UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 72:80



RAČUNALNIŠKI /

Tehniška gimnazija //

Tehniška gimnazija s slovenskim 25

0

.



SISTEMI IN učnim jezikom na narodno mešanem 2 9

območju v slovenski Istri .

4

2



OMREŽJA



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: računalniški sistemi in omrežja

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Marko Kastelic, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana; mag. Radovan Krajnc, Zavod RS za šolstvo; Tea Lončarič, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana; Gregor Mede, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija; dr. Albert Zorko, Fakulteta za informacijske študije, Novo mesto



JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-racunalniski-sistemi-in-omrezja_teh-

teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 250651139

ISBN 978-961-03-1134-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt računalniški sistemi in omrežja za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV

.................................................................. 12

Arhitektura računalniških sistemov ........ 12

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA ....................... 15

Računalniška omrežja ............................ 15

OPERACIJSKI SISTEMI .............................. 18

Operacijski sistemi................................. 18

NAPREDNO PROGRAMIRANJE Z ELEMENTI

NAČRTOVANJA ......................................... 21

Napredno programiranje ....................... 21

VIRTUALIZACIJA INFORMACIJSKO-

KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE .... 23

Virtualizacija ......................................... 23

PROJEKTNO / RAZISKOVALNO DELO ...... 25

Projektno / raziskovalno delo ............... 25

NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SPLETNIH

STRANI ......................................................27

Načrtovanje in razvoj spletnih strani .....27

DINAMIČNE STRUKTURE ......................... 29

Dinamične strukture ............................. 29

DIGITALNO OVERJANJE, PODPISOVANJE

IN ŠIFRIRANJE ........................................... 31

Digitalno overjanje, podpisovanje in

šifriranje ................................................. 31

PRILOGE ............................................... 33





7


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen predmeta je poglabljanje in razširjanje računalniških in informacijskih znanj, pridobljenih pri izbirnem maturitetnem strokovnem predmetu računalništvo. Predmet računalnšiki sistemi in omrežja (RSO) odpira nove vidike uporabe teh znanj.

Predmet obsega 6 modulov od katerih so štirje obvezni:

» Arhitektura računalniških sistemov

» Računalniška omrežja

» Operacijski sistemi

» Napredno programiranje z elementi načrtovanja

in dva izbirna, ki se izbereta izmed spodnjih pet modulov:

» Virtualizaija informacijsko-komunikacijske infrastrukture

» Projektno/raziskovalno delo

» Načrtovanje in razvoj spletnih strani

» Dinamične strukture

» Digitalno overjanje, podpisovanje in šifriranje

Za vsak modul se nameni okvirno 35 šolskih ur.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pri predmetu RSO dijaki nadgrajujejo temeljno razumevanje računalniških področij z višjimi miselnimi procesi, ki vključujejo:

1. Opazovanje – Uporabnik pregleda in preuči računalniški sistem, njegovo strojno in programsko opremo ter vmesnike.



9





7


2

:

8

0

/

/

2. Analiza – Razčlenitev problema na posamezne podprobleme in preučevanje 52/ posameznega podproblema. 0

2

.

9

3. 4. Primerjava – Primerjava različnih problemskih rešitev ali njihovih delov za

2

razumevanje razlik in podobnosti.

4. Logično sklepanje – Povezovanje informacij in razumevanje, kakšen je medsebojni vpliv posameznih problemskih rešitev in kako problemske rešitve vplivajo na delovanje sistema kot celote.

5. Eksperimentiranje – Preizkušanje različnih zmožnosti, izvajanje nastavitev, uporaba programov in opazovanje odzivov.

6. Reševanje problemov – Identifikacija napak ali težav in iskanje rešitev za optimizacijo delovanja sistema.

7. Pomnjenje in povezovanje znanja – Shranjevanje novih informacij in njihovo povezovanje z že obstoječim znanjem s temeljnih računalniških področij.

8. Uporaba in prilagajanje – Praktična uporaba orodij za izvedbo določenih nalog ter prilagajanje nastavitev ali konfiguracij glede na potrebe.

Ti procesi so ključni pri spoznavanju temeljnih znanj s področja računalništva, saj omogočajo razvoj analitičnega mišljenja, logike in ustvarjalnosti, ki so nujni za uspešno delo v tem področju.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Poučevanje predmeta Računalniški sistemi in omrežja naj temelji na izkustvenem učenju in praktičnem delu, kjer dijaki s samostojnim in sodelovalnim raziskovanjem spoznavajo delovanje računalniških komponent, operacijskih sistemov in računalniških omrežij. Dijaki naj teoretična znanja utrdijo pri laboratorijskih vajah v obliki projektnega dela in simulacij, kjer razvijajo razumevanje zgradbe in delovanja sistemov skozi konkretne primere in naloge. Pouk naj vključuje diferencirane naloge, ki omogočajo napredek vsem dijakom, ter spodbuja razvijanje digitalnih kompetenc, kritičnega mišljenja in veščin reševanja problemov. Pomembno je, da dijaki dokumentirajo svoje postopke in ugotovitve, pri čemer naj učitelj spremlja napredek dijakov in jim daje sprotne povratne informacije.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


2

:

8

0

/

/

/



ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH 5202.9.42

SISTEMOV

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki nadgrajujejo znanje osnovnih konceptov arhitekture računalniških sistemov, vključno z zgradbo ukazov, različnimi načini naslavljanja pomnilnika ter razlogi za njihov obstoj. Razlagajo različne računalniške arhitekture ter sestavo mikrokrmilnika, kjer raziskujejo uporabo registrov, prekinitev in časovnikov. Seznanijo se z načini priklapljanja vhodno-izhodnih naprav ter razlikami med sinhronimi in asinhronimi prenosi podatkov. Svoje znanje uporabijo pri programiranju mikrokrmilnika, kjer implementirajo rešitve za določene probleme ter razvijajo razumevanje povezave med strojno in programsko opremo.



ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV



CILJI

Dijak:

O: razlaga zgradbo ukaza, načine naslavljanja in vzroke za obstoj različnih naslavljanj,

O: pojasnjuje različne računalniške arhitekture,

O: razlaga sestavo mikrokrmilnika in možnost uporabe registrov,

O: pojasnjuje razloge za nastop in možnosti uporabe prekinitev,

O: razlaga načine priklapljanja vhodno-izhodnih naprav,

O: razlaga značilnosti sinhronih in asinhronih prenosov,

O: uporablja časovnik/števec v programu,

O: implementira rešitev danega problema na programskem modelu mikrokrmilnika.



12

7

2

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

9

.

» ponazori zgradbo ukaza tako da: 24

– našteje dele ukaza,

– opredeli vlogo posameznega dela ukaza,

– zapiše sekvenco ukazov s katero reši problem in pri tem uporabi ustrezen način

naslavljanja,

– zapiše sled izvajanja sekvence ukazov z različnimi naslavljanji.

» primerja različne računalniške arhitekture tako da:

– našteje elemente zgradbe harvardske in Von Neumanovske arhitekture,

– opiše vlogo posameznih elementov arhitekture,

– opiše elemente zgradbe CPE in vlogo posameznega dela,

– primerja arhitekture CISC in RISC.

» opiše registre (našteje vrste registrov, opredeli njihovo velikost) in njihov namen,

– napiše programe z uporabo različnih registrov,

– na primeru programa pojasni strukturo podatkov v RAMu in izvajanje programa skozi

strukture procesorja.

» našteje običajne vzroke za nastop prekinitve,

» opiše različne prekinitve in postopke ob izvedbi prekinitve,

» napiše programe z uporabo prekinitev.

» našteje vhodne in izhodne naprave ter opredeli njihove komunikacijske vmesnike,

» razloži pojem odtipavanje (pozivanje, polling),

» poveže izbrano vhodno ali izhodno napravo z danim sistemom,

» kodira preproste programe za komunikacijo z napravami,

» primerja vzporedni in zaporedni prenos,

» razloži razlike med sinhronimi in asinhronimi prenosi.

» razloži sinhronizacijo pri asinhronih prenosih,

» ponazori zgradbo podatkov,

» napiše program z uporabo vzporednega in serijskega vmesnika,

» razloži delovanje časovnika,

» napiše program z uporabo različnih načinov časovnika/števca,



13

7

2

:

8

0

/

/

» zapiše sekvenco ukazov s katero reši podan problem tako da: /

5

2

– določi robne pogoje za testne podatke, 0

2

.

– testira rešitev, 9

.

4

– detektira in odpravi morebitne napake, 2

– dokumentira delujočo rešitev.



TERMINI

◦ ukaz ◦ operand ◦ operacija ◦ sled ◦ arhitektura ◦ harvard ◦ Von Neumann ◦ procesor ◦ vodilo ◦ vhodno-izhodna enota ◦ cisc ◦ risc ◦ aritmetično-logična enota ◦ krmilna enota ◦ register ◦ širina registra ◦ akumulator ◦ programski števec ◦ naslovni register ◦ splošno namenski register ◦ skladovni register ◦ prekinitev ◦ past ◦ servis prekinitve ◦ maskiranje prekinitve ◦ vektorske prekinitve ◦ vhodne naprave ◦ izhodne naprave ◦ vhodno-izhodne naprave ◦ vzporedno in zaporedno povezovanje ◦ naslavljanje naprave ◦ povpraševanje ◦ pozivanje ◦ vzporedni prenosi ◦ zaporedni prenosi ◦ sinhroni ◦ asinhroni prenos ◦ vmesnik ◦ časovnik (timer) ◦ sekvenca ◦ robni pogoj ◦ test ◦ napaka ◦ dokumentacija



14





7


2

:

8

0

/

/



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki nadgradijo razumevanje naslovov IPv4 in IPv6 ter principe usmerjanja v omrežjih, pri čemer uporabljajo postopke za določitev podomrežij in konfiguracijo VLAN-ov. Razlagajo delovanje mehanizmov NAT in VPN ter vzpostavljajo različne mrežne storitve. Seznanijo se s pomenom požarnega zidu, njegovo konfiguracijo ter uporabo seznamov dostopa (ACL) za upravljanje varnosti v omrežju. Poleg tega primerjajo značilnosti protokolov MPLS in SD-WAN ter raziskujejo protokole za prenos zvoka VoIP, s čimer pridobijo celovit vpogled v delovanje in varnost sodobnih omrežnih sistemov.



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA



CILJI

Dijak:

O: primerja zgradbo naslovov IPv4 in IPv6 in usmerjanje v omrežjih,

O: uporablja postopke za določitev podomrežij,

O: razlaga namen uporabe VLAN in jih kreira,

O: uporablja mehanizem NAT,

O: vzpostavlja različne mrežne storitve,

O: razlaga uporabo VPN,

O: razlaga pomen in uporabo požarnega zidu ter nastavlja njegove parametre,

O: pojasnjuje delovanje seznamov dostopa ACL in jih ustvarja.

O: razlaga značilnosti protokolov MPLS, SD-WAN,

O: primerja protokole za prenos zvoka VoIP.



15

7

2

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

9

.

» razloži zgradbo naslovov IPv4 in IPv6 tako da: 24

– obrazloži zgradbo naslova IPv4 in IPv6,

– izvede poenostavitev zapisa naslova IPv6 in omrežnega naslova,

– prepozna vrsto naslova IPv4 (naslov omrežja, naslov naprave, poplavni naslov),

– prepozna zasebni naslov IPv4,

– navede razlike med statičnim in dinamičnim usmerjanjem,

– omogoči souporabo IPv4 in IPv6 na omrežni opremi,

– izvede usmerjanje na podlagi protokola IPv6.

» določi podomrežja na podlagi zahtev naročnika/podjetja/organizacije, tako da:

– izbere ustrezen postopek določanja podomrežij (FLSM in VLSM),

– argumentira izbor postopka,

– realizira podomrežja FLSM in VLSM.

» na podlagi podane topologije/zahtev naročnika kreira omrežje organizacije z uporabo VLSM

in navideznih krajevnih omrežij VLAN in pri tem:

– uporabi postopek VLSM in kreira navidezna krajevna omrežja,

– utemelji nastavitve.

» ustvari NAT v lokalnem omrežju in pri tem:

– pojasni različne oblike mehanizma NAT,

– vzpostavi mehanizem NAT,

– preveri ustrezno delovanje mehanizma NAT.

» vzpostavi strežnik za dinamično dodeljevanje naslovov DHCP in dinamično dodeli napravam

naslove IP,

» ustvari in vzpostavi različne strežnike

– domenski strežnik DNS,

– spletni strežnik HTTP,

– storitev omrežnega datotečnega sistema NFS,

– imeniški strežnik,

– poštni strežnik.

» našteje razloge za uporabo navideznih krajevnih omrežij VPN, razloži prednosti tega načina

povezovanja,

» uporabi dostop VPN in se poveže na ciljni sistem,



» razloži pomen in delovanje požarnega zidu,

» navede razlike med različnimi izvedbami požarnega zidu,

» nastavi parametre požarnega zidu,



16

7

2

:

8

0

/

/

» pojasni pomen uporabe demilitarizirane cone DMZ, /

5

2

0

» .2 omogoča in preprečuje omrežni promet prek požarnega zidu za izbrano storitev oziroma 9

izbrana vrata in izbrani protokol, 4.

2

» razlaga principe ščitenja naprave ali storitve s pomočjo seznama dostopa ACL ter uporabi

ACL pri ščitenju izbrane naprave (npr. stikalo, usmerjevalnik, strežnik) oz. storitve (npr. strežnik HTTP, NFS),

» spreminja in ureja sezname dostopov ACL,

» primerja delovanje protokola MPLS s protokolom SD-WAN,

» našteje različne protokole za prenos zvoka VoIP in jih primerja.



TERMINI

◦ IP naslovi ◦ podomrežja ◦ postavitev in varovanje omrežij ◦ mrežni servisi ◦ IPv4 ◦ IPv6 ◦ VLSM ◦ VLAN ◦ NAT ◦ VPN



17





7


2

:

8

0

/

/



OPERACIJSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki nadgrajujejo razumevanje vloge operacijskih sistemov in njihovega delovanja, pri čemer se osredotočajo na nastavitev nalagalnikov OS, upravljanje naprav in pomnilniške hierarhije. Seznanijo se s konceptom večopravilnosti ter se učijo upravljati podatkovne nosilce in vzpostaviti navidezna okolja. Poseben poudarek je namenjen varovanju podatkov, kjer dijaki nastavljajo in upravljajo varnostne postopke. Uporabljajo ukaze ukazne lupine operacijskega sistema Linux za upravljanje datotek in map ter prilagajanje sistemskih nastavitev.



OPERACIJSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: pojasnjuje pomen nastavitev nalagalnikov OS,

O: upravlja naprave računalnišekga sistema,

O: razlaga pojem večopravilnosti,

O: opisuje pomnilniško hierarhično zgradbo,

O: upravlja s podatkovnimi nosilci,

O: vzpostavlja in uporablja navidezna okolja,

O: pojasnjuje vlogo varovanja podatkov, nastavlja in upravlja varnostne postopke,

O: uporablja ukaze lupine operacijskega sistema.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pregleduje nastavitve BIOS, UEFI, spoznava vlogo in prilagaja nastavitve,

» nastavlja nastavitve posameznih fizičnih in logičnih naprav računalniškega sistema,

» odpravlja težave z nastavitvami posameznih naprav računalniškega sistema,



18

7

2

:

8

0

/

/

» oriše razlike med opravilom, procesom, nitjo, /

5

2

0

» .2 našteje značilnosti večopravilnih sistemov, 9

.

4

» 2 primerja različne algoritme za dodeljevanje in razvrščanje procesov,

» opredeli faze življenjske dobe procesa in sliko procesa,

» opiše probleme zaradi večopravilnosti, kot so preobremenjenost pomnilnika (trashing),

stradanje (starvation), smrtni objem (deadlock)

» našteje vrste pomnilnikov in njihove značilnost,

» jih razvrsti po velikosti, hitrosti, vrsti dostopa,

» opredeli vlogo in delovanje: glavnega pomnilnika, registrov, predpomnilnika in navideznega

pomnilnika,

» opredeli vrste nosilcev podatkov in njihove značilnost. Opiše fizično in logično organizacijo

na nosilcu,

» priklopi nosilec in ga vpne v datotečni sistem,

» zapisuje in bere podatke,

» upravlja s praznim prostorom nosilca tako da:

– formatira in defragmentira nosilec,

– sprosti prostor.

» namesti in nastavi sistem navideznega okolja,

» v navidezno okolje namesti navidezni stroj z izbranim operacijskih sistemom,

» namesti in uporabi navidezno storitev,

» nastavlja zrcaljenje in porazdeljevanje podatkov z RAID 0 in 1,

» ustvarja varnostne kopije podatkov,

» upravlja s pravicami dostopa do podatkov,

» izdela politiko varovanja podatkov za avtentičen primer,

» upravlja naprave, datotečni sistem (particije, formatiranje, izbiranje vrste datotečnega

sistema, itd.),

» zapiše, testira in uporabi preprosto ukazno datoteko za avtomatizacijo zahtevanega opravila.



TERMINI

◦ bios ◦ uefi ◦ nastavitev ◦ naprava ◦ opravilo ◦ proces ◦ nit ◦ večopravilnost ◦ življenjska doba ◦ slika procesa ◦ premetavanje ◦ stradanje ◦ smrtni objem ◦ hierarhija



19

7

2

:

8

0

/

/

pomnilnikov ◦ register ◦ predpomnilnik ◦ sekundarni pomnilniki ◦ navidezni pomnilnik 52/ ◦ 0 hitrost dostopa ◦ bralno-pisalni pomnilniki ◦ integrirano vezje ◦ disk ◦ cd ◦ dvc ◦ usb

2

.

pomnilnik 9 ◦ magnetni trak ◦ ssd ◦ organizacija podatkov ◦ kapaciteta ◦ hitrost dostopa do .

4

podatkov 2 ◦ prenosna hitrost ◦ virtualizacija ◦ navidezni stroj ◦ navidezna storitev ◦ raid ◦ vrste raid ◦ glavni pomnilnik ◦ varnostna kopija ◦ dostop do podatkov ◦ politika varovanja ◦ lupina ◦ ukaz ◦ paketna datoteka



20





7


2

:

8

0

/

/



NAPREDNO PROGRAMIRANJE Z /5

2

0

2



ELEMENTI NAČRTOVANJA .

9

.

4

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki uporabijo standardizirane grafične metode (npr. UML-diagrame) za načrtovanje in dokumentiranje programske opreme ter uporabijo orodja za vizualno načrtovanje in programiranje. Pri tej temi dijaki nadgradijo svoje programerske veščine in se seznanijo z dostopanjem do oddaljenih repozitorijev za uporabo deljene programske kode ter raziskujejo primere dobrih praks pri razvoju aplikacij z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Pridobljeno znanje uporabijo pri implementaciji programskih rešitev, kjer povežejo aplikacije s podatkovnimi zbirkami, s čimer razvijajo celostno razumevanje razvoja kompleksnejših programskih sistemov.



NAPREDNO PROGRAMIRANJE



CILJI

Dijak:

O: uporablja standardizirane grafične metode pri načrtovanju in popisovanju strukture, procesa ali sistema,

O: uporablja programska orodja za vizualno načrtovanje in programiranje,

O: dostopa do skupnih oddaljenih repozitorijev z namenom uporabe deljene programske kode,

O: poišče in uporablja primere dobrih praks pri izdelavi aplikacije z grafičnim vmesnikom,

O: implementira programsko rešitev danega problema z uporabo podatkov podatkovne zbirke.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» modelira strukturo, proces ali sistem z uporabo osnovnih skupin UML-diagramov (diagram

aktivnosti, strukturni diagram, diagram stanj),

» opiše zgradbo in vrsto programskih projektov,

» uporabi izbrano RAD-orodje za izdelavo načrta in izvedbo manjšega programskega projekta,



21

7

2

:

8

0

/

/

» med izvedbo nadzoruje elemente lastnega projekta in jih posodablja, /

5

2

0

» .2 dostopi do oddaljenih repozitorijev in deli lastno kodo, 9

.

4

» 2 izkorišča in uporablja deljeno kodo oddaljenih repozitorijev,

» zapisuje in uveljavlja spremembe v kodi oddaljenih repozitorijev,

» sodeluje v delovnih skupinah projektov s skupno kodo,

» prepozna dobre prakse s področja načrtovanja in izdelave grafičnega programskega

vmesnika,

» opiše postopek izdelave,

» po postopku razvije enostavno aplikacijo z uporabniškim vmesnikom,

» uporabi grafične gradnike (vnosna polja, izbirnike, spustne sezname),

» kritično ovrednosti kakovost, ergonomičnost, robustnost razvitega vmesnika in predlaga

izboljšave,

» vzpostavi povezavo programa s podatkovno zbirko, bere, prikazuje in posodablja podatke,

obravnava napake in opozorila pri dostopu,

» piše, testira in dokumentira krajše programe z uporabo podatkov iz zbirke,

» načrtuje in modelira izbrane avtentične primere s pomočjo specializacije in posploševanja.



TERMINI

◦ UML ◦ diagram aktivnosti ◦ strukturni diagram ◦ diagram stanj ◦ grafični vmesnik ◦ grafični gradnik ◦ vnosno polje ◦ izbirnik ◦ spustni seznam ◦ podatkovna zbirka ◦ Git ◦ RAD-orodje



22





7


2

:

8

0

/

/



VIRTUALIZACIJA /

5

2

0

2



INFORMACIJSKO- .

9

.

4

2



KOMUNIKACIJSKE



INFRASTRUKTURE

IZBIRNO



OPIS TEME

Dijaki spoznajo različne vrste virtualizacije ter njihove prednosti pri optimizaciji infrastrukture IT-sistemov. Spoznajo razlike med pravo in para-virtualizacijo ter analizirajo njune prednosti in omejitve. Nameščajo in uporabljajo virtualizatorje ter izvajajo migracijo fizičnih elementov v virtualna okolja. S tem pridobijo ključna znanja za upravljanje sodobnih IT-infrastruktur, kjer je virtualizacija ključnega pomena za učinkovitost, prilagodljivost in varnost sistemov.



VIRTUALIZACIJA



CILJI

Dijak:

O: pozna različne vrste virtualizacij,

O: povzame prednosti virtualizacij elementov infrastrukture,

O: primerja pravo in para-virtualizacijo,

O: namešča virtualizatorje in jih uporablja,

O: izvede migracijo izbranega fizičnega elementa v virtualno okolje.



23

7

2

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

9

.

» navede vrste virtualizacij in njihove značilnosti in pri tem: 24

– našteje razloge za virtualizacijo,

– našteje elemente, ki jih je mogoče virtualizirati,

– pojasni razliko med fizično realizacijo in virtualizacijo.

» pojasni njihov vpliv s tehničnega, sociološkega in ekonomskega vidika,

» našteje prednosti, ki jih nudi virtualizacija v izbrani situaciji (npr.: za programerja, za avtorja

literarnih del, za načrtovalca organizacije v podjetju, za logista itd.),

» našteje primere prave in primere paravirtualizacije,

» presodi, za katere izmed primerov je smiselna raba prve in za katere druga oblika,

» pojasni prednosti in slabosti posamezne realizacije,

» namesti programsko opremo, ki omogoča virtualizacijo,

» virtualizira celoten računalniški sistem in ga po navodilih pripravi za rabo,

» virtualizira storitev in jo pripravi za uporabo,

» izvede virtualizacijo platforme in jo pripravi za delo v izbranem primeru rabe (npr. razvojne

platforme za razvoj spletnih aplikacij, za načrtovanje programske opreme, uporabo orodij umetne inteligence itd.),

» izdela načrt virtualizacije elementa in na osnovi načrta izvede migracijo v virtualno okolje,

» preveri ustreznost izvedenosti migracije glede dosegljivosti in enakovrednosti delovanja.



TERMINI

◦ virtualizacija ◦ paravirtualizacija ◦ virtualizacija OS ◦ virtualizacija storitve



24





7


2

:

8

0

/

/



PROJEKTNO / RAZISKOVALNO /5

2

0

2



DELO .

9

.

4

2



IZBIRNO



OPIS TEME

Dijaki razvijajo veščine samostojnega in skupinskega dela skozi načrtovanje in izvedbo projektne ali raziskovalne naloge. Naučijo se identificirati raziskovalni izziv, oblikovati cilje ter razviti načrt dela. Pri izvedbi projekta uporabljajo ustrezne metode raziskovanja, analiziranja podatkov in reševanja problemov. Ob zaključku projekta svoje ugotovitve jasno in učinkovito predstavijo, pri čemer pridobijo izkušnje s pripravo poročil in javnim nastopanjem. S tem krepijo analitične, organizacijske in komunikacijske spretnosti, ki so ključne za delo v tehnološkem in raziskovalnem okolju.



PROJEKTNO / RAZISKOVALNO DELO



CILJI

Dijak:

O: identificira raziskovalni izziv,

O: načrtuje in izvaja projektno/raziskovalno nalogo,

O: predstavlja raziskovalno nalogo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razišče temo dela in identificira raziskovalni izziv,

» opredeli cilje, metode in načine doseganja ciljev ter časovne termine,

» izvede raziskovalno nalogo,

» dokumentira raziskovalno nalogo,

» predstavi rezultate izvajanja, ugotovitve in sklepe.



25

7

2

:

8

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 izziv ◦ tema ◦ raziskava ◦ naloga ◦ cilj ◦ metoda ◦ dokumentacija ◦ ugotovitev ◦ sklep

.

9

◦ . predstavitev

4

2



26





7


2

:

8

0

/

/



NAČRTOVANJE IN RAZVOJ /

5

2

0

2



SPLETNIH STRANI .

9

.

4

2



IZBIRNO



OPIS TEME

Dijaki nadgradijo poznavanje zgradbe dokumenta HTML in osnovnih gradnikov X/HTML ter poglabljajo veščine pri načrtovanju in izdelavi spletnih strani. Naučijo se oblikovati spletne strani s sodobnimi tehnikami ter jih nadgraditi v dinamične spletne rešitve z uporabo skriptnega jezika na odjemalski strani. Pri delu testirajo delovanje spletnih strani ter se seznanijo z varnostnimi vidiki pri dostopu do spletnih vsebin in podatkov. S tem razvijajo celovit pristop k načrtovanju, programiranju in vzdrževanju sodobnih spletnih rešitev.



NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SPLETNIH STRANI



CILJI

Dijak:

O: opisuje zgradbo in gradnike X/HTML,

O: izdeluje preproste spletne strani,

O: oblikuje spletne strani,

O: izdeluje dinamične spletne strani,

O: programira odjemalce s skriptnim jezikom,

O: testira delovanja spletne strani,

O: zagotavlja varnost pri dostopu do spletne strani in podatkov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» na primeru opiše zgradbo in razloži vlogo gradnikov dokumenta HTML,

» izdela preprosto spletno stran, sestavljeno iz osnovnih gradnikov HTML,

» doda preproste grafične elemente na spletno stran,



27

7

2

:

8

0

/

/

» uporabi CSS za oblikovanje spletne strani, /

5

2

0

» .2 izdela spletno stran s spletnim obrazcem, 9

.

4

» 2 vstavlja preproste dinamične elemente v strukturo spletne strani,

» izdela posamezne skripte in jih poveže v enovito spletno aplikacijo,

» programsko obdela podatke, zajete prek spletnega obrazca, in se odloča na njihovi podlagi,

» s pomočjo programiranja uporabi vnosne gradnike za dinamično spreminjanje vsebine

spletne strani,

» testira delovanja spletne strani, tako da:

– preveri dosegljivost,

– preveri realizacijo zahtevane funkcionalnosti,

– preveri odzivnost.



TERMINI

◦ HTML ◦ spletna stran ◦ CSS ◦ spletni obrazec ◦ struktura spletne strani ◦ skripta ◦ vnosni gradnik ◦ testiranje ◦ dosegljivost ◦ odzivnost



28





7


2

:

8

0

/

/



DINAMIČNE STRUKTURE /

5

2

0

2

.

9

.

4

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo različne dinamične podatkovne strukture, jih primerjajo glede na njihove lastnosti ter analitično ocenjujejo njihovo primernost za različne probleme. Pri delu spoznavajo podatkovne strukture, kot so sklad, povezani seznami, vrste, drevesa in zgoščevalne tabele, za učinkovito shranjevanje in obdelavo podatkov. Spoznavajo algoritme, ki temeljijo na dinamičnih podatkovnih strukturah, ter jih uporabljajo za optimizacijo rešitev v programiranju.



DINAMIČNE STRUKTURE



CILJI

Dijak:

O: primerja različne dinamične podatkovne strukture in njihove lastnosti,

O: uporablja podatkovne strukture za reševanje danih problemov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» navede vrste dinamičnih podatkovnih struktur in primerja lastnosti posameznih struktur med

seboj,

» kritično presoja lastnosti posamezne strukture, izbere ustrezno strukturo glede na dani

problem, uporabi dinamično podatkovno strukturo za izbrani primer ali izbrano situacijo in izvaja tipične operacije za konkretno strukturo, tako da:

– ustvari sklad, vanj doda element in ga vzame iz njega,

– izdela vrsto, vanjo dodao element in ga vzame iz nje,

– zgradi seznam poljubnih elementov, zna v njem poiskati katero koli vrednost, doda

elemente in jih odstrani,

– uporabi iskalno drevo za razvrščanje števil in izpis vseh elementov,

– ustvari zgoščevalno tabelo in jo uporabi,

– spozna obstoječe realizacije dinamičnih struktur v izbranem programskem jeziku in

jih uporablja v skladu z najprimernejšim namenom strukture.



29

7

2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

9

.

◦ 24

sklad ◦ vrsta ◦ seznam ◦ drevo ◦ zgoščevalna tabela



30





7


2

:

8

0

/

/



DIGITALNO OVERJANJE, /

5

2

0

2



PODPISOVANJE IN ŠIFRIRANJE .

9

.

4

2



IZBIRNO



OPIS TEME

Dijaki spoznajo ključne koncepte digitalnega overjanja, podpisovanja in šifriranja ter njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti elektronskih dokumentov. Naučijo se preverjati integriteto in istovetnost dokumentov ter uporabljati digitalna kvalificirana potrdila za elektronsko podpisovanje. Pri delu uporabljajo metode šifriranja za zaščito vsebine datotek, s čimer razvijajo razumevanje varnostnih mehanizmov, ki so ključni za zaupnost in avtentičnost podatkov v digitalnem okolju.



DIGITALNO OVERJANJE, PODPISOVANJE IN ŠIFRIRANJE



CILJI

Dijak:

O: preverja integriteto in istovetnost dokumenta,

O: uporablja digitalna kvalificirana potrdila za podpisovanje elektronskih dokumentov,

O: šifrira vsebino datoteke.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» preveri integriteto dokumenta z določitvijo izvlečka zgoščevalnega postopka (prstnega

odtisa) in njegovo primerjavo z objavljenim,

» s pomočjo objavljenega javnega ključa izdajatelja dokumenta dešifrira digitalni podpis

dokumenta in ga primerja z objavljenim,

» izvede postopek izdelave prstnega odtisa za izbrano datoteko in jo deli (objavi),

» izdela zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila, pridobi podpisano digitalno potrdilo,

uporabi digitalno potrdilo za podpis dokumenta in viden podpis dokumenta vrste pdf,

» šifrira/ dešifrira datoteke.



31

7

2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

9

.

◦ 24

lastništvo ◦ integriteta ◦ zgoščevalna funkcija ◦ ključ ◦ prstni odtis ◦ veriga zaupanja

◦ izdajatelji kvalificiranih potrdil ◦ zahtevek ◦ podpis ◦ potrdilo ◦ šifriranje ◦ dešifriranje



32





7


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



33