako povečanimi krediti so si TOZD ustvarjale upravičene in neupravičene zaloge in omogočile izplačilo zasluženih in nezasluženih osebnih dohodkov. Da bi se izkopali iz sedanjih gospodarskih težav, nameravajo v BiH še znižati obrestne stopnje za najete kredite, spremeniti kratkoročne kredite v dolgoročne ter v večjem obsegu kot doslej uporabljati menice kot plačilno sredstvo. O izgubah poročajo tudi iz drugih republik, vsa poročila pa izzvenijo v refren, da je vzrok zanje pretirana zadolženost in poraba v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Iz razmer v sarajevskem gospodarstvu jasno sledi, kam se preliva denar iz prezadolženega gospodarstva: preliva se v banke. Pred tem dejstvom si zdaj niti bančniki ne zatiskajo več oči; povsod so se začeli odločati za znižanje obresti. Vendar jih znižujejo le po malem, za odstotek ali dva, več pa ne. Po doslej znanih podatkih se nameravajo še najbolj odločno spopasti s kreditno draginjo v reški banki. Izvršni odbor reške banke je tako sprejel predlog sklepa, da bodo obresti za kredite gospodarstvu znašale največ 10 odstotkov namesto dosedanjih 12 odstotkov. Če bo obveljal sklep o zmanjšanju obrestnih mer za lansko poslovanje banke, bo gospodarstvo dobilo 25 milijonov din oziroma bo toliko manj plačalo na račun obresti. Za prednostne veje in področja, katerih razvoj spodbujajo tudi družbeni plani, bodo obresti še manjše. To velja za kmetijstvo, zdravstvo, grafično industrijo in nekatere druge dejavnosti, za katere je predvidena 8-odstotna obrestna mera. Za kreditiranje izvoza, proizvodnjo pohištva, pripravo turistične sezone in malo gospodarstvo pa naj bi veljala 9-odstotna obrestna mera. Predlagajo tudi, naj bi sredstva za sanacijske kredite obrestovali po 6-odstotni stopnji. Dobro bi bilo, če bi se tudi v drugih bankah odločili za podobno znižanje obrestnih mer za kredite ter tudi s tem pomagali gospodarstvu na zeleno vejo. Ce se ne bodo, se bo gospodarstvo še naprej dušilo pod prevelikimi davčnimi in kreditnimi bremeni — v splošno ekonomsko in družbeno škodo. V. BLATNIK KRŠKO Doslej vse preveč anonimni Specializirano podjetje za industrijsko opremo, skrajšano SOP Krško, je ena najbolj zdravih delovnih organizacij v krški občini. Za njmi je uspešno leto, v katerem so vse tri TOZD (Oprema, IKON in Storitve) ustvarile realizacijo v znesku 110 milijonov dinarjev in imele po zaključnem računu 8 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Po izločitvi vseh družbenih dajatev so dali na sklad skupne porabe in poslovni sklad dobrih 6 milijonov dinarjev. Ob 100-odstotnem doseženem planu so minulo leto zgradili tudi sodoben objekt, v katerem so dobili prostore TOZD Oprema, splošno ključavničarstvo in skupne službe, za investicijo, ki je veljala 32 milijonov, pa so sami zagotovili tretjino sredstev. Medtem so osvojili tudi več novih programov, tako da načrtujejo za leto 1977 skoraj 50-odstotno pove- čanje realizacije. Že izkušnje ob sedanjih novih strojnih napravah in minimalnem povečanju števila zaposlenih kažejo, da bo plan možno doseči. Sicer pa predvidevajo nekaj investicij tudi za tekoče leto: vlagali bodo v boljšo opremo,v proizvodne in. druge prostore, obnovili stari objekt v Kostanjevici in dodali dve »polji« pri novem poslopju, tako da bo v Žadovinku, kjer je industrijska cona Krškega , na enem mestu zbranih več proizvodnih storitev. '350-članski kolektiv bo v srednje-' ročnem obdobju dopolnjeval obo-stoječe programe, tehnologijo in opremo uvajal novo proizvodnjo, zgradil prostore svojega inženirskega biroja v Ljubljani in si spričo . bližine sorodnega podjetja prizadeval za integracijo s Kovinarsko Krško. Ni mogoče zanemariti tudi inova- cijske dejavnosti SOP Krško, ki uspešno poteka prek njihove projektivne skupine v Ljubljani, vse bolj pa se z izboljšavami vključujejo neposredni proizvajalci. Dobre uspehe so dosegli že pri opremi za površinsko zaščito v lesni in kovinski industriji, razvijajo program na področju notranjega transporta ter filtrske naprave za varstvo okolja. Po njihovih inovacijskih dosežkih se zgledujejo celo tuji partnerji. Organizaci ja združenega dela SOP Krško računa tudi na večjo blagovno menjavo s tujino, že doslej pa so prek posrednikov montirali več naprav v Sovjetski zvezi, Gani, Koreji, in ČSSR. Tako kolektiv, ki je doslej snoval in ustvarjal vse preveč neopazno, postaja pomemben dejavnik razvoja krške občine, Posavja in širše skupnosti. VLADO PODGORŠEK DE ljudje med ljudmi 2. aprila 1977 stran j GH_ ljudje med ljudmi 2. aprila 1977 stran 9 S POTI PO UKRAJINI (V.) Udobje na Edini obisk, ki ni bil v planu: v stanovanju zaporoškega delavca — Najina gostiteljica nima nič več prostega časa kot naše žene in matere — Kako sva preživela večere — Ukrajinska narodna restavracija: čudovito doživetje Med pogovorom o standardu sovjetskih ljudi sva v Kijevu na glas povedala željo, da bi rada obiskala kakega delavca v njegovem stanovanju in pokramljala z njim o povsem vsakdanjih rečeh. — Zakaj pa ne, so rekli najini gostitelji. Priložnost se je pokazala šele med najinim obiskom v Zapo-rožju. V glavnem povsem novo mesto, ki v marsičem spominja na naše Velenje, le da je naše rudarsko mesto in mesto bele tehnike v primerjavi z ukrajinskim Zaporožjem zelo zelo majhno. Zaporožje, ki je bilo med vojno porušeno, zdaj zavzema za naše razsežnosti ogromne površine. To je mesto z izredno širokimi alejami, razsežnimi parki, polno cvetja in zelenja celo v poznem jesenskem času, vmes pa kakor bi bile posejane ogromne stavbe, naj že so stanovanjske ali namenjene različnim družbenim in gospodarskim potrebam. Število prebivalcev: 800.000! EDEN OD 12.500 JEKLARJEV No, v tem mestu sva imela priložnost spoznati delavca, jeklarja velikega kombinata, ki ima 12.500 zaposlenih. Po uvodnih stavkih nama je začel pripovedovati, da njihova livarna zmore 1,5 milijona ton jekla na leto, da so njihovo licenco kupili Švedi (le-ti tudi opremo), Američani, Japonci, da njihova valjarna zmore na leto 700.000 do 800.000 ton, da je vrednost proizvodnje 650 milijonov rubljev, da namenjajo letno za sklad materialne stimulacije 2,7 milijona rubljev, za razvoj proizvodnje 6 milijonov rubljev, za vzdrževanje socialnih in kulturnih objektov 1,8 milijona rubljev... Vse to nama je pred dvema urama pripovedoval tudi predsednik sindikalnega tovarniškega komiteja, ko sva obiskala kombinat. Skratka — najin gostitelj je bil obveščen o vsem in ni bilo vprašanja, na katerega ne bi znal odgovoriti. Tako je med drugim tudi povedal, da je bila pri njih poprečna delavčeva plača v 1975. letu 183 rubljev, da pa je ob koncu leta 1976 znašala že 193 rubljev, da je lahko maksimalna plača livarja 300 do 370 rubljev, minimalna pa 80 rubljev (čistilka, kdo drugi), medtem ko generalni direktor kombinata prejema od 400 do 600 rubljev, odvisno pač, kako kombinat presega plan. (Če ga ne bi, bi ga odstavili in to prav na pobudo sindikata, je rekel.) — Dobri ste, da vse to veste. In vi ste livar? — Da, je rekel. ŠTEVILKE KOT POEZIJA Najin gostitelj je bil star nekje med 30 in 35 let, čokat, sila močan in iz vsakega dela njegovega telesa je odsevalo izredno zdravje. Plavolas z modrimi živahnimi očmi. In ko je pripovedoval številke o svojem kombinatu, jih je pripovedoval zelo simpatično, nevsiljivo. Iz njegovih besed je odsevala velika ljubezen do kolektiva, ki mu daje kruh in po njegovem mnenju visok standard. Človek bi ga poslušal še in še. — Ne morem reči, da sem v mladosti stradal. Toda če bi mi takrat kdo pripovedoval, kako bom živel, nikoli ne bi verjel. Imam veliko dvosobno stanovanje, ki meri 45 kvadratnih metrov, dobro ženo in dva otroka, sina in hčerko. — Štiričlanska družina torej, pa pravite, da imate na 45 kvadratnih metrov veliko stanovanje! No, potem smo se le sporazumeli. Sodobna kuhinjska niša, predsoba, kopalnica itd., ne šteje v stanovanjsko površino. Toliko merita le dve sobi. V dnevni, na bogato podloženih kavčih spita z ženo, v drugi sobi otroka. Lepo stanovanje, ni kaj reči. Centralna kurjava. Žena je medtem pripravila čaj in prinesla torto. Pa tudi kozarec vina smo popili. Moram pa reči, da se vsi skupaj nismo kdove kako dobro počutili. Preveč nas je namreč bilo v stanovanju. Z nama so prišli tudi nekateri gostitelji, ki so nama ljubeznivo razkazovali Zaporožje. To pa so bile idealne razmere, v katerih kakršenkoli zaseben, kaj šele bolj intimen pogovor ne more vzkliti. — Seveda pomagam, je potrdil. Takrat pa ga je žena pogledala tako, daje bilo vsem jasno. Kdo ne pozna takšnih pogledov? Vsi smo se zasmejali (razen žene), midva pa sva gostitelju segla v roko, češ, naj ti ne bo nerodno, kajti večina »pravih« moških po vsem vesoljnem svetu se ne utegne ukvarjati s takšnimi »malenkostmi«, kot je sesanje prahu, pomivanje posode itd. _ — Hvala za takšne prave moške, je rekla najina prikupna prevajalka Nela. Sem pa že raje sama vse življenje! — Lepi ste, je rekla gostiteljica. Toda kljub temu pazite, kaj govorite! Potem smo se možje posuli s pepelom m rekli, da tako res ne gre. Vsi. Ko bi nas videli! Koliko hinavščine je bilo v naših ne bi zapisal nekaj vrstic tudi o večerjah. Gostitelji so se trudili, da morda le ne bi bila lačna in žejna in da bi se čim bolje počutila. Medtem ko so se mize dobesedno šibile, najina želodca pa pokala (gostitelji so rekli, da obroki sploh niso preveč obilni, kajti pri njih da dobro delajo, pa tudi dobro jedo!), sva z očmi po ogromnih dvoranah iskala kakšen nežen obrazek. Včasih so oči za nekaj trenutkov obtičale skupaj in — pogum velja! Če si že v Ukrajini in da ne bi plesal z Ukrajinkami? Nobena ni dala košarice, mož ali zaročencev (kdo bi vedel, kaj so bili) pa to ni preveč vznemirjalo. Ko sva plesalko pospremila nazaj k mizi, so naju obvezno »počastili« z vodko ali vinom. Restavracije, kjer se obvezno tudi pleše, so bile tiste dni vedno polne tovarišev in KAJ BI S PRALNIM STROJEM? — Kako živite? — Zelo dobro, ničesar nam ne manjka. — Imate pralni stroj? — Ne, pa ga tudi ne potrebujeva, se je oglasila Žena. — Perete vi, z rokami? — Ne, nesem v servis (tam se to reče drugače) in takoj je oprano. — Je pranje drago? — Ne, zelo poceni. — Kaj delate v prostem času? sva vprašala ženo. Dolgo je molčala. »Povej tako, kot je,« jo je spodbudil mož. — Veste, prostega časa imam zelo malo. Služba, kuhanje, gospodinjstvo, veliko se ukvarjam z otrokoma. Zvečer najdem nekaj časa za televizijo, potem pa včasih kino... KO BI VSI MOŠKI NA SVETU... ’ — Mož vam gotovo pomaga v gospodinjstvu, sva rekla. besedah in kako smo se vsi trudili, da bi bili resni. — Oh, ti moški, je rekla Nela. Malo pa smo se le pošalili. Potem sva začela spraševati gostitelja, kaj počenja v prostem času. Med dopustom gre rad v rojstni kraj, kjer uživa, ko pomaga pri delu na polju, rad gre na kakšno tekmo, ukvarja se z otrokoma... No, potem je še povedal, da že dve leti študira na višji partijski šoli, da bo po šoli politično delal poklicno. Pred nedavnim se je vrnil iz Japonske, kjer je bil član neke sovjetske delegacije. Seveda, v takšnih razmerah, čeprav zdaj ne dela več kot livar (kadar študira), ni kdo ve koliko časa za konjičke pa tudi za pomivanje posode ne. To je poudarila tudi žena, ki ga ima — kot je vse kazalo — izredno rada. URE OB OBLOŽENIH MIZAH Ko pišem o najinem obisku v Ukrajini, si ne morem kaj, da tovarišic, ki so v mesto prihajali po različnih dolžnostih, turistov in domačinov. Lepo oblečeni so jedli, pili in se zabavali — brez hrupa in kričanja. Orkester pa je igral vse, kar je moderno na zahodni polobli in le včasih kakšno domačo vižo. Škoda, sva si mislila, ko sva »telovadila« na plesišču kot naši najstniki V kakšnem disko klubu. — Ali se pri vas zabavate samo v takšnih velikih hotelskih dvoranah? sva vprašala. — Ne, imamo tudi manjše v narodnem stilu. In v eno takšnih so naju peljali pred odhodom iz Kijeva. To je bilo nedvomno najlepše gostinsko doživetje v Ukrajini. Soba v ukrajinskem stilu, orkester in pevci ukrajinske ljudske glasbe, narodne jedi in pijače, zlasti pa pristno ukrajinsko razpoloženje najinih gostiteljev. Tovariš Nikolaj Mihajlovič Slavinski, iskrena hvala za nepozabno doživetje. VOJKO ČERNELČ DISCIPLINA V OČEH PSIHIATROV Kukavičje gne^o po ljubljansko Ali sme (koliko in kaj?) slovenska javnost sploh imeti konkretnejši vpogled v dogajanje znotraj .slovenske psihiatrije? Videti je, da je to osnovno vprašanje, ki se mu sicer vsi (bolj ali manj) prizadeti na vse kriplje izogibajo in se »gredo noje«, čeprav se je že neštetokrat pokazalo, da vtikanje glave v pesek nima nikakršnega vpliva na realno stvarnost. Tokrat bi morda kazalo zožiti vprašanje le na tisti del psihiatrije, ki se ubada z zdravljenjem alkoholilkov. Zastavili smo si ga namreč ob nedavni disciplinski obravnavi proti dr. Janezu Ruglju pred disciplinsko komisijo klinične bolnišnice za psihiatrijo. Do postopka je prišlo na zahtevo direktorja, podrobnejšo osvetlitev obtožb pa smo že objavili v letošnji 9. številki DE, tako da je tokrat ne bi ponavljali. Za osvežitev spomina le osnovni podatek: obtožnica se je »obesila« na izjave dr. Ruglja, ki jih je dal v intervjuju za revijo »Stop«. Dr. Janez Rugelj je, kot kaže pričakoval, da nekatere nerazre- šene stvari nujno zahtevl javno osvetlitev, da bi preš6! gordijski vozel, po mnenju11' govih nasprotnikov (vsekak°: le-ti v »težki« večini) pa jej3' polemika ne samo nezažek® temveč celo škodljiva. Slove*1' psihiatriji, kajpada. Zanimivo: težišče razpis*'’ vozlov se ni preneslo na »e**1 logično osnovo«, ali ima Ruf prav ali ne, ampak so ga odi0, joči (v tehnokratskem pon*£ besede) prenesli v razmišlja če se spodobi in ali je prav, d* dr. Rugelj v docela stroko'', »notranje« razčiščevanje o*** sov vpletel tudi javnost. Na kratko: ali je imel zdraj® pravico javno spregovorit* nekaterih aspektih psihia** nega zdravljenja bolnikoV' temi torej, ki jo je pred U’’ slovenskih gledalcev v še pos£ plastični obliki prinesel filu1’" nad kukavičjim gnezdu*1 Vemo, da je film po vsem s( dvignil obilo prahu (zaniru* filmski izraz je menda j3' delovanje!). Mar je bil potei**1 kem »zločin« dr. Ruglja, ke* l13 sebi lasten — nekateri pravijo- »zagrizen« — način opozoril, je tudi v naši psihiatriji precej Kukavičje atmosfere? . Dobro: disciplinska komisija Ju sklenila, da mora dr. Rugelj iz .uzbe. Dokončen sklep o tem bo sicer sprejel šele delavski svet, vendar... ^ Ne bj ij0teij nikogar žaliti, Odar se ne moremo ubraniti *sa, da je bil sklep o izidu »spo-PUua« sprejet že zdavnaj prej, še P ed zasedanjem disciplinske oniisije, ki je bila po sili razmer Postavljena v vlogo tožnika (in Hc »Cy-l IX IT _ \ v • 1^.1* 'jati »sodišča«), če je hotela izpe- . svojo vlogo — formalno v ujah samoupravnih odnosov. Navsezadnje bi se naše zani-I anje in pozornost javnosti uko umaknila za plotove indi-erentnosti, češ, naj se psihiatri 2oljejo med seboj, kot vedo in inaJ°> glavno, da profesionalno ^ strokovno opravljajo svoje to'0 ^arumivo je, da se prav na , temo »znotraj« psihiatričnih (D°1?V oajtežje bitke. del° sP°Padi so navsezadnje Prizadevanj za napredkom!). Vse pa kaže, da so različni pogledi na učinkovitost in metode zdravljenja prišli v tako ekstremna nasprotja, da »normalen razplet« skorajda ni več mogoč. Ne nazadnje nam je lahko v dokaz omenjene trditve tudi postopek zaradi »težje kršitve delovne dolžnosti« proti dr. Janezu Ruglju. Namesto da bi stroka omogočala profesionalno afirmacijo modernejših (in vse kaže tudi učinkovitejših!) metod zdravljenja denimo alkoholikov — morajo »padati glave zaradi discipline«, čeprav se vsi prav dobro zavedamo, da je še najmanj umestno govoriti o disciplini. Začeli smo z javnostjo. Nasploh velja v praksi, da javnost ve le toliko, da »razume« težave zdravstvene službe (z drugimi besedami: da »razume« utemeljevanje po potrebah zdravstva). Vse drugo mora »ostati »znotraj«. Ljudje pač »niso strokovnjaki«. Komentar je kajpak odveč! IGO TRATNIK MIHA MARINKO S TOVARNIŠKIMI NOVINARJI Nj^lMAH V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se minuli četrtek, kot smo v našem listu že poročali, zbrali na Čebinah novinarji glasil v zdmženem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah, na Čebinah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem, narodnim herojem Mihom Marinkom. Kolono vozil, ki se je tistega dne vila iz Trbovelj na Čebine — na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev, izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki — bo prekosila samo še kolona, ki se bo po novi asfaltirani poti na Čebine vila 16. aprila, ko bo tam osrednja proslava 40. obletnice ustanovitve KPS. V prisrčnem in iskrenem dvogovoru, Miha Marinko in Bariičeva mama, ki je pred štirimi desetletji gostom, ki so v njihovi hiši snovali slovensko KP, stregla s čajem in s skromnim prigrizkom. Za kakšen pomemben dogodek je takrat šlo, je zvedela šele kasneje. ki se je razvil med tovarišem M d ke dogodke narede človeško kom in tovarniškimi novinarji. ^ n *e- To pa zmore le živo pričevanje so dragega gosta prosili, naj za ni' p°svrednega udeleženca, list pove še kaj posebej in bra' se nekaj je pokazalo srečanje na posreduje svoje pozdrave, kar je L tovarna^: tovarniška glasila prestopajo riš Marinko rad storil, so le-ti ižv"„. d niske okvire, saj ni mogoče obiti človet'n'a v *'r3' družbeni skupnosti in dop0]PVe8a doživljanja sveta deliti na DČ V tnvi rni in nnnnlHnp H n m a ne v tovarni in popoldne doma. ki jih i za dragocene podrobnosti, . doviharji nimajo zapisanih: za H človeške podrobnosti, ki tudi z?0 I i Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil, vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, so obljubili, da še pridejo na takšna in podobna srečanja! M. V. 7. april, svetovni dan zdravja, letos posvečal uspešno upirali davici, oslovskemu kašlju, ov otroke cepili tudi proti mumpsu ygov0 če.tere b°lj, druge spet manj zdesetkale človeš-' tvo nVlem Vev ako dovolj krvavo zgodovino. Vendar se je člo^/m, ki SQneiT’ boju za obstanek skušal postaviti po robu tudi b 8a ogrožale. Tako v svetu kot pri nas...« Največji uspehi /cjdr. ju„., CEPLJENJA ■" Čl**1! "^. Res' Cel3'ienja imamo praktično popolno iztreb-lieHJV'^ koz T s'cer, da smo še v januarju letos imeli v svetu en Uiiniio^di če bi jih bilo še nekaj ter bi do popolnega izk°f0grOnln:Se nekaj časa, je to skoraj nepomembno v pri/1 in sol ?1 UsPehom človeškega duha, vztrajnosti, p0/*1., i/0rila |juJ arnosti med ljudmi. Bolezen, ki je tisočletja naposled morala vdati.« za katero je v letih po vojni umrlo v Slov/ j/ asneje '^49. leta je zbolelo za to boleznijo 1034 '^n° oepijg bolnih le še 524, ko pa smo pred 17 leti uVel>V s kombinirano vakcino proti davici, teta- dovsioagie število bolnih hitro padlo. Od leta i taba nobe enij'nc,benega dokazanega primera davice. otfoT^-no ^ <> smrti za to boleznijo! elja tudi za cepljenje’proti oslovskemu kaš-č -ti’ ^latjajijv, ntanj dramatična od davice,« nadaljuje doc. lju>,/le.Sz, Bosanci. Kradejo mi elektriko in razbijajo školjke...« »Mama, če mislijo o tem pisati, ne govori ničesar,« opozori žensko možak, ki je doslej tiho ležal na kavču in prebiral časopis. Izvem, da je to njen sin. Drugi sin, tisti, ki je v Nemčiji, ima v Ljubljani dve hiši. Eno v Knezovi ulici, drugo v Samovi. Obe sta nabiti s podnajemniki. Ko smo preštevali podnajemnike, smo osupnili: v vseh treh hišah jih biva več kot šestdeset! Nekateri živijo z ženami, drugi z dekleti, . človek ne bi verjel, da lahko v navadno luknjo, ki bi naj rabila za shrambo, zrineš dve postelji. Nekatere »sobe« sploh nimajo oken, druge razmejuje stena iz lepenke. NEKJE MORAŠ ŽIVETI Fanika Gnidica, ki je ena izmed prijavljenih davkoplačevalcev šišenske občine, nima rada vprašanj o njenih in sinovih podnajemnikih. Trdi, da lažejo, ko trdijo, da plačujejo za posteljo tudi po 70 starih tisočakov. Ona pravi, da ceni posteljo le od trideset do štirideset starih tisočakov, da je v to ceno zajeta voda in elektrika. Podnajemniki trdijo drugače. Vsak mora plačati za vodo posebej ih za elektriko posebej. »Po teh luknjah, ki sploh niso bile grajene za bivanje, živimo kot živina. Toda nekje moraš živeti,« pravi mlad fant, ki si na majhnem električnem kuhalniku pripravlja kosilo. Krompir. »Srečen sem, da sem sploh našel streho nad glavo. Če nimaš strehe, tudi službe ne moreš dobiti. To vedo vsi ti, ki imajo te »bedne hotele v podganjih luknjah«... »Tisti, ki takšnega življenja ni okusil, ne ve, kaj to sploh je,« pripoveduje možak, ki sloni ob podbojih vrat. »Zvečine smo samo mladi, vsaj polovica nas je poročenih. Ni redkost, da si fant pripelje dekle ali mož ženo. To je človeško. Stisnemo se, pa je. Solidarno se za nekaj ur umaknemo, da sta lahko vsaj takrat sama. Sicer pa ni redkost, da sredi noči slišiš: »fantje, prosim obrnite glave v zid, ženska bi rada na stranišče...« Kaj hočemo. Trpeti moraš, dokler ne najdeš druge sobe. Tako živim že nekaj let in vam povem, da še nisem odkril sobe, ki bi mi omogočila človeka vredno življenje...« »Najhuje je to, da moramo biti tiho. Če se pritožimo, nam pokažejo vrata. Če iščemo pomoč kje drugje, pridejo z občine, lastnika kaznujejo, ta nas nekaj pomeče na cesto in mirna Bosna. Čez čas pa vse luknje spet napolni. Tako je iz leta v-leto. Rešitev je samo samski dom, toda to so le lepe sanje,« pravi žalostnega obraza mož, ki v drvarnici podobni luknji prebiva z ženo. »Človeku ne bi bilo žal tega denarja, če bi imel primeren prostor za bivanje. Poglejte sami: kako naj tu vzdržujemo red, če ni niti vode. Eno stranišče, ena pipa, ena svetilka in konec za vso klet, pritličje, nadstropje in podstrešje. Ni treba biti matematik, če hočeš izračunati, koliko Gnidica dobi na mesec od vseh nas. Mi smo izra- čunali, da je tega denarja več kot štiri stare milijone na mesec...« BOJ ZA DELO IN BIVALIŠČE JE NEUSMILJEN »Problem je znan. Gre za dva vzroka,« pravi Alojz Erbežnik, sekretar za socialno politiko pri RS ZSS. »Ljudje prihajajo v mesta, ne da bi imeli zagotovljeno delo, kaj šele stanovanje. Tolažijo se, da bo že nekako. Stanovanjske težave so tolikšne, da jih še v nekaj prihodnjih letih ne bomo mogli v celoti rešiti. Ker je temu tako, tistih ki dajejo v najem stanovanja in, ki grobo izkoriščajo stisko ljudi, niti ne preganjamo dosledno. S tem bi jim le še povečali stisko. Ni redek primer, da ljudje na prijavljenem uradu prijavljajo bivališča na izmišljenem naslovu. Sindikati smo vedno trdo zagovarjali, da kolektiv ne sme skrbeti samo za nove stroje, temveč za ljudi. Potem ne bi prihajalo do tolikšnih izkoriščanj teh ljudi, ki so v resnici v nemogočem položaju. Žal je človečnost nekaterih lastnikov stanovanj tako nizka, da si niti misliti ni mogoče. Socialne službe so ob tem nemočne. Imamo norme, imamo sporazume in zakone, vendar so okoliščine takšne, da vseh ni možno dosledno uresničiti. Problem bomo lahko odpravili z gradnjo samskih domov in stanovanj. Toda to gre počasi...« J. SEVER hnpn fj novo na našem trziscu! na XIII. beograjskem sejmu je bilo nagrajeno kot »pohištvo leta« M8,V se i dr fti’o!l|j£n'e*5'stVeno"-.—at° n'^ mani nevarna- Obolevnost ve?*10 otrok.čeZmanjšali šele potem, ko smo uvedli ob-Prav smo na diagramu obolevnosti zadnja leta doživljali vzpone in padce ter smo imeli še lani v Sloveniji 144 primerov te bolezni, pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da v tem času ni umrl za oslovskim kašljem noben otrok. Proti virusnim boleznim — izjema so dolgo bile samo črne koze — precej let nismo imeli nobene zaščite. Zato je pomembno odkritje cepiva proti otroški ohromelosti ali poliomielitisu ne samo velik napredek na področju cepljenja, marveč smo doživeli, da otroška ohromelost ni več bolezen groze in gorja, kot je bila pred desetletji. Pri nas smo začeli že jeseni 1957 cepiti z mrtvo, štiri leta kasneje pa z živo vakcino. Ko je postalo cepljenje obvezno, smo v Sloveniji leta 1962 zabeležili le še en smrtni primer. To pa je bila tudi zadnja žrtev te nevarne bolezni.« POGLED V PRETEKLOST IN PRIHODNOST Med otroškimi boleznimi, proti katerim smo prav tako dobili uspešno cepivo, moramo omeniti še ošpice. Bolezen, ki jo je včasih prebolelo 90 % otrok in je na splošno niso imeli za nevarno, je v resnici zahtevala veliko smrtnih žrtev. Doc. dr. Marko Matjašič: »Vse to nam dokazuje, da so ošpice daleč od tega, da bi jih imeli za nedolžno bolezen. Toda tudi to nevarnost bomo verjetno kmalu uvrstili med bolezni preteklosti...« Tako smo pogledali v preteklost in se seznanili s sedanjostjo, kar zadeva zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo zdravje otrok. Kaj pa prihodnost? Na to vprašanje odgovarja doc. dr. Marko Matjašič: »Bržčas bomo kmalu cepili naše malčke tudi proti mumpsu. Bolezen je namreč zelo razširjena, saj je samo lani v Sloveniji zbolelo 5248 otrok. Doslej je bila bolezen blaga, v zadnjih letih pa vidimo, da se pri več kot 60% obolelih pojavi kot posledica mumpsa še meningitis. Zato smo že marsikje uvedli obvezno cepljenje, ki je dobra zaščita.« IVO VIRNIK Pohištvo, ki smo gaže dolgo čakali, da bi opremili: — kletne prostore: shrambe, garaže, delovne prostore, ipd. — sobe: predsobe, dnevne, otroške, študentske, hobi, ipd. in ki bi bilo zares poceni. Edinstveni sistem pohištva vam omogoča popolno kreiranje prostora po vaših željah. Z neomejenim številom kombinacij elementov iz naravnega bukovega lesa v naravni in barvni izvedbi, lahko stanovanje opremite od kleti do dnevne sobe in kuhinje. Kupite, odnesete pod pazduho in iz osmih različnih sestavljenk naredite želeno polico ali IN KJE DOBITE HOPO PROGRAM? Dobite ga v poslovalnicah: • METALKE (Ljubljana, Dalmatinova) • LESNINE (Kranj, Primskovo) • LESNINE (Maribor, Partizanska ulica) • TKANINE (Celje) • KRKE (Novo mesto, blagovnica Žabja vas) • NANOSA(Postojna, Ljubljana 18) Izsvojega proizvodnega prog rama vam nudimo: rezan les listavcev in iglavcev - tesarske izdelke - lepljene strešne nosilce za vse razpone do 100 m - počitniške hišice - stavbno pohištvo -notranjo opremo - hotelsko opremo po naročilu - sestavljivo pohištvo sistem ABC - leseno galanterijo, pohištveni sistem HOPO, obešalnike - velox gradbene plošče. Pl Ihojal Izdeluje: »HOJA« predelava lesa, Langusova 8, Ljubljana, tel. 62-671,62-695 yu hoja iz osnovnih organizacij 2. aprila 1977 novice iz organizacij ZDRUŽENE PTT ORGANIZACIJE_ Odgovorne naloge Delegati sindikalne konference Združenih ptt organizacij Slovenije so na 4. redni seji sprejeli letošnji delovni program in finančni načrt za izvedbo predvidenih akcij sindikata v letu 1977. Prav tako so sprejeli poslovnik o notranji organiziranosti in načinu delovanja konference OOS, poslušali pa so tudi poročilo o delu iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti v PTT prometu Slovenije ter poročilo o Vpisu posojila za ceste v poštnih delovnih organizacijah. Sindikalna konferenca Združenih PTT organizacij Slovenije bo letos posvetila največjo skrb planiranju v temeljnih organizacijah združenega dela in v SOZD ter samoupravni organiziranosti PTT kolektivov. Pri uresničevanju zadnje naloge bodo izhajali iz »ocene samoupravne organiziranosti PTT«, ki jo je pripravil CK ZKS, in iz skupnega dogovarjanja in sporazumevanja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Konferenca se bo tudi zavzemala za večjo delovno storilnost v PTP delovnih organizacijah in za to, da bodo vse TOZD dale za stanovanjsko gradnjo približno enaka sredstva. Konferenca OOS bo sprejela tudi enotna merila za uresničevanje določil letošnje sindikalne liste, pri čemer bo delegati osnovnih organizacij skrbeli predvsem za pravilno vrednotenje minulega dela. TAM, MARIBOR Za potujoči vrtec Osnovne organizacije sindikata TOZD Cestnih vozil so sklenile prispevati 13.000 dinarjev za nakup avtobusa, ki ga bodo preuredili za potujoči otroški vrtec. Akcijo za nabavo takega avtobusa je začel ob letošnjem dnevu žena svet za vprašanja družbenoekonomskega in poli- tičnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Mariboru. V akcijo se nameravajo vključiti tudi druge osnovne organizacije sindikata Tovarne avtomobilov Maribor. S potujočim otroškim vrtcem želijo delavci TAM omogočiti dnevno varstvo predvsem najmlajšim s podeželja. GIF GRADIS, LJUBLJANA_ Manj nadur Na letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata GIF Gradis so delegati ugotovili, da so bili lani pri omejevanju nadurnega dela v podjetju precej uspešni, vendar bo moral sindikat z akcijo na tem področju z enako vnemo nadaljevati tudi letos. Vsi zaposleni v delovni organizaciji, so poudarili na letni skupščini, bodo morali dosledno upoštevati dogovorjeno omejitev na 50 oziroma v izjenih primerih na 80 nadur mesečno. Ker povzročajo nadurno delo največkrat nerealno postavljeni roki, bo morala po sklepu skupščine konferenca osnovnih organizacij-sindikata sodelovati pri sprejemanju takih rokov, ki so ustaljeni za določene vrste gradenj. Po mnenju delegatov bo treba v temeljnih organizacijah združenega dela ukrepati tedaj, ko bodo delavci presegli 30 % dogovorjenih nadur na mesec. ŽELEZARNA JESENICE Mladi dobro delajo Osnovna organizacija ZSMS Žebljarne sodi v železarni med najmanjše po številu, vendar je ena najbolj delavnih. Čeprav je organizacija zaživela šele julija lani, je kljub temu dosegla v svojem delu že lepe razultate. Mladi iz Žebljarne so štirikrat organizirali enodnevno delovno akcijo v Posočju, sicer pa v prostem času v obratu nakladajo in razkladajo vagone, zbirajo star papir itd. Skrbijo za stenski časopis, pred nedavnim pa so natisnili prvo številko obratnega informativ- nega biltena. Ponosni so tudi na »drugo nagrado«, ki so jo ob nedavnih volitvah v samoupravne organe železarne dobili za najlepše urejeno volišče. Letos poleti nameravajo organizirati večdnevni izlet po Jugoslaviji, sodelovati pa želijo z mladimi iz Grahovega pri Paki in z mladimi iz tržiških delovnih organizacij Peko in Lepenka. V obratu se ta čas že pripravljajo na tekmovanje za najboljšega mladega delavca-samoupravljavca. V. HRIBAR CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLED0 Ta teden smo se odpravili v Litijo in obiskali sindikalne delavce tamkajšnje Lesne industrije. Naša namera, da urico, dve pokramljamo s sindikalnimi aktivisti ene največjih litijskih delovnih organizacij, ni bila naključna. Ko smo se namreč v začetku leta pogovarjali z Ivanom Bohom, dolgoletnim sindikalnim delavcem in predsednikom občinske konference SZDL v Litiji, nam je med drugim omenil: » Pridite kdaj tudi k nam v Lesno industrijo... Marsikaj boste lahko videli in slišali, najbolj pa naše mlade, prizadevne delavce, ki so pred časom prevzeli vse odgovorne funkcije v osnovnih organizacijah in v sindikalni konferenci. Njihova prizadevnost se kaže v številnih akcijah, ki so jih v zadnjih mesecih uspešno organizirale osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah.« Bohovemu vabilu smo se odzvali. V pogovoru, ki smo ga imeli z Juretom Ponebškom, predsednikom osnovne organizacije sindikata skupnosti skupnih služb, Božidarjem Čertaličem, predsednikom OOS TOZD Žagarska proizvodnja in Petrom Rozino, predsednikom OOS TOZD Mizarska proizvodnja, smo se lahko prepričali, da so mladi v sindikatu litijske Lesne industrije opravičili zaupanje svojih starejših tovarišev. Naj najprej predstavimo enega največjih delovnih kolektivov v litijski občini. V štirih temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnosti skupnih služb je zaposlenih kakih 500 delavcev. V vseh temeljnih organizacijah delujejo osnovne sindikalne organizacije in v sleherni imajo več samoupravnih skupin. DOBRO ORGANIZIRANI ŽE PRED 8. KONGRESOM zss Za naš pogovor je Jure Poneb-šek pripravil obilo gradiva o dosedanjem delu in letošnjem delovnem načrtu njihovega sindikata. V njem smo lahko prebrali: » Ustava in zakon o združenem delu, ki naj bi pri upravljanju z družbenimi sredstvi, zlasti pa pri oblikovanju in razporejanju dohodka zagotovila delavsko veljavo, zahtevata neposredno odločanje delavcev. To je tudi naši delovni organizaciji narekovalo, da se ustrezno organizira, da bi samoupravljavci v njej uresničevali vse svoje pravice in dolžnosti.« V takih razmerah se je tudi sindikat v Lesni industriji Litija vedno bolj uveljavljal kot organizacija delavcev. O delu osnovnih sindikalnih organizacij pa nam je Božidar Čertalič povedal: »V naši delovni skupnosti smo ustanovili štiri temeljne organizacije in skupnost skupnih služb, obenem pa oblikovali pet osnovnih organizacij sindikata. Na ravni delovne organizacije deluje konferenca OOS. V njenem izvršnem odboru je 7 članov, med njimi tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij Sedanje osnovne organizacije in sindikalno konferenco smo ustanovili že pred celjskim kongresom slovenskih sindikatov.« SINDIKAT DELUJE, KJER SE DELAVCI SESTAJAJO KOT SAMOUPRAVLJAVCI »Naš sindikat tudi pred reorganizacijo ni skrbel samo za ozimnico, izlete in družabne prireditve, ampak še za marsikaj drugega,« je pripovedoval Peter Rozina. »Čeprav tudi takrat nismo slabo delali, smo vseeno spoznali, da sindikat lahko dobro dela samo tedaj, če se delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih delovnih in življenjskih problemih. V našem kolektivu smo si to zagotovili z dobrim delom samoupravnih skupin. Skupine so veliko napravile, precej manj pa člani izvršilnega odbora sindikalne konference. Z njihovim delom ne moremo biti zadovoljni, zato ostaja največje breme sindikalnega dela na peščici najbolj prizadevnih aktivistov. Je že tako, da ljudje sprejmejo funkcije, potem pa ne delajo. In ko delavci zahtevajo odgovore na vsa tista vprašanja, ki so zanje življenjskega pomena, ne dobijo pravočasno odgovorov. Res pa je, da so se stvari popravile. Če bo šlo tako naprej, sem prepričan, da bomo spodbudili k dobremu delu tudi tiste sindikalne delavce, ki doslej niso kaj prida storili za uresničevanje delovnih načrtov osnovnih organizacij in sindikalne konference.« Litijski lesarji so lani zgradil^ Zagorici nove obratne in P ^ slovne prostore. Sedaj imajo tem kraju žagarsko in mizar* ^ dejavnost ter proizvodnjo P * ^ stičnih izdelkov. V prihodnja || letih pa nameravajo zgradi® M skladišče i V SKRBI ZA DELAVCA V skrbi za delovnega člov^ so v litijski Lesni industrij' zadnjih letih precej storili. »Rešili smo vse žgoče stan vanjske probleme. Precej (L narja dajemo tudi za ir"?1'.; dualno stanovanjsko gradnj0’. ' imamo med zaposlenimi ve 1'jj takih, ki si hočejo sami Post?Vuj svoj dom. In ko govorimo o skr za delovnega človeka, ne sn,e'.)i pozabiti, da smo dobro poskril ^ za letne dopuste ob morju. ^ Selcah imamo počitniški dorn . 16 ležišči, z nekaj manj*1 v zmogljivostmi pa razpolaganj’j Punatu na Krku. Ker pa je !^|je zaposlenimi za letovanja uudu J večje zanimanje, smo lani naD ^ vili še počitniško prikolico s posteljami. Bolj kot na vse to P smo ponosni na dobro urejen,; družbeno prehrano. Pred dn6^ smo v obratu v Zagorici odp^ »Ljudje mislijo, da moramo delati samo izvoljeni sindikalni aktivisti,« je kar naravnost povedal Jure Ponebšek, »vendar hočemo, da delajo v sindikatu vsi. Zavedamo se namreč, da le skupno delo rodi sadove.« sodoben objekt, v kater nudimo delavcem kalonc bogate tople obroke. Seveda ■ smemo pozabiti na uspehe izobraževanju ob delu, športno rekreacijo, za kultur razvedrilo delavcev itd. ej Prav zares smo že kar pre •- naredili; vsak tretji delavec vključen v naš sistem samoUPT. ve, seveda pa vsi, ki so »v'c‘?Lrli, ni«, še niso tolikanj prizade'' kot želimo.« jvo VI Slavko Nečemer je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v ljubljanski Karto-nažni tovarni, Stanislav Lasič pa predsednik osnovne organizaije sindikata v tem delovnem kolektivu, kjer dela 860 delavcev. V partiji jih je 83, torej dokaj malo, slabih 10% vseh zaposlenih in skoraj 30 so jih sprejeli v zvezo komunistov v zadnjih dveh letih, odkar so ustavo in zakon o združenem delu skušali uveljaviti tako, da bi vsak delavec lahko organizirano sodeloval v sistemu odločanja. V Kartonažni tovarni Ljubljana je sedem TOZD in delovna skupnost skupnih služb. V temeljnih organizacijah delavci ustvarjajo svoj dohodek in skoraj vsak dan jim Bilten poroča o dosežkih njihovega prizadevanja: koliko dinarjev so p ridobili ali so jih izgubili. Nihče jim ni ničesr podaril. Sami gospodarijo in skrbijo za svoj napredek. Osebne dohodke delijo po delovnem uspehu posameznika in proizvodnem ter poslovnem učinku podjetja kot celote. Torej vsak dobi plačano delo na delovnem mestu in delež od poslovnega učinka podjetja. Seveda so še slabosti in napake in ni jih malo, pa vendar so ljudje, ki delajo v tem podjetju, v partiji in v sindikatu pa v samoupravljanju in v upravi tolikanj zavzeti, za »skupne interese«, kot pravijo, da vse težave pogosto zlahka odpravijo. »Pri nas sta partija in sindikat tako delovno povezana,« je pripovedoval Stanislav, Lasič, »da res lahko govorimo o dveh organizacijah, pa o samo eni akciji.« Povsod, kjer so v obratih ustanovili aktive zveze komunistov, delujejo tudi samoupravne in sindikalne skupine. Skoraj vsi sindikalni aktivisti so člani zeze komunistov in več kot20% vseh članov ZK aktivno deluje v sindikatu. »S komunisti, ki delajo v sindikatih, se skupaj dogovarjamo o težavah in problemih naših delavcev in skušamo urediti samoupravljanje tako, da bi skrbeli za dobro gospodarjenje in obenem tudi za človeka, da bi uredili njegove stanovanjske zadeve, vse tiste njegove probleme, ki jih ni možno urediti drugače kot s skupnimi napori in sredstvi; da bi vsak dobil pošteno plačano delo in delež od poslovnega uspeha podjetja.« »Komunist pri nas skuša delati tako, kot so nekoč delali naši člani v letih narodnoosvobodilnega boja in revolucije,« sta pripovedovala sekretar partije in predsednik sindikata. Komunisti so, kot trdijo v Kartonažni tovarni, organizatorji samoupravne pobude v sindikalnih in delovnih skupinah. Tam kjer delavci volijo delegate, skušajo s svojo delavsko veljavo in družbenopolitično močjo vplivati na samoupravno delovanje in ga vse bolj usmerjati k pozitivnim rešitvam. Tako so rekli in tako tudi delajo. »Komunist«, pravijo, »je po našem mnenju lahko le dober delavski aktivist; pri vsem, kar dela in za karkoli se zavzema, skuša odpreti ljudem možnost, da bi spoznali, za kaj gre.« Ta bitka je v Kartonažni tovarni Ljubljana že dala prve rezultate; delavci pogumno govorijo o vseh svojih težavah in nikogar ni, ki bi jih pri tem-omejeval. Seveda pa še marsikdo prihaja v podjetje le po plačo. In vendarle je res, da prav zaradi tega, ker vsak komunist dela med ljudmi, odpirajo v kolektivu vsak dan nove možnosti napredka. Slavko Nečemer je pripovedoval: » Tako imenovana skrb za človeka je pri nas že postala vsakodnevna skrb samoupravljavcev. Gre za stanovanja in ozi- mnico, za rekreacijo in se Pa vendar se še dogaja, mora vodstvo sindikata z .[niza ureditev tega ali onega S $ nega problema. In prav je r ',:avu tem raste sindikalna v,:![ctia in njegova družbenop0 moč.« Stanislav Lasič »Zdaj, ko smo -r . ^er,^- ustavo in zakon o Z“rW.7 stno delu in se tako organizita > jja. t odprli široke'možnosti Za arnoP' vitev resnične delavske^ s ‘ 0^. prave. In prav pri tem vri /prenov amo, kako zelo nu]t>a bujemo dobro partijo, ^ lahko oblikovali vsem n s[ndi' ristna stališča —• v naSI a ta>n’ kalnih skupinah in p°vS \ kjer volimo delegate.« ■ ^j(\ JANEŽ 1 1 paJieli0»< izobraževanje, kultura, znanost 2. aprila 1977 stran zlati merkur podeljen emoni 1976 emone Emona včeraj, danes in jutri Organizacija združenega dela Emona, ki se prav te dni spreminja v sestavljeno organizacijo združenega dela, praznuje 10. aprila - na dan Emone - 30-letnico svojega obstoja in nenehne organske rasti. Sedaj se združuje s petimi delovnimi organizacijami, s čimer se bo s 6500 delavci povečala na okoli 8000 zaposlenih, ki bodo skupaj združevali svoje delo in sredstva. V tridesetih letih obstoja je današnja Emona prehodila težavno pot od povsem navadne trgovine na debelo z 28 delavci in dvema skladiščema v veliko delovno organizacijo, ki združuje v svojem okviru proizvodnjo, govedorejo in prašičerejo, trgovino na veliko in drobno ter zunanjo trgovino, turizem, hotelirstvo in inženiring. Podjetje Prehrana, katerega pravni naslednik je Emona, je bilo ustanovljeno januarja 1947, v register gospodarskih organizacij pa je bilo podjetje vpisano 10. aprila 1947. Od leta 1973 delovni kolektiv praznuje 10. april kot »Dan Emone«. Do leta 1952 je bil razvoj razmeroma počasen, saj je trgovina igrala bolj vlogo distributerja. Po 1952. letu je bil vzpon in razvoj hitrejši, od leta 1955 naprej pa še hitrejši, ko je podjetje oblikovalo sklade za svoj razvoj. Leta 1957 je Prehrana zaposlovala že 119 delavcev in za zagotovitev potrebnih strokovnih kadrov začela štipendirati študente na fakultetah. , V tem letu je začela graditi moderna skladišča na Šmartinski cesti, ker so bila dotedanja preskromna, zastarela in neprimerna za vedno širše poslovanje. Leto 1959 se lahko upravičeno šteje za prelomno v razvoju Prehrane, predvsem pri načrtni gradnji samopostrežnih trgovin - marketov. Današnja Emona ima veleblagovnico: Trgovsko hišo Emona-Maxi-market v Ljubljani in tri supermarkete: Ljubljana, Maribor, Osijek; 48 samopostrežnih trgovin, 103 klasične trgovine in 7 samostojnih bifejev s skupno koristno površino nad 60.000 m2. Zgodovinski datum v razvoju podjetja je 27. junij 1950, ko je zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o samoupravljanju v podjetjih. V avgustu 1950 je Emona, tedaj še Prehrana, izvedla prve volitve in dobila svoj prvi delavski svet podjetja. Simbolična izročitev ključev predsedniku upravnega odbora je bila na slavnostni seji delavskega sveta 21. septembra 1950. Iz leta v leto se je vloga samoupravnih organov večala, saj so prav samoupravni organi sprejeli daljnosežen sklep o začetku razvoja samopostrežnih trgovin, kar ni spremenilo samo prvotne podobe podjetja, temveč prineslo pravo revolucijo v način trgovanja. Za vse to obdobje od leta 1950 do 1970 je bil izvršilni organ delavskega sveta podjetja upravni odbor s petimi člani. V letu 1970 pa je biloz novim statutom predvidenih več kolegijskih izvršilnih organov, s čimer se je povečalo število delavcev v samoupravnih organih na 220. Z uveljavitvijo ustavnih dopolnil in nove ustave v letih 1972 do 1974 ter z nastankom temeljnih organizacij združenega dela se je število delavcev v samoupravnih organih izredno povečalo. V mesecu maju 1975 je bilo v samoupravnih telesih že 1660 delavcev ali vsak četrti zaposleni. Od uveljavitve nove ustave so se zaposleni delavci o vseh pomembnejših in bistvenih odločitvah odločali na zborih delavcev. Tako je na primer ob razpravi o osnutku in kasneje o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in o ureditvi medsebojnih razmerij dvakrat prisostvovalo zborom delovnih ljudi več kot 4000 delavcev. Za svoje izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov je Emona prejela leta 1974 priznanje, ki ji ga je podelil Odbor za priznanja samou-pravljalcem v imenu Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov Jugoslavije. Prav tako aktivna in prizadevna je tudi povezava Emone z družbenopolitičnimi in samoupravnimi dejavniki zunaj delovne organizacije. V skupščinah občin, krajevnih skupnostih, samoupravno-intere-snih skupnostih in drugod je vključenih v razne delegacije nad 400 Emoncev, kar predstavlja skoraj 7 odstotkov vseh zaposlenih. Družbenopolitične organizacije -zveza komunistov, sindikalna in mladinska organizacija so se formirale raztično po času, a so se krepile in rasle obenem z delovno organizacijo. Sindikalna podružnica je bila ustanovljena le nekaj dni po ustanovitvi podjetja in je štela 30 članov aprila 1947. Danes je v Emoni 60 osnovnih organizacij sindikata, katerih delo usklajujejo tri konference ter predsedstvo konferenc, ki šteje 11 članov. V jeseni leta 1947 je bila v podjetju ustanovljena partijska organizacija, ki je štela osem članov. Do leta 1957 se je število članov povečalo na 20. S priključitvijo Agrokombinata Emona k Prehrani se je število članov ZK še povečalo. Formiranih je bilo šest osnovnih organizacij ZK in dva aktiva komunistov. Za usklajevanje dela in povezovanje je bil izvoljen komite, ki je kasneje prerasel v svet ZK Emone. Konec leta 1976 je bilo v Emoni v 21 osnovnih organizacijah in štirih aktivih ZK nad 450 članov ZK. Mladinska organizacija je bila ustanovljena šele v letu 1956, ko se je povečalo število zaposlenih, a je delo mladih v naslednjih letih zamrlo in so se mladi vključevali v organizacije na terenu. Po letu 1962 se je mladina ponovno organizirala in se vključevala tako v samoupravne organe kot v akcije ob volitvah, samoprispevku, delovnih mladinskih akcijah in podobno. Z organiziranjem TOZD je vloga mladih izredno narasla. Mladinske organizacije so bile formirane v skoraj vseh TOZD. Letos so mladi ustanovili in izvolili koordinacijsko konferenco ZSMS in njeno predsedstvo, ki bo usklajevalo delo vseh mladinskih organizacij v Emoni po akcijskem načrtu, ki so ga sprejeli. V letu 1965 so se začele akcije za izvedbo gospodarske reforme, ki je zahtevala skrčenje načrtovanih investicij, zmanjšanje obratnih sredstev in varčevanje na vseh področjih. V tem letu se začenja načrtno delo pri vzpostavljanju gospodarskih stikov z neuvrščenimi državami -Gvineja, Senegal, Mali, Togo, Gana, Nigerija. To je bil zametek dela v zunanjetrgovinski dejavnosti z neuvrščenimi deželami. Dve leti kasneje - 1967 je rojstno leto še ene nove dejavnosti: opravljanje turističnih storitev, organiziranje izletov doma in v tujini, dajanje turističnih informacij in menjava tujih valut. Nastala je turistična agencija Globtour. Kolektiv Emona je nenehno organsko rasel in se razvijal v kmetijski, živilski, industrijski, trgovinski, turistični in gostinski smeri ter inženiringu. V pravkar minulem obdobju zadnjih desetih let se je Emona širila na dva načina: s pridruževanjem novih delovnih organizacij ter s širjenjem in modernizacijo lastnih zmogljivosti. Z združitvijo nekdanjega trgovskega podjetja Prehrana in proizvodno-poljedelskega in predelovalnega podjetja Agrokombinat Emona ter pridružitvijo nekaterih hotelov v letu 1970 je nastala Emona, ki danes pod svojim naslovom združuje proizvodnjo, trgovino, turizem in hotelirstvo ter inženiring. Odgovornost in jamstvo je urejeno s samoupravnim sporazumom, in sicer tako, da jamči vsem zaposlenim popolno socialno varnost, saj za obveznosti, ki nastanejo iz poslov, ki jih sklene Emona v svojem imenu in za svoj račun, odgovarjajo temeljne in delovne organizacije subsidiarno in omejeno do polovice zneska svojega rezervnega sklada. Za posel, ki je sklenjen za račun ene ali več TOZD, pa ga pokrivajo prav tako subsidiarno, vendar z vsemi svojimi sredstvi v razmerju, v kakršnem se ta posel na njih nanaša. Hkrati z odgovornostjo in jamstvom je s samoupravnim sporazumom urejeno tudi pokrivanje eventualnih izgub, ki jih bodo reševali v okviru poslovnih oziroma dohodkovnih odnosov in ne nazadnje; problem pokrivanja bodo obravnavali v vseh organizacijah združenega dela. V celotnem dohodku je z največjim odstotkom udeležena trgovina, ki ji sledi proizvodnja, hotelirstvo in turizem. ,V poljedelstvu obdelujejo nad 4500 ha kmetijskih površin, poglavitna dejavnost pa je govedoreja. Letno pridelujejo nad 4 milijone litrov mleka, spitajo več kot 1000 glav mlade goveje živine, v praši-čerejski farmi pa vzredijo nad 50.000 svetovno znanih bekonov in več tisoč plemenskih svinj. V TOZD Kmetijska kooperacija je vključenih več kot 1000 kmetov-kooperantov. Industrijska proizvodnja obsega tri glavne dejavnosti: - industrijo mesa in mesnih izdelkov ter konzerv vseh vrst, proizvodnjo živinske krme in pekovsko dejavnost. Mesna industrija daje letno na tržišče več kot 7 tisoč ton svežega mesa ter okoli 7 tisoč ton mesnih izdelkov in konzerv. Specializirani obrat na Krasu v Lokvah izdeluje kakovostni kraški pršut, dobro znan tudi onstran meja Jugoslavije. Trgovina na veliko ima 30.000 kvadratnih metrov sodobnih in mehaniziranih skladišč v Ljubljani in 5000 m2 v drugih krajih po Sloveniji in Jugoslaviji. Za oskrbo maloprodajne mreže ima urejeno palet-no-regalno skladišče, pakirnice za sadje in zelenjavo, meso in mesne izdelke, blago iz prekomorskih dežel, pražarno kave in lasten prevozni park - 94 tovornjakov. Hoteli Emone so po vsej Sloveniji — V Mariboru, Celju, Ljubljani, Čatežu ob Savi in Portorožu V letu 1976 in 1977 je bilo zgrajeno največje hotelsko naselje na slovenski obali - Bernardin, Grand hotel Emona, največji med hoteli tako po zunanjem videzu kot po prostornini prav te dni — 2. aprHa odpira svoja vrata domačim in tujim gostom. Vsi hoteli Emone imajo skupaj nad 3500 ležišč in skoraj 10.000 sedežev. Turistična agencija Globtour posreduje Emoninim in drugim hotelom domače in tuje goste. Svoje storitve posreduje nad 500.000 gostom letno, ima poslovalnice v vseh večjih mestih in turističnih središčih Jugoslavije in se tako uvršča med največje turistične aoencije v državi. Močno besedo ima tudi zunanja trgovina, ki ima poslovne zveze s 55 državami in je specializirana za zunanjetrgovinski promet z domačimi živilskimi proizvodi, kavo in južnim sadjem, kot tudi za promet z vsemi vrstami blaga široke potrošnje. Ima generalna zastopstva za 29 tujih firm, številna konsignacijska skladišča in mrežo tehničnih servisov. Po letu 1970 se je močno angažirala pri povečanju izvoza ter pri sodelovanju z nerazvitimi državami ali deželami v razvoju. V zvezi s svojo dejavnostjo opravlja prodajo v jugoslovanskih brezcarinskih conah, oskrbuje tuje ladje in diplomatska predstavništva po vsem svetu. Ima štiri predstavništva v tujini in plantažira kavo v Centralnoafriški republiki - CAR, ki bo leta 1982 dajala okoli 1000 ton kave letno. Inženiring Emone projektira in izvaja kompletne inženiringe za vse vrste kmetijskih, živilsko-indu-strijskih, trgovskih ter gostinskih objektov za investitorje doma in v tujini. Zgradil je več velikih farm za prašičerejo v Jugoslaviji in inozemstvu — DDR in Poljski, v zadnjem času pa posreduje storitve deželam v razvoju - Mali (marketi), Nigerija (farme). Za svoje mednarodno poslovno-tehnično in trgovsko sodelovanje je prejela Emona lani v Teheranu visoko mednarodno priznanje Zlati Merkur, pri čemer je bil generalni direktor Emone, Franc Ne-bec letos v Rimu imenovan za podpredsednika mednarodnega predsedniškega sveta za podelitev Zlatega Merkurja, ki bo letos v Beogradu. Za denarno in finančno poslovanje ter združevanje sredstev ima Emona interno banko, kjer ima vsaka TOZD svoj interni žiro račun. Že več let zelo uspešno deluje no-kreditna služba (osebni dohodki zaposlenih prek hranilnih knjižic, krediti za kmete-kooperante, itd.). Sodoben elektronsko-fifcdfn-ski center pa opravlja stoijjpSjj^.. vse TOZD in delovno orgar'1**"'1^ kot celoto. Takšna je bila Emona danes - in bo jutri, ko bo prava agroindustrijska in žl prometna delovna organizaj ko slovenskega kot vsej vanskega in mednarodni msrici. Med delovno in rA>MI«KE M«yiNE sindikalno knjižico »Da sem član sindikata, sem zvedel pred šestimi leti, ko sem se zaposlil in ko so mi odtegnili članarino. Za to organizacijo sem zvedel že od staršev in starejših tovarišev, toda žal mi o njej niso ničesar povedali v šoli. Mladim delavcem ni vseeno, kako stopimo v organizacijo, kako nas sprejmejo. V pionirsko organizacijo smo bili sprejeti slovesno, v mladinsko prav tako, da o zvezi komunistov sploh ne govorim. Le v sindikat sem — take so moje izkušnje — prišel prek računovodstva. Mislim, da morajo sindikalne organizacije posvetiti več pozornosti sprejemanju v članstvo, saj bi to povečalo odgovornost članstva do organizacije ali narobe. Delavec mora vedeti, v kateri organizaciji je in zakaj se organizira. To zdaj ni formalno, ampak vsebinsko vprašanje.« To je povedal Rade Manojlovič, tehnik splošnega vodnogospodarskega podjetja iz Zagreba. Njegova sodba zasluži pozornost prav v razmerah, ko je ponovna uveljavitev sindikata pogojena z uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu. Zadnji kongres Zveze sindikatov Hrvaške je ob sprejetju statuta sindikatov in Zveze sindikatov Hrvaške določil aktivni in neformalni odnos organiziranja delavcev v zvezo sindikatov. Naj spomnimo na dve določili statuta. V 3. točki programskih osnov je rečeno: »Delavci in delovni ljudje se organizirajo v sindikate zaradi uspešnejšega izražanja interesov in reševanja problemov delavcev v delil\ združenega dela in usklajevanja teh interesov z drugimi delavci v združenem delu oziroma delavskim razredom kot celoto.« Spomnimo se tudi 1. člena statuta ZS Hrvaške. V njem piše: »Članstvo v sindikatu temejji na prostovoljnem pristopu v organizacijo sindi- kata. Delavec se včlani v sindikat v osnovni organizaciji sindikata.« Član sindikata lahko postane vsak delovni človek, ki sprejme statut organizacije sindikata in zveze sindikatov.« Kot kaže izhaja organiziranje sindikata od članov organizacije, od delovnih ljudi in njihove svobodne odločitve. To je osnova visoke stopnje prizadevnosti, zato je razumljiv očitek Radeta Manojloviča, ki na prvo mesto postavlja povezanost in nepovezanost delovne in sindikalne knjižice. Naravno mesto delavcev in delovnih ljudi je v sindikatu, vendar je nenaravno, da jih v organizacijo »sprejema« računovodstvo in da je njihov prvi stik z organizacijo »trganje članarine«. Pred drugo konferenco sindikatov Hrvaške se to vprašanje zastavlja kot pomemben izpit organizacije. In to ne brez razloga. Ko se je odrekel atributa državnega sindikata, potem pa še državnega partnerja, se je sindikat uveljavil kot konstitutivni element družbe. Nastopa torej kot politična organizacija delavskega razreda v združenem delu in družbe v celoti. Tisti, ki se lotevajo formalnega organiziranja delavcev v sindikatu, ga silijo na obrobje socialnih programov ali pa v pluralizem. V zelo konkretnih primerih pa prva in druga smer pomeni vodo na mlin tehnomenažerstvu v OZD. To pa pripelje tudi do zapiranja sindikatov do resničnih interesov delavskega razreda. Čas po našem 4. kongresu priča o krepitvi sindikatov kot močne politične organizacije, ki je vse bolj sposobna spodbujati samoupravni razvoj družbe. Sindikat je izgubil formalno naravo in zato mora tudi včlanjenje v sindikat izgubiti formalne značilnosti ter postati odsev resnične odločitve delavca. S. MARKOVIČ Saj gre, če hočemo... Vse je možno doseči, če je le volja za to — čeprav gre za tako zahtevno in zapleteno zadevo, kot je delitev po delu Delitev po delu ni več akademska fraza niti predmet političnih razprav, ampak vse bolj postaja sestavni del našega vsakodnevnega življenja. Predaleč bi nas odpeljalo, če bi pojasnjevali, kakšne so prednosti takega sistema nagrajevanja. Sicer pa je o tem bilo v zadnjem času dovolj rečeno, ne samo v političnih forumih, ampak še več med razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Ta razprava je najbolje pokazala, koliko so marljivi delavci zavzeti za delitev, ki bo odsev rezultatov njihovega dela in ne kakšnih tradicionalnih kabinetskih koeficientov. Očitno je, da združeno delo čaka velika naloga. Izkušenj je malo, predlogov mnogo, iskanje pravih meril, zlasti v tistem delu združenega dela, ki mu pravimo administracija, pa je včasih Sizifovo delo. V tistih organizacijah združenega dela, ki so že zdaj imele merila za delitev po delu, bo seveda delo precej laže, saj je nedvomno laže nekaj dopolniti, kot pa začeti znova. V gostinsko-tu-ristični dejavnosti si zelo prizadevajo najti pravilna merila za delitev po delu. Za zdaj je malo organizacij, ki jim je to tudi uspelo. Ena med njimi je Istra-turist v Umagu. Tam so delavci že lani zaslužili toliko, kolikor so delali. Pravilnik o delitvi so sestavili na podlagi analitične ocene delovnih mest in načrtovanih razmerij med dohodkom in prometom. Vsak natakar je bil povezan z ustvarjenim prometom, podobna merila pa so uporabili tudi za druge delavce. Rezultati niso izosatli. Znatno se je povečal promet, izkazalo pa se je, da je v prvem letu delovanja novega sistema o delitvi bilo potrebnih mnogo manj dodatnih delavcev. Seveda ni potrebno biti modrec, da bi ugotovili, koliko je ta sistem vplival na storilnost. Primer iz Istra-turista ni edini, je pa gotovo zelo pomembna podrob- nost, ki jo lahko uporabimo kot argument za uspehe umaškega turi- , zma. Spomnimo naj, da je bil Umag lani razglašen za najboljše turistično mesto na Jadranu. Obenem je primer Istra-turista dokaz, da je možno doseči vse, če je le volja za to in j .čeprav gre za tako zahtevno in zaple- ' teno zadevo, kot je delitev po delu. | B. ŽALAC NA ZALOGI IMAMO N v.. .■.v.v.v.. lili;* 1 ::X;XvXvX:4 mmm XvX-h-X:» S ““TtS 1 KONTROLA . I! Priročnik lahko naročite na naslov: CGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali na naslov Republiška konferenca SZDL, Ljubljana, Komenskega 7. Cena za izvod je 8 din. I SVET ZVEZE SINDIKATOV ČRNE GORE »Začetek sindikata« je v TOZD Rezultati delovanja sindikata še ne odražajo vloženih naporov Ko je svet Zveze sindikatov Črne gore na zadnji seji sprejemal delovni program za obdobje do marca 1978. leta, je podrobneje analiziral tudi delovanje v zadnjem letu dni. Ugotovili so, da je lani Zveza sindikatov Črne gore zavzeto delala predvsem na štirih področjih: razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, ekonomski stabilizaciji, izboljšanju življenjskega standarda zaposlenih ter krepitvi vloge sindika-■ ov v združenem delu. Učinki dose-;nega pa, kot je nedavno ugotovil ;kretar sveta Zveze sindikatov Črne vore Dragan Obradovič, ne ustrezajo glede na vložena prizadevanja, in to je prav na področju vsebinskih sprememb v družbenoekonomskih odno- sih, dalje pri iskanju meril za delitev osebnih dohodkov — celo v materialni proizvodnji, da o družbenih dejavnostih sploh ne govorimo. Člani sveta so poudarili, da je očitno, kako se v nekaterih okoljih določene strukture še upirajo svoje rezultate primerjati z rezultati drugih, nasprotujejo temu da bi širše ter bolj konkretno preučili vzroke dokaj velikih razlik v poslovnih rezultatih. Na seji sveta je sodeloval tudi sekretar sveta ZSJ Miodrag Vlahovič, ki je poudaril, da bi morali prav sindikati v delovnih organizacijah skupaj z zvezo komunistov skrbeti za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. F. KAJEVIČ REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI BiH NIC VEC URAVNILOVKE Pozitivne izkušnje ob delitvi po delu v kolektivih družbenih dejavnosti bi naj sorodne organizacije proučile in uporabile v lastni praksi Sistem delitve osebnih dohodkov pogosto še ni odsev družbene zahteve po nagrajevanju po delu in rezultatih dela, čeprav so te zahteve jasno določene tudi v samoupravnih sporazumih dejavnosti, organizacij združenega dela in skup- OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA nosti. Tudi družbene dejavnosti pri tem niso izjema. V največjem številu temeljnih organizacij in delovnih skupnostih niso posvetili dovolj pozornosti temu vprašanju, v nekaterih pa niso v tem primeru naredili ničesar. V zdravstvu, izobraževanju, kulturi, zlasti v delovnih skupnostih upravnih organov, pravosodju, družbenih in družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, združenjih, zbornicah, v bankah in drugih finančnih organizacijah so osebni dohodki zaposlenih odvisni od formalnih kvalifikacij, dolžine delovne dobe in časa, ki ga zaposleni prebije na delavnem mestu. Očitno ne spoštujemo niti meril v družbenih dogovorih republik in samoupravnih sporazumih dejavnosti, so pa tudi primeri, ko ne upoštevamo meril, ki so določena v samoupravnih aktih TOZD in delovnih skupnosti. Tako se dogaja, da ponekod izplačujejo startni osebni dohodek ne glede na rezultat dela. Vse to povzroča, so poudarili na seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti BIH, probleme v medsebojnih odnosih delavcev, pritožbe in spore pri . sodiščih združenega dela, ustavnem sodišču in drugih organih. To potrjujejo tudi primeri iz regionalnih medicinskih centrov v Banja Luki in Zenici, medicinskega centra v Livnu itd. Spori najpogosteje nastanejo zaradi upravičenega negodovanja delavcev, ker se osebni dohodki določajo ne glede na rezultate dela in prizadevnost. Še je razširjeno mnenje, da v družbenih dejavnostih dela ni mogoče vrednotiti, da delitve osebnih dohodkov ni mogoče uresničevati na podlagi doseženih rezultatov. Nekatere, čeprav skope izkušnje pa kažejo, da temu le ni tako. V Zdravstvenem domu v Čapljini, Narodni-univerzitetni knjižnici v Sarajevu, v republiški upravi za borčevske in invalidske zadeve in še kje so določili merila za delitev osebnih dohodkov na podlagi delovnih rezultatov in dobili nekaj izkušenj, ki bi jih vsekakor morali preučiti v sorodnih organizacijah združenega dela. Pri tem pa je treba dodati, da so s pomočjo tako zastavljenih meril prihranili znatne vsote denarja. V Čapljini se je lani dohodek v zdravstvenem domu povečal — za 34 %, stroški pa samo za 11%. Uravnilovka pa je dokončno odpravljena, saj se osebni dohodki zdravnikov gibljejo od 5813 do 8938 dinarjev, srednjih medicinskih sester pa 2918 do 5547 dinarjev. Vse to je odvisno od rezultatov dela in prizadevnosti na delovnem meStU' ESAD NEMČEVIČ Poti do občutka varnosti Odbitki zavoljo manjkajoče izobrazbe Ljudje bodo učinkovito delali in si resnično prizadevali odpravljati delovne probleme, še se bodo počutili varne na delovnih svojih mestih. Toda kakšne pogoje je treba izpolniti, da se ljudje v delovni organizaciji počutijo varni? Na to vprašanje je več odgovorov. Nedvomno zagotavlja največjo varnost naša ustavna ureditev in zakonodaja. To vemo. Manj pa vemo, kako je za občutek varnosti pomembna obveščenost. Več bomo vedeli o tem, kaj se dogaja, več poti bomo imeli do naših ciljev v primeru, če bomo naleteli na kakšno oviro. Obveščenost je lahko vir varnosti tudi takrat, če sama po sebi ni ugodna. Vodstvo delovne organizacije na primer razmišlja, kdaj ljudem povedati, da izredno slabo »stojijo«, da so na obzorju minimalni osebni dohodki itd. Povedati takoj ali šele zadnji trenutek, ko je gotova bilanca? »Nikar panike brez potrebe«, sklenejo možje in se odločijo, da bodo nekaj časa še tiho. Nekateri nepotrjeni in netočni podatki pa le »pricurljajo«, odnekod, čeprav je vodstvo sklenilo, da jih zadrži zase. Vodstvo delovne organizacije bi naredilo mnogo bolje, če bi takoj povedalo resnico. Seveda, če mu je kaj za občutek varnosti svojih sodelavcev. Občutek varnosti in neodvisnosti zbuja tudi sodelovanje pri odločanju. To sodelovanje daje možnost vplivanja na okolico, boljša predstavo o tem, kaj vse je treba narediti na poti do cilja itd. Zelo pomembno je tudi, kakšno mnenje imajo ljudje o svojem vodstvu. Večje je zaupanje v vodstvo delovne organizacije, večji je občutek varnosti. Spoznanje, da je šef izredno strokovno podkovan, sili sodelavce k študiju in resnemu delu. Širijo si krog znanja, hkrati pa kre- pijo občutek varnosti. Vendar pa se mnogi le ne počutijo varne, čeprav mislijo vse najbolje o svojem šefu, zlasti če ne vedo, ali jih šef spoštuje in ali so mu simpatični. Vzdušje vzajemnega sprejetja in odobravanja je še en pogoj za občutek varnosti. Bolje bodo delali ljudje, ki nimajo občutka, da bo vsak šefov poziv k njemu v pisarno prinesel kakšne sitnosti in neprijetnosti. V vsakem primeru je torej boljše vzdušje, ki spodbuja in sprejema izražanje čustev posameznika, ne pa da jih zatira in negira. Ko človek nekega dne zares občuti osebno negotovost, bo svoje probleme laže odpravil, če se bo lahko o njih pogovoril s'sodeIavci, pa naj imajo na ramenih več ali manj »zvezdic«, kot jih ima sam. Marsikje se tega začenjajo počasi zavedati. Ponekod pa še vedno, v letu 1977 in pri nas, pravijo: »Ni važen človek, važna je proizvodnja!« VPRAŠANJE: V vaši rubriki smo že v oktobra lani brali odgovor o odbitkih od osebnih dohodkov zaradi manjkajoče izobrazbe. Pisali ste, da odbitki niso skladni z načelom delitve po delu. V naši organizaciji smo obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in smo ob tej priložnosti predlagali, naj bi ukinili odbitke od osebnih dohodkov zaradi manjkajoče izobrazbe. Komisija, ki je pripravila obravnavani osnutek, pa je tak predlog zavrnila. Zanima nas, ali lahko komisija ovrže načelo delitve po delu? Znano nam je, da je že precej delovnih organizacij ukinilo odbitne postavke in potrdilo načelo delitve po delu. L Š. — LJUBLJANA ODGOVOR: Ob javni razpravi v delovni skupnosti o osnutku sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov je bila resnično priložnost, da bi vnesli vanj predlog o ukinitvi odbitkov zaradi manjkajoče izobrazbe. Taki odbitki niso skladni z načelom delitve osebnih dohodkov po delu, ki ga je uveljavil tudi zakon o združenem delu. Če je bil morda vaš predlog izrečen na hitro, nepripravljeno in je komisija potrebovala za nje- govo izoblikovanje več časa, bi bilo razumljivo, da o tem razpravo morda preloži, zlasti ker gre dejansko za precejšen poseg v ustaljeno delitev osebnih dohodkov. Nikakorpa ne bi smela komisija nasprotovati oziroma kot pravite, ovreči načela delitve po delu. Vašo pobudo za ustrezno spremembo samoupravnega sporazuma ponovite v obliki in na način, kot je v vaši organizaciji predviden s samoupravnimi akti. X kupon PRAVNIK SVETUJE MOSKVA: V sovjetski prestolnici se nadaljuje dvogovor Vanče—Gromiko, dvogovor, za katerega upravičeno trdijo, da odseva sedanjo stopnjo odnosov tted velesilama. Cyrus Vanče — arueriški državni sekretar za zunanje zadeve, gotovo nima !ahkega dela, saj gre po poročilih ‘!z Moskve za ostro in odkrito ■zmenjavo mnenj. Sovjetska stran je že nekaj časa ogorčena zaradi okrepljene gonje na zahodu, katere glavni očitek je, da ne spoštuje človeških pravic. Verjetno bi te napade Kremelj laže Prenesel, če se že vežkrat ne bi osebno oglasil tudi ameriški Predsednik Carter. Vanče je za sedanje pogovore očitno dobil dovolj natančna navodila, saj vztraja pri mnenju, da ima Carterjevo zavzemanje za človekove pravice splošni pomen n> uperjem izključno proti Moskvi. Nasprotno Američani ntenijo, da vprašanja človekovih Pravic ne gre povezovati z dru-gimi področji odnosov med vele-sdama. To pomeni, da trenja na tem področju ne bi smela zavreti dogovarjanja o omejevanju stra-eskega jedrskega oboroževanja. Anieriški zunanji minister je Prispel v Moskvo z novimi pred-°a'’ govorijo o tako imenovanem oALT 2. Verjetno pa bo prav zaradi zapleta okrog človekovih Pravic in hladnega vzdušja na Pogovorih za zdaj ostalo le pri •zcrpni izmenjavi mnenj in bodo dtplomati počakali na ugodnejši ‘renutek. ■ KlNŠASA: Položaj v Zairu se tt- dneva v dan bolj zapleta. V ttunulem tednu so iz te dežele prišle nov; ,, aa so uporniki proti vladi predsednika Mobutuja zavzeli že tretjino pokrajine Šaba. To je zairsko ime za nekdanjo Katango — tudi danes zakladnico dežele. Tam so nekateri največji rudniki bakra, bogata nahajališča zlata in diamantov. Ko so v začetku šestdesetih let imperiahsti s plačanci poskušali odcepiti to pokrajino, jim to ni uspelo. Zdaj nekdanjim katan-škim žandarjem, menda jih je kakih 2000, gre nekoliko bolje. Če bi jim uspelo zavzeti rudarsko mesto Kalvezi — tam je največji zairski rudnik bakra, bi to gotovo imelo hude posledice za stabilnost Mobutujeve vlade. NEW DELHI: Poglejmo še v Indijo, kjer je opozicijska stranka Džanata po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah prevzela krmilo države. Novi predsednik vlade Desai je odločno začel svoje prve dni v predsedniški palači, čeprav še ni popolnoma in dokončno oblikoval svoje vlade. Tako je, denimo že izjavil, da je politika neuvrščenosti edina pot za to veliko azijsko deželo in se ji tudi nova vlada ne misli odpovedati. Minister za železnice je objavil odlok o ponovnem sprejemu tistih železničarjev, ki so jih pred časom odpustili z dela zaradi sodelovanja v veliki stavki. Očitni so prvi poskusi, da bi izboljšali plačilno bilanco, boj proti inflaciji se je zaostril. Toda za prve dni nove vlade je/značil-nb, da šele išče pot, po kateri bo popeljala Indijo. Iskanja so toliko izrazitejša, ker vlada še ne dela v polni sestavi. BRANKO DOBRANIC PO DRUGI KONFERENCI EVROPSKIH SINDIKATOV Podpora Helsinkom Evropski sindikati se zavzemajo za razširitev sodelovanja, ki lahko bistveno prispeva k ures* ničevanju sklepov in dogovorov, sprejetih na konferenci o varnosti in sodelovanju Že dejstvo, da so se v Ženevi tretjič od leta 1974 zbrale vodilne osebnosti sindikalnega gibanja skoraj vseh evropskih držav zgovorno priča o napred-kuj ki je bil dosežen v premagovanju prejšnje razbitosti in pri iskanju poti za sodelovanje. Večina govornikov je poudarjala, da so na to pomembno vplivali rezultati konference o evropskem sodelovanju in varnosti v Helsinkih leta 1975. Obenem so izrekali prepričanje, da sindikalno sodelovanje lahko bistveno prispeva k uresničevanju sklepov iz Helsinkov. Pri tem so zlasti opozorili na dejstvo, da so ti sklepi celota in da jih je treba tako tudi uresničevati. Kljub nekaterim nasprotnim napovedim je konferenca minila v miroljubnem in strpnem ozračju. Vsi udeleženci so se zavzemali za utrjevanje sodelovanja med sindikati vse Evrope. Na srečanju je bilo še enkrat potrjeno, da se delavci Evrope, čeprav živijo in delajo v različnih družbenih sistemih, soočajo z mnogimi skupnimi problemi ali, kot kdo /e kdo MOBUTU SESE SEKO zairski predsednik Mobutu Sese Seko — 46-letni zairski predsednik — v teh dneh srečuje z najbolj težkimi trenutki v svoji °lgoletni vladavini. V pokrajini Šaba — nekdanji' atangi — se nadaljujejo spopadi med redno Mobu-ttjevo vojsko in nekdanjimi katanškimi žandarji. Za še ni mogoče reči, kako se bo spopad razpletel, Qa stvari so nadvse resne predvsem zato, ker bi j^sPeh upornikov življenjsko ogrozil nadaljnji druž-fogospodarski razvoj dežele. Znano je namreč, da i v Pokrajini Šaba najpomembnejši zairski rudniki a ra> diamantov in zlata. Od bakra pa dežela prav-ZaPrav živi, Kako se bo Mobutu Sese Seko znašel v novo nasta-^ položaju? Ali mu bo tudi tokrat uspelo preprečiti cepitev te bogate pokrajine, kot mu je to uspelo v I ‘!cetku šestdesetih let? Takrat mu je uspelo, da je sel kot zmagovalec v stopnjevanih nasprotjih med IZOITI OomhfMPm in Patrirr*m I nmiimhn NP spopadu zavoljo Angole se je postavil na stran desničarske Nacionalne fronte za osvoboditev Angole, ki jo je vodil njegov bratranec Roberto Holden. bd je neki govornik slikovito dejal: ni vzhodnih in zahodnih bolezni. Prav zato je po splošnem prepričanju izmenjava mnenj in izkušenj koristna, saj so naloge sindikatov pogosto podobne. Na konferenci se je jasno pokazalo razpoloženje sindikatov Evrope za širjenje medsebojnega sodelovanja. Podprli so sklicanje takšnih konferenc tudi v prihodnje — s pripombo, da je treba že zdaj težiti h konkretnim rezultatom zasedanj, ki jiH je mogoče v praksi uresničiti in ki bodo pripeljali do zbližanja akcij sindikatov. Zato so predlagali, naj bi poleg konferenc na najvišji ravni organizirali tudi različne delovne sestanke, simpozije in podobna srečanja. Mnogo delegatov se je zavzelo za to, da bi na evropskih sindikalnih srečanjih obravnavali za delavsko gibanje žgoče teme, kot so inflacija, zaposlovanje, vloga sindikatov, življenjska raven delavcev, sodelovanje v upravljanju. Izražena je bila tudi želja, da bi razširili krog sindikatov, ki sodelujejo v pripravah konferenc. Med dvodnevno razpravo se je jasno pokazal pomen, ki ga evropski sindikati pripisujejo humanizaciji delovnega okolja v sodobnem industrijskem svetu. Delegati so izčrpno govorili tudi o dejavnosti svojih sindikalnih organizacij na tem področju po letu 1975. Ugotovili so, da je bil dosežen viden napredek in da je k temu prispevala tudi dvostranska in večstranska izmenjava mnenj med evropskimi sindikati. V sporočilu, ki ga je konferenca sprejela soglasno, je med drugim rečeno, da je treba nada- ljevati dosedanje delo in ga razširiti na vse človekovo okolje in posledice industrijske dejavnosti. Sindikalne organizacije v posameznih državah so pozvali, naj izmenjavajo mnenja o izobraževalnem delovanju sindikatov in pri tem upoštevajo povezanost delovnega in socialnega okolja s šolanjem in strokovnim izobraževanjem. Sporočilo priporoča, da bi bila tretja evropska sindikalna konferenca v začetku leta 1979. Sklenili so še, da se poročila o delu evropskih sindikatov na področju humanizacije delovnega okolja in sindikalnega izobraževanja pošljejo mednarodnemu uradu ^za delo, da bi te teme vključili v prihodnje programe mednarodne organizcije za delo. LAZAR ČOVIČ TANJUGOV DOPIS IZ LIZBONE Val stavk na Portugalskem? Sindikate in komunistično partijo obtožujejo zaradi »destabilizacije« Sindikate na Portugalskem obtožujejo za destabilizacijo gospodarstva, komunistični partiji pa pripipisujejo še prizadevanja za »destabilizacijo« v vojski. Komunistična partija je zavrnila prvo in drugo obtožbo. Sindikati so potrdili, da bodo organizirali protestne akcje zaradi podražitev in gospodarskih ukrepov, ki po njihovi oceni najbolj obremenjujejo najrevnejše plasti, ne bodo pa prirejali uličnih demonstracij. Zmerna levica v portugalskem vojaškem političnem vrhu pa je izrekla zaskrbljenost zaradi infiltriranja-fašistične desnice v vrste oboroženih sil. Take in podobne izjave pa so na Portugalskem povzročile, da se »navaden državljan« vse teže znajde. Vse bolj skrbi samo za svoje delo, kar pa demokraciji na Portugalskem nikakor ni v korist zdaj niti ne bo v prihodnje. Mnoge ljudi na Portugalskem zmede predvsem to, ker je pred tedni premier Soares dramatično opozoril na nevarnost fašističnega udara, ki ga je potrebno preprečiti, kmalu zatem pa so o tem povsem prenehali govoriti in namesto tega začeli opozarjati na komunistično in sindikalno nevarnost. Po izjavah iz tabora vojaških konservativcev in desnice, češ da komunistična partija in organizacije, ki so ji blizu, hočejo destabilizirati oborožene sile, je prišla ocena zmerne levice v vojaško-političnem vrhu, ki izrecno poudarja, da je v tem trenutku mnogo bolj zaskrbljujoča infiltracija fašističnih sektorjev. Dvoboj izjav se nadaljuje. Po mnenju socialističnega premiera Soaresa ne gre več samo za portugalske razmere, ampak za zelo zapleteno strategijo, ki se razteza na vso Evropo, na odnose med evropskim vzhodom in zahodom in na razvoj na jugu Afrike. Po njegovem mnenju sploh ni mogoče govoriti »o lažnem problemu« — ali kapitalizem na Portugalskem znova oživlja ali ne. Komunistična partija in sindikati pa vztrajajo pri tem, da se kapitalizem znova poraja in s tem utemeljujejo svojo strategijo in taktiko. Generalna konfederacija portugalskih delavcev je v glavnem pod vplivom komunistov. Trdi, da zastopa najmanj 85 odstotkov sindikalno organiziranih delavcev in ji za zdaj ni treba mnogo skrbeti za vpliv drugih organizacij, ki pripadajo socialističnemu sindikalnemu gibanju »Odprto pismo« in socialnodemokratski »Demokratični moči dela«. Očitno pa ne bo ostala ravnodušna, ko gre za razlago namena njenih akcij. V odgovoru na vladne ukrepe za varčevanje so sindikati, kot že rečeno, napovedovali »množične akcije delavcev« in ulične demonstracije, vendar so od tega odstopili z namenom, da bi se izognili možnosti, da bi te akcije zlorabile reakcionarne sile. Pritisk pa še zmeraj ne pojenjuje in tako je vodstvo konservativne stranke socialnodemokratskega centra objavilo opozorilo, po katerem se sindikati »pripravljajo na stavko, ki bi zajela približno milijon delavcev«. Če vlada ne bo sposobna preprečiti izziva, opozarjajo konservativci, potem evropska gospodarska skupnost Portugalske ne bo sprejela v članstvo.« KP pa poudarja, da v celoti nasprotuje prizadevanjem, da bi Portugalska postala članica EGS, za kar pa si prizadeva vlada premiera Soaresa. Fronte so torej nasprotne, vendar je trenutno težko predvideti, ali se bodo ostro spopadle v novem obračunu ali pa bodo našle kak izhod. ALEKSANDAR ANTONIČ TLpKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI ^dk* Pomen sistematike projektiranja pri obstaja varstvo ceiov-obstaia tuc*' potreba po tiavar em.Pre8*edu možnih vrst Priprg11081'. Po delu z delovnimi v''nih Vam' 'n naPravami. V šte-P0sku^nmer'b oprimo različne sti ajj Se sistemiziran j a nevarno-PodroG tUtb nesreč pri delu. Na se je zdravstvenega varstva sisternS'Stern nevarnosti razvil v nesrex obravnave poklicnih Preg|ecjPn delu. Tudi sodobni Etničnih Zrnapilnosti nevarnih •jivo v;x- snovi so dosegli zavid-sti.T 'no sistematike nevarno-^atistiir*113 Področjih evidence in de,u raze Pesreč 'n poškodb pri ZavaroVazavodi za socialno določe nje 'n statistični zavodi gled0v Vrste sitematičnih pre-P°škoch,rSt nevarnosti, nesreč in P-azv ^e*n° ra? ,.ebn°iogije in tehnike Prekuj VlJa’ Pfav tako pa tudi ustvarjanje veljavne sistematike nevarnosti. Sistematika nevarnosti posameznih delovnih priprav in naprav nam daje znatne koristi, denimo: — vnaprejšen pregled in razčlenitev nevarnosti. Tak pregled nudi konstruktorjem napotila pri določanju konstrukcijskih in tehničnih ukrepov, s katerimi se omejujejo ali odpravljajo doslej pereče vrste nevarnosti. — naročnikom delovftih priprav in naprav, kupcem in uvoznikom nudi sistematika nevarnosti kriterije za presojo varnostne bonitete delovnih priprav in naprav. — sistematika nevarnosti pri delovnih pripravah je vedno razdeljena na naslednje skupine ukrepov: varnostni ukrepi za namestitev, montažo in zagon, varnostni ukrepi pri delovanju, varnostni ukrepi pri čiščenju in vzdrževanju, varnostni ukrepi za transport in manipulacijo, varnostni ukrepi v zvezi z energijo, materialom, okoljem in zaposlenimi ter, slednjič, varnostna kontrola. Skratka po navadi imamo pri industrijskih delovnih pripravah od 8 do 10 področij, po katerih sistemiziramo možne vire nevarnosti. Čim bolj je sistematika navar-nosti predvidena ter obvladana, tem višja je kasneje stopnja zanesljivosti pravilnega in varnega delovanja delovne priprave oziroma naprave. Zanesljivost delovanja je pojav in pojem, ki se je razvil na področju avtomatike, instrumentov in zelo zahtevnih priprav. Vprašanje organizacije in meritev stopenj zanesljivosti delovanja postaja tudi za projektiranje delovnih priprav in naprav s stališča ne- varnosti in nesreč pri delu tisto področje, s katerim bo možno v znatni meri odstraniti materialne, konstrukcijsko-tehnične ter organizacijske pomankljivosti. Sistematika nevarnosti nam koristi še posebej zato, ker nam nudi urejen vnaprejšen pregled nevarnosti tudi po intenziteti. Ob enem je sitematika odločilen organizacijski instrument, ki povezuje vse pripadajoče dejavnike, vire, razloge in stvarne odnose. Projektantom in konstruktorjem delovnih priprav in naprav priporočamo, da zavoljo reševanja vprašanj varnosti pri delu, varnosti delovnega in življenjskega okolja uveljavljajo načela sistemskega preprečevanja nevarnosti, ki nastajajo v zvezi z delovanjem delovnih priprav in naprav.. sprašujete -y^dgovariamo Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje: — V naši organizaciji združenega dela delajo delavci vsak drugi dan po 12 ur z dveurno prekinitvijo, vsak drugi dan pa so prosti. Ali jim gre dodatek za deljen delovni čas? Š. F. RUŠE Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Udeleženci lahko v svojem samoupravnem splošnem aktu, skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti, določijo dodatek za deljen delovni čas, če je seveda narava dela takšna, da morajo delavci delati v deljenem delovnem času. Ta dodatek lahko znaša v vašem primeru največ 640 din mesečno (bruto). Če delavci ne delajo v deljenem času vsak dan, se omenjeni znesek preračuna na dneve, ko delavci tak delavnik dejansko delajo. DVE PLATI KOLEKTIVNIH DOPUSTOV Slovenski sindikati so 'se nemalokrat izrekli o organizaciji letnega oddiha zaposlenih. V svojih dokumentih, ki govore o tem področju dejavnosti pa poudarjajo, da sta oddih in rekreacija delavcev ter njihovih družin in občanov sestavni in nedeljivi del družbenoekonomskih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato morajo osovne sindikalne organizacije stalno skrbeti, da bodo imeli vsi delavci dovolj možnosti za aktivno razvedrilo in da bodo lahko vsi zaposleni vsaj enkrat na leto odšli na počitnice. Seveda se praksa še vedno močno razhaja z željami in stališči. Razlogov za to je veliko; med njimi so mnogi zelo razumljivi, o mnogih pa bi kazalo podrobneje spregovoriti. Številni razlogi za neuresničevanje naših želja in načrtov so namreč v nas samih, ker pač pogosto niti pomisliti nočemo, da bi se otresli svojih starih navad. Tako je bilo, denimo na lanskih regijskih posvetih, ki so jih organizirali slovenski sindikati, precej razprav posvečenih kolektivnim dopustom, ki v mnogih primerih povsem onemogočajo uspešno organizacijo letnega oddiha zaposlenih. Seveda poznamo kolektivne dopuste, ki jih zahteva tehnologija in o katerih največkrat ni mogoče veliko razpravljati. Če je namreč potrebno enkratna leto stroje ustaviti, če jih je potrebno obnoviti in popraviti, za kar potrebujemo dva, tri tedne, takrat se je seveda kolektivnemu dopustu težko izogniti. Predvsem zato, ker so takrat vsi brez pravega dela, razen peščice ljudi, ki ima na skrbi tako imenovani »remont«. Za kolektivne dopuste pa se odločajo kolektivi tudi zato, ker je to za organizacijo dela najbolj preprosta rešitev, ker jih k temu silijo, kot sami pravijo, »ekonomski« razlogi. Ob tem so udeleženci regionalnih posvetovanj poudarili, da so »ekonomski« razlogi zelo širok in obenem tudi zelo neopredeljen pojem. Veliko vprašanje je namreč, kako tehtni naj bodo ti razlogi, da mora hkrati na dopust tisoč ali celo nekaj tisoč delavcev, za katere skoraj ni mogoče hkrati organizirati ustrezno letovanje. Ali so ti »ekonomski« razlogi res v vseh primerih tako tehtni, da lahko v celoti zanemarimo človeško-humane razloge in da silimo delavce na dopust, ne da bi jim to dejansko tudi omogočili? Vprašanje je tudi ali moramo v organizaciji združenega dela, ki jo sestavlja nekaj temeljnih organizacij, imeti v vseh temeljnih organizacijah hkrati dopust? Le kaj nam v teh primerih pomenijo lastni počitniški domovi, če pa ne razpolagajo niti z dvajsetino ležišč, kolikor šteje kolektiv delavcev? Vprašanj, takih in podobnih, utemeljenih in manj utemeljenih, je seveda še veliko. Zato bi tudi kazalo prisluhniti pobudi slovenskih sindikatov, naj bi za začetek vsaj v nekaterih primerih preverili nujnost oziroma upravičenost kolektivnih dopustov, saj ima vsaka stvar dve plati. Več kot očitno je, da tudi kolektivni dopusti nimajo le svetle strani, temveč tudi tisto drugo, ki se manj sveti. __„ REGRESIRANJE LETNIH DOPUSTOV IN SINDIKALNA LISTA Bodo regresi letos dosegli svoj namen? V želji, da bi si vsi delovni ljudje lahko vsaj enkrat v letu dni privoščili zaslužene počitnice in si vsaj enkrat v dvanajstih mesecih pošteno oddahnili, smo že pred leti uvedli regrese za dopuste. Namen regresov je bil torej povsem nedvoumen: s pomočjo namenskih sredstev omogočiti počitnice predvsem tistim delavcem, ki si sami, s svojimi nizkimi osebnimi dohodki ne bi mogli pomagati. Žal v praksi regres marsikje ni dosegel svojega namena. V premnogih delovnih organizacijah so si namreč s pomočjo regresa 1p 1 in<=*ti rnr'* ■7\t\coli to i ^1,^ D*-----------“____11 - t ■ i pozabljali na namen regresa za dopust in so namenska sredstva uporabljali povsem nenamensko. V večini primerov so si delili enako visoke regrese. Enako tistim z najtanjšimi kuvertami in enako tistim, ki so prejemali najdebelejše. In tako je namen regresov zvodenel. Z željo, da bi s tako prakso enkrat za vselej opravili, so slovenski sindikati v zadnji sindikalni listi zelo jasno zapisali, da »regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku.« Smo torej s staro prakso pri regresiranju letnih dopustov zares in le linearno zvišali svoje osebne prejemke. Pri tem so pozabljali, da dokončno opravili? Na to vprašanje nam bo iz tedna v teden odgo- gre za namenska sredstva, katerih cilj je vse prej kot zvišanje plač, varjala posebna rubrika v našem časniku, ki jo bomo uvedli že da gre pri vsem skupaj za nekakšen solidarnostni sklad, s pomočjo prihodnji teden. Seveda pričakujemo, da bo naše pisanje v zvezi z katerega naj bi delovne skupnosti omogočile počitnice predvsem regresiranjem letnih dopustov nekoliko bolj spodbudno, kot pa je socialno šibkim delavcem. bilo v minulih letih. Če bo tudi res, pa bomo seveda šele videli. Kot rečeno, mnogi, lahko bi dejali premnogi, so iz leta v leto A. ULAGA Zmagovalke novogoriškega veleslaloma -Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Novogoriški veleslalom Rekordno število smučark in smučarjev se je tudi letos zbralo na tradicionalni vsakoletni prireditvi, sindikalnem smučarskem prvenstvu občine Nova Gorica. Proge na pobočju Kanina so bile odlično pripravljene za to množično tekmovanje ki postaja iz leta v leto bolj priljubljeno v novogoriški občini. Žal je prireditev spremljala megla z občasnim sneženjem, kljub temu pa se je tekmovanja udeležilo 230 smučark in smučarjev. Konkurenca je bila tako v moškem kot v ženskem razredu izredno močna. Zmagale so tekmovalke osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, med člani pa so dosegli prvo mesto tekmovalci SGP, prav tako iz Nove Gorice. RADOVLJICA ELAN IN VEZENINE V soboto, 19. marca, je bilo na smučiščih Zatrnika letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je v okviru športnih iger radovljiških sindikatov organizirala komisija za šport in rekreacijo pri OSZS Radovljica. Ob lepem sončnem vremenu so tekmovanje zelo dobro izvedli člani SK Bled. V okviru tekmovanja članov sindikata so se mladi do 27 leta borili tudi za občinske naslove OO ZSMS iz TOZD in KS. Na tekmovanju je nastopilo 348 članov sindikata iz 82 OOS in 51 mladih iz 12 OO ZSMS-KS. Moški so bili razdeljeni v šest, ženske pa v štiri starostne razrede. Kljub številni udeležbi in velikemu interesu članov sindikata za tovrstno tekmovanje pa moramo povedati, da so nekatere OOS tekmovanje vzele neresno, saj so se tekmovanja udeležile le s polovico ali samo s tretjino prijavljenih tekmovalcev, kar je organizatorjem povzročilo nepotrebne težave. Rezultati: Ženske — ekipno: 1. Vezenine Bled (37 točk), 2. Elan Begunje (34), 3.—4. Zdravstveni dom Radovljica in Sukno Zapuže (28), 5. LIP Bled (27). Moški — ekipno: 1. Elan Begunje (124), 2. Veriga Lesce (103), 3. GG Bled (79), 4. Sukno Zapuže (43), 5. Iskra Otoče (40). Skupni vrstni red: 1. Elan Begunje (158), l. Veriga Lesce (106), 3. GG Bled (83), 4. Sukno Zapuže (71), 5. Vezenine Bled (60). V. MATJAŠIČ II. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ISKRE IN GORENJA Uspeh iskrašev na Soriški planini - predstavnice osnovne šole Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter kolajn je bila v hotelu Alp v Bovcu. Najuspešnejši in tudi tisti, ki jim »ni šlo« najbolje, pa so proslavljali še dolgo v noč. Rezultati —ženske: kategorija D: L Flego (Elektro Gorica); kategorija C: L Klavora (OŠ Nova Gorica), 2. Batagelj (Meblo), 3. Simoniti (OŠ Nova Gorica); Kategorija B: 1. Pe-terlin_(SGP Nova Gorica), 2. Murovec (Živinopromet Nova Gorica), 3. Pirih (Soške elektrarne)- kategorija A: L Rijavec (LB), 2. Šepic (Projekt), 3. Mozetič (Čestno podjetje): Ekipno L OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, 2. SGP Gorica, 3. Meblo. Moški Kategorija C: 1. Perko (Final), 2. Pignatari (OŠ Šempeter), 3. Rovšček (Meblo) kategorija F: 1. Podgornik (Elektro Gorica), 2. Simoniti (Soške elektrarne), 3. Murovec (SGP Gorica); kategorija E: 1. Špacapan (Meblo), 2. do 3. Zorjan (Meblo) in M. Franko (Primorje Gorica);; kategorija D: 1. Medved (Elektro Gorica), 2. Špacal, 3. Jug (oba Vozila Gorica); kategorija C: 1. Čopi (Iskra), 2. Skok, 3. l^Iakuc (oba Vozila Gorica); kategorija B: L Carli (Salonit), 2. Skok SGP Gorica) 3. Špacapan (Iskra); kategorija A: L Kogoj (Iskra), 2. Mrakič, 3. Bra-daškja (oba Elektro Gorica). EKIPNI VRSTNI RED: L SGP Gorica, 2. Iskra, 3. Vozila, 4. Meblo, 5. Gostol, 6. Salonit, 7. Cestno podjetje, 8. Elektro Gorica, 9. Primorje Gorica in 10. UJV Nova Gorica. MARKO RAKUŠČEK V soboto, 26. marca, so se na smučiščih Soriške planine srečali delavci združenih podjetij Iskra in sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. V lepem sončnem vremenu in na dobro pripravljeni progi so dosegli popoln uspeh smučarji Iskre, saj so osvojili vsa prva mesta. Med delavci Gorenja je največji uspeh dosegla Rozmanova iz Mute z osvojenim drugim mestom pri ženskah do 30 let. Uvrstitev po kategorijah: Ženske nad 30 let: 1. Manja Pirc, 2. Mira Krampi, 3. Marija Mastnak, 4. Beti Prašnikar (vse Iskra), 5. Marija Melanšek (Gorenje TGO), itd. Ženske do 30 let: 1. Jana Hafner (Iskra), 2. Mira Rozina" (Gorenje, Muta), 3. Mink" Gartner (Iskra), 7. Milena Dvof' jak, 8. Irena Lakovšek (ob" Gorenje-Fecro). Moški nad 45 let: 1. Mila" Beznik, 2. Ludvik Domig, 3-Matjašič, 4. Saraban (vsi Iskra) 5. Hinko Gregor (Gorenj"' Fecro). Moški od 35. do 45v. leta: 1-Tone Gartner, 2. Jože Žakelj, 3-Brane Jaklič (vsi Iskra). Moški od 25 do 35 let: L Iva" Mohorčič, 2. Silvo Lagonder, 3; Milan Nadišar (vsi Iskra), 4. Vi" Santner (Gorenje-Fecro). Moški do 25 let: L Ivan Part"’ 2. Drago Terlikar, 3. Zdenk" Pevc itd. . /, H. JERČK RADOVLJICA Veleslalom za desni breg Sava V organizaciji Kemične tovarne Podnart je bilo v soboto, 26. marca, na smučiščih Zatrnika za vse delovne organizacije, ki imajo sedež na desnem bregu Save, 5. tradicionalno sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo blizu 70 članov sindikata iz sedmih osnovnih organizacij. Moški so bili razdeljeni v tri, ženske pa v dve starostne skupine. Rezultai: Ženske nad 30 let: L Ivanka Berčič, LIP Podnart, 2. Milka Faganel, KPT Podnart, 3. Darinka Bohinc, Iskra Lipnica; Ženske do 30 let: L Barbar Pikon, 2. Meta Demšar, obe Isk? Otoče, 3. Meta Turnšek, Iskra Lip®1 "a; Moški nad 40 let: 1. Andr") Resman, Plamen Kropa, 2. do Rado Faganel Iskra Otoče in Dai® jan Hafner, Iskra Lipnica; Moški od 30 do 40 let: 1. 1°^ Vukelj, Iskra Lipnica, 2. Fra""’ Kemperle, 3. Miro Vidic, oba Isk1® Otoče; Moški do 30 let: L Janez Gašp" rin, Iskra Otoče, 2. Tomaž Pogačo*^ 3. Aleš Dornig, oba UKO Krop"’ Ekipno: L Iskra Otoče, 2. W Lipnica, 3. KTP Podnart itd. V. MATIJA51" L Bt3IIPllfll!ijilElg!3EiEfl (MKHGDBSSOBB Igrišče za otroke . . . LEP REKREACIJSKI Tovarna športne opreme ELAN na zelo prikupen način propagira svoje izdelke: s športnim orodjem, ki ga izdeluje, opremlja namreč tudi rekreacijski center Krpin pri Begunjah, ki privablja s svojimi športnimi objekti mlado in staro ob vsakem letnem času. Tu je lepo smučišče s 400 metrov dolgo vlečnico, zelo lepo urejena trim steza, velik prireditveni prostor, PARK prostor z najrazličnejšim telovadnim orodjem pa tudi igrišče z lesenimi igračami za najmlajše. Rekreacijski park je daleč od mestnega vrveža, na obronku lepih gozdov, zato je posebno ob popoldnevih dobro obiskan. Pozimi je tu najmikavnejša vlečnica, ko je kopno pa.trim steza, ki šteje med najlepše v Sloveniji. B. B. In del trim steze za staro in mlado . ■ . Vodi Po- Plavalna šol^ stojnska jama za odrast V nadaljevanju postojnskih D$I so v hotelu Šport tekmovali kegljači. Tekmovanje še ni zaključeno, vendar so rezultati bolj ali manj znani. Nastopilo je 16-šestčlanskih ekip v disciplini 6x100 lučajev mešano: izostale so le ekipe Zavarovalnice Triglav, Transavta in Perutninskega kombinata Pivka. Zmagala je ekipa Gozdnega gospodarstva (lani je bila šele peta), ki je nastopila v postavi: PONUDA, ŠKRLJ, ŠTRADJOT, ZWELF, GRMEK, FIČUR in VIDAKOVIČ. Podrla je 2523 kegljev. Druga je bila ekipa Postojnske jame (2435), tretja LIV (2394), četrta ekipa Vojnih ustanov (2332), peta ekipa Gradnje (2316) in šesta lanski zmagovalec — ekipa Prosvetnih delavcev (2277). Med posamezniki je zlato medaljo osvojil Peter SMRDELJ (Nanos), drugi je bil Tone PONUDA (GG), tretji pa Danilo ŠANTELJ (Liv). Po četrti disciplini letošnjih DŠI postojnske občine vodi v tekmovanju za prehodni pokal Postojnska jama s 24 točkami, slede GG s 16, ŽTP in SDK po 8 točk itd. E. P. V okviru športno rekreacijsk’" iger radovljiških sindikatov je sija za športno rekreacijo pri skem sindikalnem svetli in Radovljica organizirala plava ;l"i šolo za vse tiste zaposlene, ki do*1 niso imeli priložnosti, da bi splav"*® Za plavalno šolo se je v razpis®" / roku prijavilo 72 kandidatov iz ..-J osnovnih organizacij sindika)"'; Plavalna šola je v zaprtem baz"1^. hotela Grajski dvor Radovlji"3’ brezplačno nudi športni objekt, k svoj prispevek k razvoju šp<’rI • rekreacije občanov. Plavalna šola) začela z delom v torek, 29. f®8" ^ Strokovno vodstvo šole je prevz društvo pedagogov za telesno k g turo občine Radovljica. Kandidati so razdeljeni v skupin. Vsaka skupina ima dva® na teden po uro intenzivne va£vjl tako da bo predvidoma šola zak > J čena že do konca aprila. Komis'!"^ športno rekreacijo pri OSZS in 1 v Radovljica se je odločila, da mesecu maju znova organi?-1 _ plavalno šolo za odrasle. V-1 iz zg iz zgodovine delavskega gibanja Piše: dr. FRANCE KRESAL Pd^I IŠCa kps d0 kpj in ^kletarskega INTER-NaCIONALIZMA tarStališča KPS do KPJ in prole-skega intemacionalizma je 4"° določil ustanovni kongres v Dn h dokumentih, in sicer v zdravu Centralnemu odboru Vj-^0'stične stranke Jugosla-odh 'n V Pozdravu izvržnemu cio °rU ^ornunistične interna-nale- Dokumenta se glasita: Skalnemu odboru ^^munistične stranke JUGOSLAVIJE St'5' Ustanovni kongres Komuni-sv?e franke Slovenije pošilja 0(Jemu vodstvu, centralnemu Ju 0ru Komunistične stranke goslavijg p]arnteč revolucio-"4' Pozdrav. k trenutku, ko slovenski ^ mtinisti reogranizirajo svoje str at|.'ZaC'je v Komunistično bol' ° ^*oven'je! da bi tako čim jju 1 ttogli služiti svojemu razre-svo^Setnu delovnemu ljudstvu in stnat U ^ovenskemu narodu, tre^ra kongres zlasti za po-stob ° naS^as'd neomajno zve-en 0 slovenskih komunistov Ko-^i naše vsedržavne nemu n'St'^ne stranke in nje-odbom ^°dstvu' Centralnemu dajoč K' S' Jug°slavije- Zave' n0stj Zgodovinske odgovoren i -*0 nos'j° za usodo slona vj?3 naroda in pripravljeni teg Se Zrtve v obrambi interesov veudnar°da, slovenski komunisti da ieniti Za hip ne pozabljajo, vanj napesnejše bratsko sodelo-stičn^ ^Vrsta onotnost komuni-slavi' Vrst vseb narodov Jugo-preJe 2 enotnim vodstvom 5]^, po8°j za strmoglavljenje SKlln J aimivjgiavijtiijt dentok^a .sovražnH