■	.	. V.^SaBŽfjž B	HaKBii	
^PI	fcp* • 'T|
K v.VV;	
ZMAGA
Naša
Velikonočni zvonovi nam zopet oznanjajo zmago življenja nad smrtjo, Zr>Uigo resnice nad lažjo, zmago pravice in ljubezni nad krivico in sovra-' tv°m. To zmago je treba vedno znova oznanjati človeštvu, ker se mora Vs<ik dan znova bojevati za zmago resnice, pravice in ljubezni. Zato veliko-°eno veselje za nas ni le izliv srca ob tradicionalnem obhajanju lepih n°-vad, marveč je veselje ob zmagi tiste Cerkve, ki v tem boju ni nikoli lonHa, nikoli obupavala, a vedno zmagovala. Aleluja, to je bojni klic nas Vernih, ki z njo tudi ne smemo nikoli omahovati in biti utrujeni, temveč 0 zadnjega kotička svojega srca polni navdušenja in prepričanja, da se (>rimo za resnične ideale.
Spomnimo se, kako je bilo takrat! Njegovi najzvestejši ga vsi po Jrsti zapuste. Jezusa umore, ga polože v grob, zavale kamen, ga zapeklo in zastražijo. Učenci dvomijo, pravkar mislijo bežati iz mesta. Kajfa, er°d in Pilat so docela zmagali.
. Nenadoma se vse čisto spremeni. Kamen je odvaljen, mogotci trepe-}0i plašnim učencem se vrača pogum in verujejo. O da bi se na današnji južnih spremenila srca vseh tistih, ki se preveč boje! Da bi se vsak kato-C(ln zavedel nepremagljive moči svoje Cerkve!
Razumljivo je, če se danes mnogi vdajajo mračnim mislim. Marsikje r°ilja sovrag krščanstva s svojim orožjem. V rokah ima državno oblast, ln° moč, ogromna sredstva.
Mi pa ne obupujmo, vriskajmo od veselja! Saj se mora krščanstvo Vedno bojevati! Vedno je imelo nevarne sovražnike. Saj poznamo razkole, Zrn°te, krivoverstva! Krščanstvo ni vera zaspancev in lagodnežev, marveč Vf''rri junakov. Sovražniki se spreminjajo kot oblelca, mi pa ostanemo in °mo živeli večno. Nekoč so na oni grob zavalili skalo in jo zapečatili s brskim pečatom. Ali njih nakane se jim niso posrečile. In se jim ne bodo.
Enkrat je Kristus umrl, a ne bo nikoli več.
Zavedamo se nevarnih časov, a tudi poznamo moč velikonočne črnosti.
Peščica neukih mož je pred dva tisoč leti s to mislijo v srcu naskočila ^°Sanski svet in ga pričela osvajati. Ali je v nas kaj takega ognja? Proč . Malodušnostjo, proč z večnimi tožbami! Lotimo se vsak svojega dela bo kmalu drugače.
V vseh težavah pa ponavljajmo zmagoviti klic: Kristus je vstal — ‘n živi!
Svobodna pogodba dveh oseb, posebna družbena oblika skupnega življenja, gospodarsko in socialno koristna ustanova, intimna tovarišija, taki in podobni vidiki so bolj ali manj odločilni, ko gre za vprašanje zakonske zveze
Za zakon so potrebni trije
Pokojni sv. oče Pij XII. je ob neki priliki dejal, da je družina veliki bolnik našega časa. Zdi se, da se ljudje tega vedno bolj zavedajo. Morda je o maločem drugem izšlo v zadnjih letih toliko knjig kot o družini, o zakonu, o zakonskem in družinskem življenju, o krizi zakona in družine in o sredstvih, kako bi mogli temu velikemu bolniku pomagati, da bi spet ozdravel. Ne samo katoličani, tudi protestantje in anglikanci, pripadniki raznih sekt in brezverci se prizadevajo, da rešijo zakon in družino pred propadom; seveda vsak na svoj način. Vsi se pa zavedajo, da gre tu za nekaj izredno važnega, od česar zavisi v veliki meri življenjska sreča poedinca in vse človeške družbe.
RAZLIČNI ODGOVORI
Če bi postavili vprašanje, kje so vzroki za to nevarno bolezen družine in zakona, bi bili odgovori precej različni. Pred kratkim je nekdo celo trdil, da je eden prvih vzrokov za krizo družine in zakona katoliški nauk o neločljivosti zakonske zveze. Kjer pa kdo misli, da je vzrok bolezni, tam bo tudi začel z zdravljenjem. Zato danes ne manjka ljudi, ki v imenu trpečega modernega človeka, kakor pravijo, zahtevajo vedno širšo možnost za ločitev zakonske zveze, da bi tako človeku spet
vrnili srečo, ki mu jo je vzel neločljiv zakon. Zahtevajo, da tudi katolik® Cerkev pregleda in popravi svoj na*1* in ga prilagodi modernim časom in P®' trebam, novemu mišljenju in čuten)6 sodobega človeka. Na nekem medna-rodnem zborovanju o družini so cel poedini katoličani postavili to zahtev® do Cerkve.
Ne mislim naštevati vseh razliŽn* mnenj, od kod današnja kriza in boleZ*6 zakona in družine, ne mislim pretres» različnih nasvetov, ne jih popravi)»1 ali zavračati, temveč nasproti nešteti») drugim diagnozam in receptom postavi diagnozo An recept, ki sta s katoliške?* stališča odločilne važnosti: Zakon * družina sta velika bolnika današnje?* časa, ker ljudje vedno bolj pozabljal6' da je sr. zakon zakrament, in ker »( žive več iz tega zakramenta. Eden ti»| važnejših receptov je zatorej: zave»1 da je sv. zakom zakrament. Ta zav*»^ mora postati zopet bolj živa, in žh'U nje iz zakramenta sv. zakona bolj os® no, resno in globoko.
KAKO GLEDAJO NAVADNO NA ZAKON?
hil
Za modernega človeka, tudi če j» ® nekdaj krščen in bil pozneje pri svet* obhajilu, tudi če se misli cerkveno ročiti ali če je nekdaj to storil, pom6»1
'■«ikon danes navadno vse kaj drugega v0- pa zakrament. Svobodna pogodba <*veh ljudi, posebna družbena oblika skupnega življenja, gospodarsko in socialno koristna ustanova za življenje, -ut’mna tovarišija na podlagi privlačili spolnih in čutnih faktorjev, psiho-°ška dopolnitev lastne osebnosti na Podlagi spolnih razlik, taki in podobni: vidiki so bolj ali manj zavestno udločilni, ko gre za vprašanje zakonske z>eze. Da je zakonska zveza izključno "scbna zadeva mladih zaročencev, v ka-er<> se ne sme nihče vtikati, najmanj Pa Cerkev, da zavisi trajnost ali ločlji-v°st te zakonske zveze le od svobodne "dločitve zakoncev samih, da le ona dva °dločata o smislu in nalogi zakona, to Se z<li mnogim samo po sebi umevno. Starejša generacija se večkrat niti ne yaveda, kako splošno razširjeno je da-,ne-s tako mišljenje, kako zelo obvlada .v"o mnenje in kako zelo ga propa-girajo razni filmi, listi in lističi, ro-^aui in takozvana strokovna literatura.
. a Pada v takem ozračju resnica, da le zakon eden od sedmih božjih zakramentov, vedno bolj v pozabo, da ta res-'Uca vedno malnj pomeni in da je za 1,11adega človeka vedno težje, dojeti in 'mesničiti zakon kot zakrament, je jasno.
l,di Če se ne zavrže vseh zunanjih *)redpisov, navad in ceremonij, sta mu j^av' smisel in zadnja resničnost za-‘lmenta sv. zakona, vedno bolj tuja.
nauk cerkve je jasen
,, A tudi v tem času in v teh razmerah s®rl<ev še vedno oznanja im uči, da je K • zakon zakrament, ki ga je postavil tostt's, zakrament, ki posveti zvezo g(* *uožcn in ženo in jima podeli po-in 'H'*1 n,^osti za njUn zakonski stan 1 za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti. ‘ • Pavel primerja v pismu Efežanom
zakonsko zvezo med možem in ženo zvezi med Kristusom in Cerkvijo in zaključuje svojo primero z besedami: „Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim, v Kristusu’ in v Cerkvi“ (Ef 5, 32). Po nauku Cerkve ne more nihče, ki je kdaj veljavno prejel sv. krst skleniti zakona, ki bi ne bil zakrament, če kdo zakramenta ma noben način ne mara ali če sklene zakon drugače kakor predpisuje Cerkev, potem je tak zakon neveljaven.
Ker je zakrament sv. zakona za vso kristjane edina možna veljavna oblika zakdnske zveze, je toliko bolj važno, da se vsi tisti, ki so ta zakrament prejeli ali ga mislijo prejeti, čimbolj živo zavedajo, kaj zanje to pomeni in kako naj to pride do izraza v njihovem družinskem življenju.
Dejstvo, da je zakon zakrament, pomeni, da je zakonska zveza nekaj sve-
tega, nekaj kar stoji pod neposredni in vplivom svetega živega Boga, kar je na poseben način posvečeno Bogu in od-tegnjemo človeški samovoljnosti in sa-moljubnosti. človek ne stoji neposredno pred žjvim in svetim Bogom samo pri krstu, pri spovedi, pri sv. maši in pri sv. obhajilu, tudi ne samo tisti trenutek, ko si novoporočenca obljubita pred oltarjem zakonsko zvestobo, temveč v vsem zako|iskem življenju. Zakrament sv. zakona je zakrament, ki ostane in traja do smrti. Vsak dan znova v skupnem življenju pride do veljave in posvečuje vse zakonsko in družinsko življenje ter daje vedno novih milosti, da zakonca lahko bolje izpolnjujeta svoje zakonske dolžnosti. Sv. spoved in sv. obhajilo prejemamo v življenju vedno znova. Sv. zakon pa je stalni ifn trajni zakrament, podobno kot sv. krst. sv. birma in mašnišklo posvečenje, čeprav duš: ne vtisne neizbrisnega zakramentalnega znamenja.
Ta zavest svetosti sv. zakona, zavest, kako je zakonsko in družinsko življenje posvečeno, bi morala biti v naših družinah vse bolj živa. S 'koliko večjim spoštovanjem, s koliko večjo odgovornostjo, pa tudi s koliko večjim veseljem bi potem gledali na zakonsko in družinsko življenje! Kjer pa človek izgubi čut za svetost, tam kmalu izgubi čut za spoštovanje in postaja vedtno bolj sebičen, brezobziren, prostaški in večkrat naravnost podel. Pred kolikimi krizami in pred kolikimi padci bi zakonce obvarovala zares živa zavest, da je njihova zakonska zveza nekaj svetega, Inekaj, kar ju ne veže samo med seboj, ampak hkrati tudi z Bogom. Znani amerikanski televizijski in radijski pricVgar, newyorški pomožni škof Fulton Sheen je napisal knjigo o zakonu z naslovom: „Za zakon so potrebni trije“. Misli namreč: mož, žena in Bog.
Da, kjer je Bog vedno tretji v zakonski in družinski skupnosti, tam se zakonca zavedata, da ju ta zakrament veže prav tako neločljivo z Bogom kakor med seboj. Potem pa jima je zakonsko življenje ne samo vir naravne sreče in veselja, ampak tudi pot k vedno večji osebni svetosti, k vedno večji povezanosti z Bogom. Ravno danes se toliko piše o tem in toliko poudarja, da je za zakonca eno najvažnejših sredstev za lasno samoposvečevanje, za rešitev lastne duše vestno in zvesto izpolnjevanje zakonskih in družinskih dolžnosti. Preden si zakonca nalagata ali iščeta kakih drugih priložnosti za dobra dela in za pokoro, naj uporabita vse možnosti svojega skupnega življenja za dobra dela in za pokoro, v zavesti, da jie Bog vedno tretji v njuni skupnosti; naj izpolni'a, kar iz tega sledi — in postala bosta svetnika.
LJUBEZEN MORA BITI VEDNO GLOBLJA
Zakrament sv. zakona da zakonski zvezi ncrazvezljiivost, tako da je nobena oblast na zemlji ne more ločiti. Iz tega pa izvira za zakdnea dolžnost, da medsebojno ljubezen vedno bolj poglabljata in utrjujeta. Nekaj naravnega je, da le doživetje ljubezni, z vsemi njenimi oblikami in izrazi v prvem času močnejše, osebne j še In prinaša več občutene trenutne sreče. Kmalu pa stojita zakonca pred odločitvijo: ali sc bo njuna ljubezen ohladila in s tem zavest zakonske skupnosti opešala ali pa se bo poplemenitila in poglobila ter sc predvsem vedno bolj napajala iz zadnjega vira vse ljubezni, iz Boga. Kjer se zakonca ne zavedata, da je njun zakon zakrament kjer morda že ob prvih težavah in nesporazumih mislita na ločitev, tam b» ljubezni in zakonske skupnosti kmalu
1SM?
Lepota slovenske zemlje je majhna podoba lepote krščanskega zakona
konec, če bosta kljub temu, rada ali nerada, ostala skupaj, bo njuno življenje en sam križev pot, a tolikokrat ne not v odrešenje, ampak v pogubljenje, ^jer pa zakonca ne bosta pozabila, kako ju njun zakrament veže tudi pred Kogom, tam bed« križi in težave, trpanje in razočaranje zakonsko skupnost Ve*'o bolj čistili in plemenitili in jo Vcdno bolj koreni n il i v Bogu. če zakon.
v krščanskem duhu sprejmeta neogibne težave vsakdanjega življenja, ,Sl> ti križi vedno znamenje odrešenja n mdos i za vsakega osebno in za dru-*n°. Ko hi se starši zavedali, koliko zav*S! od njih samih, ali bo družina Rrečna ali ne, ali bodo otroci v drv.žini °ležnii prave družinske sreče in 1 ju-zni — ali ne, bi se najbrž vse dru-?a*e potrudili, da bi res živeli zakonsko n družinsko življenje iz zakramenta sv- zakona, ki so si ga nekoč drug dru-Somi' podelili pred oltarjem.
zakonca sta sodelavca boga samega
,	®v. Pavel primerja zvezo med mo.
a,n in ženo zvezi med Kristusom in njegovo Cerkvijo. Ta zveza pa je rodo-
vitna, kajti iz nje se v zakramentu sv. krsta porajajo vedno novi otroci božji. Tudi zakramentalna zakonska zveza med možem in ženo je po božjem na-čriu in po božji volji rodovitna. Prvi snvsel in cilj zakona je posredovanje novega življenja. Oče in mati dasta otroku zemeljsko življenje; Bog pa mu da svoje božje življenje. V trenutku, ko se začne novo človeško življenje, Bog sam neposredno ustvari vsakokrat posebej neumrljivo dušo in ji ob krstu podeli svoje božje življehje. Oče in mati s‘a torej v družini in v prav posebnem smislu sodelavca Boga-Stvarnika. In Bog ju hoče tudi po detetovem rojstvu imeti kot svoja posebna sodelavca, da vzgajata in učita, varujeta in vpeljujeta v življenje otroka, ki sedaj ni več le njun, temveč tudi božji otrok. Ker je otrok poglavitni smisel in cilj sv. zakona, se zakramentalna milost na poseben način pokaže ravno pri tej tako važni, odgovorni in veliki nalogi krščanske vzgoje otrok. Oče in mati smeta in morata na to zakramentalno milost računati, seveda le tedaj, če tudi tu ostane Bog tretji v zakonski in družinski skupnosti, če se starši zavedajo, da jim ni izročen v vzgojo samo njihov lastni
o rok, temveč hkrati tudi božji otrok. Krščanska vzgoja postaja danes vedno težja. Le tisti starši bodo mogli izpolniti to težko nalogo, za katere b<> zakrament sv. zakona ostal živa resničnost, iz katere bodo živeli, trpeli in delali in sicer tem bolj, čim bolj bo Bog z otroki blagoslovil njihov zakon.
Ker je zakrament svetega zakona po besedah sv. Pavla podoba zveze med Kristusom in Cerkvijo, mora biti družina podoba Cerkve, mora biti Cerkev v malem. Iz zakona in družine se obnavlja in raste človeški rod, iz krščanskega zakona in družine se obnavlja in raste sv. Cerkev in končno tudi rod blaženih v nebesih. Ravno zato je Cerkvi zakon in družina nekaj tako važnega, življenjska celica ne samo naravnega, ampak v določenem smislu tudi nadnaravnega življenja. Če pa hoče biti družina Cerkev v malem, si morajo vsi njeni člani, predvsem pa oče in mati, prizadevati, da bo v družini vladala ljubezen, kr bo slonela na krščanski veri in na krščanskem upanju, da se bodo vsi družinski člani čutili eno med seboj in udje skrivnostnega Telesa Kristusovega. Kjer je družina Cerkev v malem, tam je družinska soba tudi hiša božja, hiša molitve in ne razbojniška jama, kakor je Kristus očital Judom, ko je očistili tempelj (I,k 18, 46).
PRAKTIČNI NASVETI
Katera novoporočenca si ob poroki ne želita, da bi bila srečna in zadovoljna v zakonu? Kdo že v začetku nima upa-
nja, da se bo izpolnilo vsaj nekaj njegovih lepih sanj in pričakovanj? življenje prinese mnogo razočaranj in tudi tistim, ki se hočejo zavedati., da je njihov zakon zakrament, in Id hočejo žive i iz te vere in te zavesti, razočaranja ne bodo prihranjena. A verni krščanski zakonci imajo možnost, da iz zakramenta sv. zakona vedno znova obnavljajo zakramentalno milost, črpaje vedno novih moč: in tako stalno poživljajo in poglabljajo svojo družinsko skupnost in ljubezen. Ali bi ne bilo lepo, če bi bila obletnica poroke za vso družino taka obnova iz zakramentalne milosti, ko hi vsa družina prejela zakramente sv. pokore in sv. obhajila in tako utrdila v Kristusu medsebojno vez? Zakaj bi ne bili družinski prazniki, kot so godovi in rojstni dnevi staršev in otrok, prazniki obnove družinske sreče in ljubezni? Kako globoko bi vsa družina doživela to skupnost, ki izvira iz zakramenta sv. zakena, če bi bili zjutraj vsi skupaj pri obhajilni mizi in imeli potem doma lep, čeprav skromen družinski praznik? Kako velik pomen imajo za družinsko skupnost tudi veliki cerkveni prazniki kot božič, velika noč, verne «hiše s spominom na rajne! Kjer je še kaj krščanske vernosti, kjer zakonca še nista pozabila, da njun0 zakonsko in družinsko življenje izvira iz enega od sedmih zakramentov in da ga stalno spremljajo drugi zakramenti, tam družina ne bo postala veliki bolnik našega časa, in če je morda obolela, se bo spet pozdravila.
Dr. Alojzij Šuštar, Švica
Samota in družba se morata vrstiti in menjati. V samoti bomo zahrepeneli po družbi, v družbi po sebi. — Seneka.
NEIZREKLJIVE
POKLIC
LEPOTE
Vsi poklici so lepi. Vsak poklic je božji klic. Vsak je potreben človeštvu. 6 P» en pok/lic, ki jei posebno božji, posebno lep — duhovniški poklic. Je poklic yseh poklicev, ker vsebuje lepoto vseh poklicev. Kar poglejmo!
Lepo je biti gradbenik in graditi drzne m oslove, ki v elegantnem loku vežejo * va bregova. Duhovnik gradi še drznejši most, k veže zemljo z večnostjo.
Lepo je graditi ponosnte stavbe, palače in nebotičnike. Duhovnik pa gradi Ver*(ev — ne stavbo izi kamna in opeke, ampak iz živih kamnov — živih templjev Sv' Duha. Vsaka župnija je Cerkev v malem. Vsaka verska skupnost je v dobe* ®ednem smislu nebotičnik — človeška zgradba, ki se dotika nebes- Vsak duhovnik, 1 8e trudi za napredek verskega življenja, je v božjih odah inženir in arhitekt, na* sProti kateremu so graditelji minljivih spomenikov kaj malo pomembni.
Lepo je biti zdravnik in reševati Človeška življenja. Toda vsa zdravniška •""‘zadevanja samo odlagajo izvršitev smrtne obsodbe, ki ji nihče ne uide. Du. v“ik pa še ob odprtem gi'obu prepeva pesem vstajenja in večnega življenja.
Lep je poklic učitelja, ki odpira mladini pogled v skrivnosti narave in Veka. še lepši je poklic duhovnika, ki odpira mladim in) starim neskončno lepoto Ka ih božjega kraljestva.
Lep je poklic vinogradnika, vrtnarja in kmetovalca, ki jim zemlja rodi žlahtne °v°' Duhovnik pa je božji vinogradnik in božji vrtnar. Iz božje njive, ki je ves ’ izmamlja žlahtne sadeže, ki' bodo vso večnost dehteli pred božjim obličjem...
Pokaži
Lep je vsak poklic, ki lahko pokaže sadove svojega truda. Duhovnik lahko
v Ze nai'trajnejše sadove: ko bodo odšli v pozabo sadovi vseh poklicev, bodo še n° trajali njegovi sadovi: duše rešene za večno življenje.
kot je
Skratka: duhovniški poklic ima v sebi lepoto) vseh poklicev. In še mnogo več nekdo zapisal: Kar je naj večjega, to je duhovništvo in daritev Kristusova.
Ni mogoče dvomiti, da so številne družine vir duhovnih vrelcev. V takih družinah se zlahka vkorenini duh vere in velikodušnosti. Neredko se celo več bratov in «estra posveti božji službi.
PREDNOST ŠTEVILNIH DRUŽIN
Ko je slavni borec proti nacizmu Maks von Gallen zasedel škofovski sedež v Miinstru, je dal natisniti spominsko podobico s temi stavki: „Jaz sem trinajsti otrok v svoji družini in bom večno hvaležen svoji materi, da je imela pogum, tudi k trinajstemu otroku, ki ga ji je pdnudil Bog, reči svoj: d'a. Brez tega materinskega da ne bi bil sedaj ne duhovnik ne škof.“
DUHOVNIKI IN ŠTEVILNE DRUŽINE
Splošno je znano, da duhovniki prihajajo v glavnem iz družin s številnimi otroci. V Italiji je največ duhovnikov iz družin, ki imajo 4 do 5 živih otrok. .V Švici ima povprečno vsak bogoslovec več kot 5 ‘bratov ir. sestra. V Nemčiji so škofije, kjer so izračunali, da so družine bogoslovcev imele povprečno 5 do 7 otrok. Gojenci Maryknoila v Ameriki izvirajo povprečno iz družin s petimi, mnogi pa tudi iz družin z devetimi in desetimi otroki. V Franciji so prav tako ugotovili, da dajo družine z velikim številom otrok znatno več duhovniškega naraščaja kot pa družine s pičlim številom otrok.
Leta 1936 je bilo v Avstriji posvečenih 230 novomašnikov. Samo 30 jih je bilo iz družin z enim ali dvema otrokoma, 200 pa iz družin z več otroki. Za primerjavo so prešteli, koliko avstrijskih družin & po enim otrokom, koliko s po dvema, tremi itd. je bilo treba za en duhovniški poklic-
Ugotovili so:	En novomašnik je
prišel ne 30.800 družin s po enim otrokom; na 11.500 družin s po dvema otrokoma; na 4.300 družin s po tremi otroki; na 190 družin s po desetimi otroki; na 150 družin s po 12 do 15 otroki; na 57 družin s po IG otroki; na 70 družin s po 17 otroki.
Je mogoče najti kaj bolj zgovornega kot so te številke ?
Ni torej mogoče dvomiti, da so številne družine vir duhovnih vrelcev. V takih družinah se zlahka vkorenini duh vere in velikodušnosti. Neredko se celo več bratov in sestra posveti božji službi.
DVA ZGLEDA
Leta 1957 je vrhovni predstojnik (general) Salezijanske družbe odlikoval z zlato medaljo Leonildo Baratto, ker je 6 njenih hčera vstopilo k redovnicam, a trije sinovi k redovnikom.
Najbolj znamenit pa je primer angleške matere Vaughan (čitaj: Von)-Imenovali so jo „čudežna mati“. Bila je spreobrnjenka iz anglikanizma in j® prosila Boga, naj bi po možnosti vs* . njeni otroci bili Bogu posvečeni. Dejan- ' sko jih je od 13 stopilo 11 v duhovni poklic. Od 7 sinov, ki so odrasli, je po' j stalo 6 duhovnikov. Prvi je bil kardinal in nadškof v Westminstru. Drugi je po- i stal nadškof v Sydneyu v Avstraliji-Tretji in četrti sta oblekla habit sv. Benedikta in osnovala samostan na Šved' skem. Peti je vstopil v Družbo Jezusovo, zadnji pa je postal pomožni- škof v Salfordu. Vseh pet sester je stopilo
v samostan. Skupno torej: 5 redovnic, 3 redovniki, 1 škof, 1 nadškof, 1 kardinal.
Iz dosedaj povedanega sledi tudi to, da so poklici iz številnih družin po navadi tudi kvalitetno na višini. V podkrepitev poglejmi še naslednje primere: Sv. Bernard je imel 6 bratov in sestra, sv. Peter Kanizij 9, sv. Vinko Pavelski 5, sv. Pij X. 8, sedanji papež tudi 8. Sv. Katarina Sienska je bila triindvajseti otrok od petindvajset, sv. Terezija od Deteta Jezusa deveti, sv. Ignacij Lojol-ski trinajsti, sv. Klement Hofbauer dvanajsti, Alban Stolz sedemnajsti itd. Vsi možje in žene, o katerih zgodovina piše z velikimi črkami.
ZAKAJ TAKO?
Od kod ta pojav, da so številne družne tako rodovitne s poklici?
1. Prvi razlog je v sami naravi številne družine. Kjer sta dva otroka ali celo samo ed'en, tam skoraj vedno postaneta središče družine, okoli katerih se vse suče in jima vse streže. Postaneta sebična in razvajena, nesposobna za žrtve, za velikodušnost, za božji klic.
Kjer pa je več otrok, se nevede učijo žrtve in velikodušnosti. Starejši se Piorajo marsičemu odreči na ljubo mlajšim. A to store z veseljem, saj jih imajo radi; srečo bratcev in sestric čutijo kot svojo lastno srečo. Mlajši se pa od starejših kar navzamejo ljubezni.
Fantek je dobil bratca. Teta ga je dražila: odslej te pa ata in mama ne bosta imela več tako rada, rajši bosta imela bratca. Otrok se je namuznil: Prav, potem bomo kar trije, ki ga bo-nio tako radi imeli. Saj ga jaz tudi 'mam rajši kot sebe.
Ta otrok je že spoznal: žrtev iz ljubezni je slajša ko med. Ob kom pa naj sinček edinček pride do tega spoznanja ?
Vendar — da se prav razumemo.
številne družine so glede na poklice sicer v prednosti, nimajo pa nikake izključne pravice. So tudi družine, kjer je malo otrok ali celo en sam, pa je vzgojen v duhu požrtvovalnosti. To se zgodi tam, kjer razlog nizkemu številu otrok ni v sebičnosti staršev, ampak drugje, izven dosega njihove moči. Tudi iz takih družin Bog izbira svoje izvoljence.
Nasprotno pa tudi številne družine ne dajejo poklicev, če v njih ni prave vzgoje; če starši prepuščajo svoje otroke ulici ali slabi družbi, ali pa se brigajo samo za njihovo telo, za hrano, za obleko, mogoče še za šolo, vzgojo vesti in srca pa zanemarjajo.
" 2. Drugi razlog, zakaj imajo šte-
V tej cerkvi, ki stoji v gorati avstrijski deželi, moli med drugimi tudi pet slovenskih karmeličank
vilne družine toliko poklicev, pa je nadnaraven. Bog spremlja take družine s posebnim blagoslovom. Duhovniški poklic je najlepša nagrada za žrtve, ki so jih doprinesli starši, živeč po božji volji.
ŠE EN PRIMER
V Zgornji šleziji je pokopan neki misijonar, nad njegovim grobom je kip Brezmadežne; pod Marijinimi nogami pa je pod steklom vzidan mirtin vene. Našli so ga po duhovnikovem pogrebu med njegovimi stvarmi skupaj z listkom: „To je poročni venec moje matere. Vedno ga bom imel pri sebi, na kopnem in na morju, v spomin r.a oni sveti trenutek, ko je moja mati oblju-
bila pred oltarjem ne samo zvestob», ampak tudi poštenje. Sveto prisego je držala. 'Po devetem otroku je imela poguma, de je sprejela še mene. Za Bogom dolgujem svoje življenje in svoj poklic njej. Ko me ne bi hotela imeti, ne bi postal duhovnik ir. misijonar in ne bi mogel v devetih jezikih toliko storiti za neumrljive duše. Prosim naj' ditelja, naj poročni venec moje matere z mano položi v grob.“ Ta duhovniška mati je bila žena ubožnega vojaškega pisarja!
Marija, Mati vseh mater, daj nam še veliko takih pogumnih krščanskih porodnic in vzgojiteljic!
MIHA ŽUŽEK, D. J-
ROMANO GUARDINI O STVARJENJU SVETA
O Bog, Tvoje razodetje je luč našemu duhu in klic našemu srcu, naj pazljivo posluša. Nauči nas torej resnično sprejeti vase poročilo, da si Ti ustvaril človeka in z njim vse stvari.
Po Tebi so prejela bitja tudi vse stvari. Svet je Narava, ki raste od svobodne moči Tvoje vzvišene besede; ne iz praglobine sveta, marveč iz Tvoje svetle resnice.
Po Tebi so prejela bitja tudi vse stvari. Svet ni Narava, ki raste iz svoje lastne skrivnosti, temveč Tvoje delo. Ti si ga zamislil in storil, da biva. Po Tebi ima resničnost in silo, bistvo in smisel in Ti si dal pričevanje o njem, da „je dober“ in „zelo dober“. Verujem, da si vse ustvaril Ti, o Bog. Nauči me razumeti to resnico, resnicoi bivanja. Ako se pozabi, se vse pogrezne v nesmisel in nespamet. Moje srce je z njo v soglasju. Nočem živeti po lastnem pravu, marveč osamosvojen po Tebi. Ničesar nimam od samega sebe: vse je tvoje dovoljenje in bo moje le, če ga sprejmem od Tebe.
Zmerom znova sprejmem sam sebe iz Tvoje roke. Tako je in tako mora biti. To je moja resnica in moje veselje. Zmerom znova me pogledajo Tvoje oči; živim od Tvojega pogleda, Stvarnik in Zveličar moj. Nauči me razumeti v tišini Tvoje navzočnosti skrivnost, da bivam. In da bivam po Tebi, pred Teboj in zate.
Amen.	A. G.
V Z G O J I T E L J
*	Vzgojitelj; ao: starši, učitelji in profesorji, duhovniki...
*	Vzgoja je: doseči, da gojenec svobodno in redno prične živeti božjemu otroštvu
primerno življenje.
Zato vzgajati ne pomeni: zgolj poučiti, nadzorovati, kaznovati... ampak človeka dvigniti, izpopolniti.
® Težave so silno velike: vplivati je treba na svobodno voljo, ki ne teži zmerom in z lahkoto za dobrim.
Tri tem je treba odstraniti dve zmotni skrajnosti: prisiljenje, prepuščenje samemu sebi.
T'-dina pot:	© razsvetliti um
•	nagniti voljo
•	pritegniti srce (čustva).
*	Vzgojitelj: a) kreposti: nekatere mu da narava (umetnik se rodi in vzgojitelj
je umetnik)
druge si pridobi: zaupanje v uspeh, vztrajnost
poznanje svoje naloge	-	j;
prodornost duha
velika ljubezen do poklica.
h) sredstva: zgledno življenje,
preučevanje gojenčevih lastnosti (spol, starost, značaj in čut...) opazovati gojenčievo vedenje, navade, prijatelje, mike in dražljaje, odzive, sposobnosti...
vplivati na gojenca, a tako da postane to, kar mora biti in za kar je od Boga poklican, ne kar bi mi hoteli, da naj bi bil.
® Vzgojiteljevi zgledi, zavetniki: Bog Oče, Sveti Duh, Kristus Marija in Jožef svetniki-vzgojitelji.
J. R,
Kn se bomo na Veliko noč spominjali Kristusovega slavnega vstajenja, se z njim iskreno veselimo njegove, tako res krvavo zaslužene slave in mu z obnovitvijo krstne obljube zagotovimo svojo večno ljubezen in zvestobo
NAJVEČJA LJUBEZEN
Veliki teden in Velika noč sta pred nami. Spet bomo s sveto Cerkvijo in z vsem krtščanskitn svetom obnavljali spomin velikih skrivnosti Itrls'tisovega trpljenja, smrti in vstajenja. Noben drug čas v letu nas tako skrivnostno ne prevzame kot velikonočni. Cel,, mnogi od Ustih kristjanov, ki svojih verskih dolžnosti več redno ine spolnjujejo, 6e ta čas spet približajo svojemu Bogu in Odrešeniku, ker jim duša govori, da je to Bog ljubezni, dobrote in usmiljenja. Kaj vse nam o Jezusovi ljubezn. pripoveduje veliki četrtek, spominski dan ustanovitve svetega Re&ijoga Telesa in katoliškega duhovništva: ,,Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca“ (Jan 13, 2). Kaj občuti duša vernega človeka na veliki petek, ko Cerkov odkriva križ in nam ga daje v počeščenje hi poljub: „Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta; pridite, molimo!“ Vse je te dni prežeto od neskončne božje ljubezni do naših grešnih duš. Le ljubezen božja, ki je neizmerna in neskončna, je mogla zamisli i in uresničiti tako delo našega odrešenja.
Pri zadnji večerji je dejal Jezus svojim učtincem: „Večje ljubezni nlnta nihče, kakor je ta, da kdjo da svoje življenje za svoje prijatelje“ (Jan 15, 13). On ga je dal za nas in za vse lju-
di, ki niti n'smo bili njegovi prijatelji. In ga je dal s toliko ljubeznijo, da je naše ubogo srce rolkdar ni zmožno do dna razumeti. Sam pravi: „Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas“ (Jan 15, 9). Noben človek ne more doume i, kakšna in kolika je ljubezen, s katero nebeški Oče ljubi svojega edino-rojcnega Sina. Jezusu je prav ta ljubezen!, s katero ga ljubi Oče, merilo za Ijubeziem, s katero on ljubi nas.
Sicer se v vseh časih najdejo junaški in plemeniti ljudje, kri darujejo svoje življenje za svoje priateljc. Svetal, časten, hvaležnosti poln je njih spomin. Vendar ni nobeno človeško srce zmožno tolikšne ljubezni, tako popolnega žrtvovanja, ko- je bilo tega zmožno Jezusovo srce. Pretreseni mislimo na vse one, ki so za najvišje vzore in vrednote šli v mučeniško smrt. Ko beremo in razmišljamo o nepopisnih mukah in trpljenju, ki so ga prestali, se nam včasih zazdi, da njih m uveniš tvo po svoji grozoti, krutosti ih dolgotrajnosti celo presega trpljenje samega božjega Odrešenika. Mislimo si, da je bilo f,o njegovo trpljenje razmeroma kratko in, kakor je bilo strašno, je bil® vendar ožarjeno z bližnjo zarjo slavnega vstajenja. Pa ne vemo, kaj mislimo in govorimo, kadar tako sodim0-Kakor je za nas nedoumljiva skrivnost neskončna Jezusova ljubezen, tako ie za naše ubogo spoznanje nedoumljiva tudi skrivnost njegove žrtve. In ker je bila ta Kristusova žrtev večja kot vse, kar so plemdniti ljudje kdaj na svetu trpeli za božjo slavo in blagor človeštva, zato tudi njegbvo poveličanje pre-
ReKa poveličanje vseh Bogu zvestih bor. Cev: „Bog ga je povišal in mu dal im?, jd čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno teh. ki so v -nebesih, na zemlji I» pod zem-'i°“ (Filp 2, 10).
Kristus — žrtev od začetka
Kq premišljujemo Kristusovo trplje. nJe ga ne smemo omejili na zadnje dni velikega tedina. Kristusovo trpljenje se začne s trenutkom njegovega učloveče-"a. V šestili resnicah izpovedujemo, da 80 je Beg Sin, druga božja oseba, učlovečil, da bi nas s svoj» smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. Ko si tedaj Po skrivnostnem delova!nju Svetega Du. ka privzame člaveško telo pod srcem Prečlste Device Marije, si ga privzame za krvavo žrtev. Sveti Pavel zato piše Hebrejcem, da Kristus ob svojem pri-k°du na svet v polni zavesti govori Očetu: „Daritev in žrtev, kakor se po Mojzesovi postavi darujejo, nisi več ho-l°l in ti niso bile všeč; meni pa sl telo Pripravi!, da bo tebi v spravni dar. Glej, Prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo vo-'j°“ (9, 5.7).
Kdo izmed navadnih ljudi je kdaj Prišel na svet s popoln» zavestjo, da Pjegova življenjska naloga ni druga kot |rpljenje in mukapolna smrt? Koga je t(laj ta misel spremljala izpod materi-neKa srca do konca živlenja? Kristus 8,1 Učloveči v senci križa in podoba kri-a ne izgine nikoli izpred njegove duše. ‘ veti Janez Krstnik, ki je po božjem razsvetljenju posebno globoko doumel Kristusovo poslanstvo, kaže ob Jordanu i nj s pomenljivimi besedami: „Glejte, ''•Suje božje, ki odjemlje grehe sveta“ '•lan 1, 29).
Do vsem tem moramo priznati, da ni »veka, ki bi se mogel v svojem trplje-■ Jv. l„ žrtvovanju primerjati s Kristu-^Te simo, tla človek svoje življenj. 0 »s :de ne spozna takoj od začetka.
da je zato človekova mladost navadno polna upov in nad, da tudi v trpljenju, ki se mu bliža ali ga je celo že zadelo, vedno upa na kakšno olajšanje ali celo na rešitev, je bilo to pri Kristusu izključeno. Njegovo trpljenje in smrt sta bila določena po veönih, nespremenljivih božjih sklepih; zanj ni bilo nobenega izhoda, nobene rešitve. Za križ se je učlovečil in rodil, proti križu gre dan za dnem, leto za letom, dokler vdan ne leže nanj. Pomenljivo pravijo zato nekateri razlagalci evangelijev, da se tam pač omenja, kako je Kristus ob različnih priložnostih jokal, da ni pa nikjer zapisano, da bi se bil smjeal.
Bo rekdl kdo: Pa je bilo nujno, da se je Kristus za naše odrešenje pod.
Kruh za življenje sveta
vrgel prav tej bridko, strašni življenjski usodi? Ali bi nas ne bil mogle! odrešiti na lažji, milejši način? Sveta Cerkev uči, da prav gotovo. Ena sama kaplja njegove predragocene krvi, en sam njegov vzdih, ena sama njegova solza bi bila zadostovala za odrešeMje vesoljne*, ga sveta. Pa si je le izbral delež, kri ga poznamo, in usmeril svojo pot že od prvega začeftka proti križu na Kalvariji. Storil je to po večnem sklepu presvete Trojice, v nedoumljivi ljubezni, da bi tako na najpopolnejšč način zadostil neskončni boži pravici in nam zaslužil neizčrpno bogastvo milosti ter da bi bilo po njegovem trpljenju posvečeno in poveličano vsako človeško trpljenje, ki ga ljudje prestajajo v veri, upanju In ljubezni do Boga.
Za trpljenje in mučeniško smrt učlovečen in rojen, se Kristus vsie dni svojega življenja na to žrtev pripravlja. Ne samo to. Naravnost hrepeni po grenkem kelihu, kji ga bo moral izpiti, po krvavem krstu, s katerim mora biti krščen. In, ko pride ura, da se vse to izpolni, se kljub strahu in odporu svoje človeške narave, trpljenju popolnoma podvrže, ne samo s telesom, ampak tudi in predvsem s svojo dušo. Njegovo telesno trpljčnje premišljujemo in častimo v žalostnem delu svetega rožnega venca, pri 'kHiževem potu, ob pogledu na križ. Neizmerno hujše odi telesnega, pa je bilo njegovo notranje, duševno trpljenje, katerega skrivnostne globine so naravnost nedostopne našim mislim in predstavam. Skušajmo se mu približati vsaj od daleč s svetim spoštovanjem.
KRISTUSOVO DUŠEVNO TRPLJENJE
Misel na trpljenje in smrt na križu je Kristusa, kot že rečeno, spremljala vse življenje. Predno pa se je dal v roke svojim sovražnikom in neusmiljenim rabljem, je v svoji duši hotel pretrpeti
smrtni boj, kakor ga še ni in ga ne bo nikoli trpelo človeško srce. Na Oljski gori se v ta smrtnji boj poda, po zadnji večerji. Trepetajoč in bled go-gori prestrašenim učencem: „Moja duša je žalostna do smrti.“ Tako silna je smrtna stiska, ki se polasti njegove duše, da v solzah ponovno kliče k Očetu:
„Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.“ Vedoč pa, da je tako po božji volji določeno, vdano govori: „Moj Oče, ako ne more ta kelih mimo iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja volja“ (Mt 26). In s popolno vdanostjo in pripravljenostjo sprejme vse muke, vse bridkosti, vse bolečine, ki so mu določene v božjem načrtu. Nihče od ljudi n« bi nikoli mogel vsega tega prestati, kar je prestal božji Odrešenik Ne smemo namreč pozabiti, da je on po svoji osebi drugačeln od nas. Res je človek, kakor mi, a je tudi Bog in kot tak ima popo?no oblast nad svojo dušo.
Naša duša je podvržena nasšm željam, čutom, čustvom, zunanjim dogodkom in pretresom, ki jo zadevajo. Kristusova duša pa je bila podvržena edino njegovi božji Osebi. Nič sc ni v njegovi duši zgodilo slučajno alt inepredlvidoma. Naš Gospod ni bil nikoli v ničemer iznena-dcn. Ničeisar ni želel, ničesar trpel, ne da bi to sam hotel. Kadar trpimo mi, je to vsled zimam j Ih vzrokov, ali vsled nepredvidenih notranjih stisk, ki jih človeku ni lahko nadzirati in obvladati-Proti svoji volji pridemo v trpljenj?« ki se ga bojimo In se ga zato tudi sku-Samo rešiti, ali ga vsaj omiliti. Ni nam damo, da hi trpljenje že vnaprej pre' menili v vsej njgovi dolgotrajnosti in globini; tudi svoje zmožnosti v potrpljenju ne moremo z gotovostjo spoznati-Vse to jo nekako izven naših spoznanj In moči, zato često pravimo: to in tak» je naša usoda. Pri Kristusu pa je bil® to popolnoma drugače. Njegova nespr«*
Velikonočni
Hegen
imajo
slovenske
družine
tudi
v tujini
tienljiva božja Oseba ni bila niti ni n,0Kla biti podvržena človeškim čustvom, vazen kadar je On v to privolil. Kri. s,us se je bal le tedaj, kadar je tako hotel; bil je žalosten, kadar je hotel hfož; trpel je in umrl, ker je v to prostovoljno privolil. Dal se je v roke svo-i!a» mučiteljem, a tako, da je sam pri 6v°jem trpljenju z vso svojo voljo so-deloval. Njegovo trpljene ni bilo zgolj ,rpeče stanje nekoga, ki sc trpljenja ne •nore rešiti, ampak resnična, zavestna, Prostovoljna osebna žrtev, osebno deja-^ic njegove svete .ljubeče duše za od-senje sveta. Trpel je, ker je sam tako "Otel In umrl ob uri, ki jo je sam do. °®'l. Zato pravi evangelist, da je pred «mrtjo zaklical z močnim glasom: „Oče, v tvoje rokle izročim svojo dušo.“ In je to rekel, je nagnil glavo in lz-dlhn|l (prim. Lk 23, 46).
Iz tega vidimo, da je moralo biti Kristusovo trpljenje večje in silne j še °t vsako drugo človeško trpljenje, če-ud* sc nam to včasih, kot že omenjeno, P* zunaj celo zdi bolj kruto in grozno. *■1,8 trpljenja se namreč meri po spo-n,anjn ;n moči, s katerim se trpljenje •Prejme in prenaša. Kristus je trpel kot
človek, a je bil obenem Rog v eni sami božji Osebi. In kot Bog je sprejel trpljenje svoje človeške narave v vsej njegovi velikosti, pri popolni zavesti, s po. polnim spoznanjem, s popolno vdanost, jo svoje volje. Pomenljivo omenja evangelist, da ni maral pitli z miro pome-šanega vina, ki so mu ga ponudili pred križanjem, da ne bi čutil v polni meri svojih muk (prim. Mr 15, 23). Zavestn«, in prostovoljno odpre svojo dušo divjim valovom stiske In bolečine, da jo vso zalijejo kakor grenko morje: „Velika kot morje je moja bolečina. O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, je li katera bolečina kakor moja bolečina“ (žal).
GLAVNI VZROK KRISTUSOVEGA TRPLJENJA
V edm je obstojal? Kaj je bilo tisto najhujše, najgroznejše, kar je moral Kri-tus prestati, potem ko je svojo dušo
rpljcnju odprl7 Rilo je to, kar je nam, ljudem tako vsakdanje in domače, zanj pa je" predstavlalo nepopisno muko: bila je to teža naših grehov, grehov vsega človeškega rodu. Grešiti je za nas nekaj lahkega, skoraj naravnega. Cesto
nas maSi grehi malo, zelo malo vznemirjajo in kar čudno se nam zdi, kako morejo tako žaliti Boga. Kar težko nam je razumeti, da vsak greh zasluži pravično božjo kazen. Vse se nam zdi tako človeško in preprosto, da tudi velike grehe rad1! in hitro opravičimo. Tako sodimo mi, grešni ljudje. Kaj pa je greh v luči naše vere? Kaj je greh v božjih očeh? Je upor proti Bogu, našemu naj višjemu Gospodu in Stvarniku. Je izdajstvo nad Bogom, ki ga grešnik e svojim dejanjem hoče oropati njegove oblasti, ki s svojim grehom izrazi svojo željo in voljo, naj bi Boga ne bilo. Vsak smrtni greh je kakor napad na Boga, kakor nož v božje srce. Zato je tudi greh edina stvar, ki jo Bog zavrača in sovraži. Greh je smrtni sovražnik božji, zato med Bogom in grehom nikdar ni možno mirno sožitje. Bog peha greh od sebe v zunanjo temo, kakor bi greh, ako bi bilo to mogoče, od sebe pahnil in pogubil Boga.
Ta neizprosni božji sovražnik, ki je greh, se je vrgel na Kristusa kot človeka, v tistih strašnih urah njegovega trpljenja. Greh sveta ga je težil in mučil, greh ga je pahnil v smrt. Božjega veličastva v Kristusu greh ni mogel za. deti, napadel in z nepopisnim dušnim In telesnim trpljenjem pa je zalil njegovo človeško naravo. Kristus mu je to dopustil v taki meri, da nas mora ob premišljevanju njegovega trpljenja prevzeti sveta groza. V tistih urah, ko je Imel po božjem dopuščen ju knez teme vso oblast nad Kristusom • človekom, ko se je Kris'us prostovoljno odrekel svojim božjim pravicam, ko ni maral, da bi mu prišle na pomoč legije angelov in je tudi zvestega apostola Petra zavrnil, ko ga je hotel z mečem braniti, v tistih urah je Kristus čutil na sebi hudobijo in gnusobo vseh človeških grehov, od začetka do konca sveta. Zdel se je sam sebi kakor zločinec, nevreden
Očetovega pogleda. Žalosti se in od groze in strahu trepeta. Vsled silne notranje stiske poti krvavi pot, ki mu moči obleko in v težkih kapljah pada na zemljo. Tako stilna je ta njegova srčna stiska, da bi ji podlegel, ako bi bil samo človek; božja narava ga vzdrži, a more iti do konca.
To zadostila» Kristusovo trpljenje oriše sveti Pavel s pretresljivo besedo; „Njega, ki ni poznal greha, je Bog za nas storil v greh, da bi mi po njem postali božja pravičnost“ (2 Kor 5, 21). +
Pobožno in hvaležno mislimo na vse to v svetih dneh velikega tedna in Velike noči. Za nas je Kristus trpel in umrl. Za vse človeštvo in za vsakega posameznika. S svetim Pavlom moramo hvaležno govoriti; „Kristus nas je ljubil in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj“ (Ef 5, 2). Po istega apostola besedi naj bi tudi o vsakem izmed nas veljalo, kar piše o sebi: „Živim v veri Sinu božjega, ki me je vzljubil in zame dal samega sebe“ (Gal 2, 20).
Ko se bomo na Veliko noč spominjali Kristusovega slavnega vstajenja, se z njim Iskreno veselimo te njegove, tako res krvavo zaslužene slave in mu z obnovitvijo krstne obljube zagotovimo svojo večno ljubezen in zvestobo.
Za vse pa iskreno hvalimo Boga z besedami svetega Petra; „Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa. ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, za neminljiv, brezmadežen in nevenljiv de. lež v nebesih. Tega sc radujte, če je treba zdaj nekaj časa v raznoterih prc-skušnjah trpeti bridkosti, da sc vaša vera, v ognju trpljenja preskušena, skaže v hvalo In slavo in čast ob razodetju Jezusa Kristusa“ (I, 1, 3-7).
Alojzij Košmerlj
*	Sv. obhajilo je vsakdanja hrana tvoje duše.
*	Kakor telesna hrana obnavlja in veča tvoje telesne sile, tako ta nebeški, kruh množi nadnaravne sile tvoje duše in ji prinaša nov vir božjega življenja.
*	Glavne koristi, ki jih moreš dob/: i od svetega obhajila so:
*• Ozka zveza z Jezusom Kristusom. Nobena zveza ni bolj prisrčna.
2.	Povečanje milosti.
Večja odpornost proti skušnjavam.
*• Pomirjenje strasti.
Je zastava častitega vstajenja in daje poroštvo večnega življenja.
*	Predsodki proti pogostemu sv. obhajilu:
'• nimam časa. — Tu
je treba ločiti: odvisno od posameznika, če delaš in že tako Vsak dan zelo zgodaj vstajaš, ne bo nihče
NASVETI ZA VSAK DAN
od tebe zahteval dnevnega sv. obhajila, če pa hodiš v šolo, na gimnazijo ali na univerzo ali začneš službi» bolj pozno, pa bo zadosti, da nekoliko prej vstaneš in predsodek bo izginil. A vsak naj skrbi za res dobro nedeljsko sveto obhajilo.
2.	NISEM VREDEN. — Če se ti zdi, da je tvoje življenje premalo goreče, je ravno sv. obhajilo sredstvo, da postaneš bolj goreč.
3.	BOJIM SE, DA MI NE BI PRIŠLO V NAVADO. — Nevarnost je res, vendar se moreš z njo boriti ali pa se ji izogniti.
4.	SV. OBHAJILO ME NIČ NE PRIVLAČI, in ne čutim ob njem nobenega posebnega užitka. — Poživi veio v svoji duši in bo z
vso silo zahrepenela po sv. obhajilu.
Torej: brez resnega
razloga nikoli ne opusti
sv. obhajila.
•	V svojem molitveniku boš našel več obhajilnih molitev. Ne rabi vedno istih, ker bi te počasi napravile neobčutljivega.
•	Da sv. obhajilo rodi v duši čim bogatejše sadove je veliko odvisno od dobre priprave in zahvale.
•	Kaj je treba za dobro sv. obhajilo:
1.	Biti moramo v stanu milosti, trdno verjeti, da bomo prejeli Jezusa Kristusa in se mu približati s spoš ova-njem, ljubeznijo in zaupanjem.
2.	Biti moramo tešč, to S|e pravi, da tri ure pred sv. obhajilom nismo jedli ali zaužili alkoholne pijače. Če ne veš, ali si še tešč ali ne, greš lahko k obhajilu (če moreš, vprašaj prej spovednika ali bližnjega duhovnika).
JUDOVSKI SVETOVNI KONGRES
PRIPRAVLJA SPOMENICO ZA
VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Tajništvo judovskega svetovnega kongresa v Ženevi je Tajništvu za zedinjenje kristjanov, ki sodeluje pri pripravah na II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, sestavilo posebno spomenico. V njej navaja protijudovska besedila, ki so v nekaterih katoliških priročnikih za verski pouk in bogoslužje ter prosi, naj se ta besedila odstranijo. Kongres misli, da bo tajništvo za zedinjenje o tej spomenici razpravljalo že na svojem prvem prihodnjem sestanku.
ZASTOPSTVO ANGLIKANSKIH BO-
BOGOSLOVCEV BO OBISKALO
PAPEŽA
Družba svetega križa anglikanskih bogoslovcev bo takoj po veliki noči poslala v Rim svoje zastopstvo, d'a bo sv. očeta prosilo nasvetov za zedinjenje kristjanov.
„Verujemo, da prav zato, ker smo kot kristjani veljavno krščeni in izpovedujemo popolno katoliško vero, pripadamo skrivnostnemu telesu Kristusovemu in smo zato del vesoljne Cerkve." T0 izpovedujejo protestantski bogoslovci v svoji izjavi, ki so jo objavili v anglikanskem listu „Church Times".
SOCIALNO DELO V AFRIKI —
SNOV VII. SOCIALNEGA TEDNA
V	NEMČIJI
V	Essenu v Nemčiji je bil VII. soc. teden. Glavno vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo socialno delo v Afriki. Socialnega tedna se j€ poleg 30 zastopnikov afriških dežel udeleževalo več 100 zastopnikov nemških delavcev, redov in misijonskih družb.
Kardinal Frings, nadškof v Kölnu, je izjavil, da Evropejci delajo zelo pametno, ker se približujejo Afrikancem, katere so dolžni podpirati. Podpirati Afrikance se pravi, podpirati sebe.
Osnova za našo podporo mora biti vedno spoštovanje človeške osebe, afriške kulture in afriških navad.
M. Walter Reichold, poslanik Zahodne Nemčije v Dakarju, je govoril 0 velikih napakah, ki jih je delal pri gospo-
od Vzhoda do Zahoda
darstvu v Afriki kolonialni vladni sistem. Na koncu govora je izrazil misel, da je treba Afrikance smatrati ne samo za tovariše, ampak za prave brate.
VERSKE MANIFESTACIJE NA POB
TUGALSKEM OB ZASEDBI GO®
Ko je Indija vdrla v Goo, je položaj tega portugalskega ozemlja vsemu por" tugalskemu javnemu mnenju povzroči* velike in resne skrbi. Poleg velikih domoljubnih manifestacij so bile tudi zelo številne verske prireditve. Velikanske množice s0 se udeležile romanj v Fdti'
mo. Več tisoč portugalskih družin in različnih katoliških organizacij je poslalo papežu brzojavke in ga prosilo za varstvo in posredovanje ob zasedbi Goe. Večina škofij je tudi organizirala mo-litve za mir.
Tudi vsi škofje so povzdignili svoj Klas in dokazovali, da je portugalsko Poslanstvo v Indiji trajno. Tako je škof v Evori, mons. Manuel Trinidad Sal-8'Ueiro, 23. decembra lani izjavil, da je Goa za vedno portugalska zemlja, ker ® je Portugalska na pravičen način, ne z ropom, zagotovila pcsest nad njo. Mons. de Resende, škof v Beiri (Mozambique), pa je izpovedal, da bo ne-ztnagljiva moč pravice še naprej na vse veke klicala, da je Goa del Portugalske.
kardinal wyszynski zahteva
PREISKAVO O KRŠENJU VERSKE
SVOBODE
Kardinal Wyszynski je napravil korak, o katerem še niso pisali letopisi v komunističnih deželah. V skupščini je zahteval preiskavo o kršenju verske svobode na Poljskem. V spomenici, ki
je lani novembra poslal predsedniku Sejma (skupščine), je kardinal obtožil vladne oblasti, da so kršile poljsko ustavo in listino človečanskih pravic združenih narodov in zahteval, da se določi Posebni odbor, ki bo to preiskal.
Kardinal v spomenici ugotavlja, da 80 komunistični voditelji skušali vpeljati nadzorstvo nad verskim poukom 'zven javnih šol; delali na to, da bi redovnice odstranili iz narodnih bolniš" n*c> kjer so želele delovati; duhovnikom °dklonili pooblastilo za poučevanje verouka v javnih šolah; prepovedali pro-eesije, ki so bile ob gotovih praznikih v navadi; stiskali s pomočjo finančnega ministrstva in davčne uprave verske zavode in odklonili dovoljenje za usta-navljanje organizacij pod pokrcvitelj-sivom Cerkve. Kardinal v spomenici
navaja tudi vse tiste točke iz ustave, ki se nanašajo na versko svobodo.
Ko govori vatikanski dnevnik „O-sservatore Romano“ o ;delu kardinala Wyszynskija, pripominja, da se za temi ustavnimi pravicami skriva tajna želja vlade, da bi vse življenje podredila komunistični stranki.
ŠVEDSKI BOGOSLOVNI PROFESOR BO POSTAL KATOLIČAN Bogoslovni profesor Stig Lingholm (Upsala), star 47 let, je ena izmed najodličnejših osebnosti v švedski uradni (protestantski) cerkvi. Njegovo ime so večkrat izgovarjali, ko je šlo za volitev novega škofa. Toda tej časti se je odpovedal, ker bo v kratkem vstopil v katoliško Cerkev. V zadnjih letih se je več evangeljskih teologov na vseučilišču v Upsali spreobrnilo in se oklenilo katoliške Cerkve. Zdi se, da bo njemu kmalu sledilo še več drugih. Izjava profesorja Lindholma, da bo stopil v katoliško Cerkev, je presenetila in iznenadila švedske cerkvene kroge zlasti zato, ker so mu že določili odlična mesta v švedski uradni cerkvi.
švedska ima 7,500.000 prebivalcev, med katerimi je sam0 okoli 28.000 katoličanov. Katoličani so večinoma priseljenci iz vzhodnih evropskih držav in tuji delavci, zlasti Italijani. Švedov je katoličanov samo 7.500. V starodavnem mestu Upsala delujejo apostolsko jezuiti nemške province, ki imajo tam tudi svojo postojanko.
ANGLIKANSKA SINODA ODOBRAVA OKROŽNICO „MATI IN UČITELJICA
Sinoda anglikanske škofije v Melbourne je enoglasno sprejela predlog, ki odobrava velikopotezni socialni nauk papeževe okrožnice „Mati in učiteljica“ in ki priporoča anglikancem, naj jo preučujejo in primerjajo z navodili, ki jih je dala konferenca v Lambethu 1. 1958,
Na vesoljnem cerkvenem zboru, ki je pred nami, sc ne bo govorilo samo o eni ali drugi resnici, temveč o mnogo več: o razmerju med naravo in milostjo, o naravnem in nadnaravnem redu, o zemskem in večnem življenju, tako k» gleda nanj naš čas. Take in podobne izjave dajejo tisti, ki se bodo zbora udeležili.

Kaj pravijo o vesoljnem zboru
Napovedani vesoljni zbor,. ki sc bo pričel, kot je objavil sv. oče Janez XXIII., 11. oktobra tega leta v Vatikanu, vzbuja vedno večjo pozornost. O njem razpravljajo ne samo katoličani, temveč tudi člani drugih krščanskih cerkva in celo ljudje, ki s krščanstvom nimajo nobene notranje zveze. Toda vsi čutijo, da bo ta zbor zelo- pomemben in da lahko veliko vpliva na razvoj Cerkve in krščanskega življenja po svetu.
Zbrali smo zato danes nekaj izjav, ki naj bralcem „Duhovnega življenja“ prikažejo, kako raznoliki so problemi, o katerih bo mogel bodoči cerkveni zbor razpravljati in iskati rešitev nanje.
Kardinal Leger v Montrealu
Tam se je nedavno zbralo več sto laikov. Kardinal Leger, ki je nadškof v omenjenem mestu, je navzočim razložil, kaj moremo od zbora pričakovati in kako naj bi katoliški laiki na njem sodelovali. Dejal je:
„Cerkev živi sicer v času, a ga mora istočasno nadvladati. Živeti mora ritem sveta, ga skušati razumeti, iskati sodobna sredstva za širjenje evangelija; to kar tare ljudi, mora skrbeti tudi njo. Prav zato je vesoljni zbor priložnost, da Cerkev izpraša samo sebe, ali še učinkovito vrši poslanstvo, ki ji ga
je zaupal božji Ustanovitelj Jezus Kristus.
Prilagoditi se mora torej Cerkev novim razmerah, istočasno pa skrbeti, da neprestano obnavlja versko življenje, kajti nevarnost, da se v tem zanemari, je stalna in vedno aktualna. Hraniti se mora iz tradicije, pa ne tako, da skuša slepo posnemati, kar je včasih bilo, temveč, da doume njenega duha in ga aplicira na vsaki novi rod na način, ki odgovarja dobi, v kateri verniki živijo.
Notranja obnova v Cerkvi pomeni važen korak k uresničitvi krščanske edinosti. Seveda, ne smemo biti naivni in misliti, d'a bo vesoljni zbor že sam po sebi omogočil združenje krščanskih cerkva; do tega bo pot morda še dolga, a če se ustvari pravo razpoloženje, bo gotovo lažja kot v preteklih stoletjih.
In da se povrnemo h koncilu: ne bo se na njem govorilo samo o eni ali drugi verski resnici, temveč o mnogo več: o razmerju med naravo in milostjo, o naravnem in nadnaravnem redu, o zemskem in večnem življenju, tako kot gleda nanj naš čas.
Pa ne samo notranje življenje Cerkve mora zanimati udeleženec zbora. Dotakniti in ozreti s-3 bodo morali tudi na probleme, ki zadevajo vse človeštvo: svetovni mir. gospodarsko sodelovanje
1,1 c d razvitimi in nerazvifmi narodi, hitri' porast človeštva, svoboda človeka na političnem, družabnem in gospodarskem področju.
Če bodoči zbor 'tako pojmujemo, po-tem se nam pokaže v nepričakovani veličini. že ne bo več samo zbor ver-nih ljudi, temveč zbor vseh ljudi, ki še verujejo v poslanstvo človeka in v njegove moralne vrednote.
Novi zbor bo moral poskrbeti, da bo bri.šlo <t'o učinkovite izmenjave misli 'ned hierarhijo in verniki. Cerkev ni "stanova, kjer bi vsak govoril, kadar se mu zahoče. Spet pa ni ustanova, hjer smejo govoriti le voditelji. Cerkev je družba, kjer so sicer različne stopnje, toda njeni člani so vsi svobodni hpžji otroci, kjer je razgovor vsaj toliko potreben kot pokorščina.“
Prav zato, da bi pospešil ta razgovor, je kardinal Leger razposlal svo-üw duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vernikom vprašalno polo, kjer naj bi se neprisiljeno izrekli o '6*n, kar se jih vpraša. Petnajst dni "ato je že imel v rokah nad1 pet sto °dgovorov.
.,Vse to dokazuje — je dodal kardinal Leger — da prihaja čas, ko bodo m°gli laiki aktivneje sodelovati na cerkvenih zborih ko doslej. Upajmo, da bo novi zbor znal tako ozračje ustvariti.“
Kardinal Frings
V Genovi je kardinal Frings, nadškof v Kölnu, govoril več kot osem sto °sebam. Dejal je, <$a ni v programu II. vatikanskega cerkvenega zbora razglasi novih dogem, temveč obnoviti Cerkov. So dežele, ki zelo častijo Mater h°žjo, pa jixi manjka liturgičnega dünn. Ponekod se še vedno preveč odla-t>a uvedba ljudskega jezika pri delitvi zakramentov; marsikje se da preveč
poudarka raznim pobožnostim, zanemarja pa se sv. maša; škofje dostikrat ne vodijo svojih škofij v duhu, kot jim je bil od apostolov izročen. Sedanji časi zahtevajo od Cerkve, da se resno zave nevarnosti brezboštva in ga ne jemlje več kot pojav, ki zadeva samo eno ali drugo deželo, temveč pojav, ki je sodoben za vse človeštvo, številni mučenci zadnjih desetletij na različnih krajih sveta so najboljši dokaz za to.
Kardinal Gracias
Ko se je ta indijski nadškof pred dvema letoma mudil v mestu Uden na Holandskem, je izrekel sledeče misli: „Menim, da sem kot član Cerkve, ki se šele razvija na indijskih tleh, upravičen opozoriti na nekatere stvari, ki bodo lahko mnogo pripomogle k duhovni rasti naših vernikov.
Tako sem prepričan, da se morajo obredi, kretnje in simboli pri bogoslužju priličiti narodovi duši. Saj je bilo v početkih krščanstva prav tako. Sirij-ei, Grki, Rimljani, da omenim le nekatere, so si ustvarili vsak svoje bogo-
služje. Zakaj si ga nc bi mogli sedaj tudi Indijci, Kitajci, afriški narodi 7 Enotnost Cerkve še ne zahteva, da mo* ra biti uniformirana.
Nekaj primerov: tako v vzhodni kot zahodni Cerkvi se zahteva, da so ženske v Cerkvi pokrite, moški pa odkriti. Toda pri mnogih narodih v Aziji pa je prav nasprotno. Nečastno je za moškega, če je brez pokrivala. Zato molijo muslimani vedno pokriti. V 17. stoletju so katoliški misijonarji na Kitajskem dosegli v Rimu, da so jim dovolili nošnjo nekakšnega bireta (duhovniško pokrivalo pri obredih) pri vsej sv. maši, kajti drugače bi ljudstvo pohujšali in odvzeli mašnim obredom vse dostojanstvo.
Rimski obred ukazuje, da duhovnik pri sv. maši večkrat poljubi oltar. Za azijske narode je poljub izraz ljubezenskega dvorjenja, zato pri sv. maši nedostopen in pohujšljiv. Mesto poljuba naj bi se v afriških in azijskih deželah duhovnik s čelom spoštljivo dotaknil oltarja.“
Samo ta dva primera že jasno pričata, da bodo afriški in azijski škofi povedali in predlagali marsikaj, kar je bilo zanadnemu svetu do sedaj čisto tuje in nerazumljivo.
Nadškof Perrin
Ko se je vrnil omenjeni nadškof iz Rima, kjer se je bil udeležil osrednje seje za pripravo koncila, je v Cartagu, Tun'- v svojem škofijskem listu objavil sledeče vtise:
„Vedno bolj je vidno, da se bo 11. vat kanski cerkveni zbor bavil zlasti z dušno-pastirskimi problemi. Prav v tem se bo b stveno ločil cd prejšnjih, ki so navadno reševali dogmatična vprašanja ali - a disciplinske zadeve. To pot bo pa šlo za to, kako deležiti bogastvo Kristusovega evangelija svetu, ki je
doživljal zadnje čase čisto svojski ra-voj.
In še nekaj bi rad poudaril: nekateri se bojijo, da bo koncil bolj potrdil to, kar se je v preteklosti naredilo, kot da bi se ozrl na to, kar zahteva neposredna bodočnost. Prazen strah! II. vatikanski cerkveni zbor hoče dati Cerkvi smernice za naprej; pod vodstvom sv. Duha in pod krmilom sedanjega sv. očeta se Cerkev pripravlja, da bo bodočnost človeškega rodu bolj njena kot pa sedanjost."
Glas misijonarja o zboru
V severnoameriški reviji „Amerika" je 3. junija 1961 p. Yves Congar, dominikanec, pokazal na probleme, ki so združeni z misijonskim de'om in s katerimi se bo gotovo moral baviti bodoči koncil.
„Danes izginja kolonializem po vsem svetu. Prav zaradi tega bo morala Cerkev spremeniti svoje stališče do misijonskih vprašanj. Res je, prejšnje stoletje je misijonstvo napredovalo kot nikdar nonrej, toda v glavnem v objemu in pod zaščito kolonialnih sil. Misijonarji so bili bolj ali manj zastopniki in predstavniki evropskih oblasti in njih prikritega ali očividhega imperializma. Danes se vidi: kjer so nvsi-joni svoj obstoj vezali na zapadne oblasti, so v stiski in zadregi. Kjer pa so se teh vezi pred desetletji rešili, danes cvetejo in prospevajo. Domačih škofov je vedno več. Ti bodo to pot svoja ljudstva zastopali pred zborom. Gotovo bo te predstavništvo bolj učinkovito kot pa tedaj,- ko so v imenu afriških in azijskih narodov govorili evropski škofje, vsi čustveno bolj na strani domovine, ki jih je rodila kot pa vernikov, ki so jih duhovno rodili za Cerkev. Brez dvoma bo treba ob pogledu na te nove "kofe misliti, kako prilagoditi ccrkve-
no pravo, bogoslužje in Katoliško akcijo novo r.as.alim razmeram v misijonih.“
Mnenje Vestnika „Apostolstva molitve“
Ta Vestnik izdajajo jezuitje v Ri-«iu, Borgo S. Spirito 5, v raznih jezikih. Francoska izdaja komentira molitveni namen, da bi uspel bodoči cerkveni zbor tako-le:
..Cerkvi je treba dati bolj privlačen izraz. Misijonsko delavnost je treba osvoboditi vsakega kolonializma ali napačnega nacionalizma. Marsikaj se misijonarjem po krivici očita; drži pa, da se nekateri premalo zavedajo, da se kot nekdaj rimsko cesarstvo danes rušijo evropski imperiji, na katerih mesto prihajajo novi, miadi, sveži narodi. Cerkev hoče pod Janezom XXIII. nadaljevati a smerjo, ki sta jo začrtala pij XI. in Pij XII. To se pravi: dati ■misijonskim narodom isto važrost, kot io uživajo evropski. Zato se bo v bodoče go.ovo manj govorilo o misijonskih in nemisijo.iskih deželah, saj so vs'i ljudstvo dejansko predmet misijonskega dela Cerkve, kjer se moramo v 'u<ii nauka o skrivnostnem Kristusovem telesu vsi čutiti enako odgovornega pred ttogom drug za drugega.“
Odgovori na anketo o koncilu
Katoliški duhovniki v nordijskih državah (Danska, švedska, Norveška, Kinska) so prejeli vprašalno polo, na kateri naj bi odgovorili, kaj oni, ki ži-vij° sredi zmaterializ: ranega in hladnega luteranstva, pričakujejo od bodočega cerkvenega zbora. Danski katoliški tednik „Katolsh Ugleblad“ je odgovore na to anketo povzel v stilih točkah in nato objavil-
1- Cerkev naj bo prosta vezi na državo. Prav luteranske cerkve dokazujejo, kako škodljiva je za versko živ-
ljene taka povezava. Prav tako naj bi zbor proglasil, da ni v opreki z dogmo, če se država proglasi za laično in se ne vtika v zadeve Cerkve, pa z njo tudfi ne sodeluje. Mnenje srednjeveških teologov o dolžnosti sodelovanja Cerkve in države danes praktično ni več izvedljivo.
2.	Laikom naj se priznajo vse pravice, ki jim gredo, pa ne le načelno, femveč tudi v praksi. Naj se jim di priložnost za delo, se jim izkazuje zaupanje In poskrbi za boljšo formacijo. V skandinavskih de že ah je pomoč laike." nenadomestljiva, saj pride ravno na Danskem na enega duhovnika 350000 prebivalcev.
3.	Nordijske države niso zrastle r latinskem kulturnem krogu. Zato naj bi se čim več rabil pri bogoslužju domači jezik. Tudi pridigi je treba dati zaradi proXstantovskega vpliva več poudarka. Liturgični obredi naj bi bili živahni, sv. obhajilo pod obema podobama.
4.	Rimska kurija naj bo čim bolj mednarodna, obleka cerkvenih dosojan-sivenikov bolj preprosta, cerkvena disciplina manj formalistična, indeks prepovedanih knjig naj se pregleda.
Nekateri teh predlogov so nedvomno zelo radikalni. Pač izražajo mišljenje tistih, ki se s težavo trudijo za razvoj katoliške Cerkve v najbolj luteranskih deželah Evrope.
*
Kot vidimo iz priobčenih izjav, leži na bodočem cerkvenem zboru težka odgovornost, kako usmeriti Kristusovo ustanovo za naprej. Tega se moramo vsi zavedati, ne samo tisti, ki so ga skVcali in ga pripravljajo. Enega ne pozabimo: zbor ne bo opravil vsega, kar se od njega pričakuje.
Zbral in priredil Jože Jurak
ZAKAJ
SO
VELIKONOČNI
OBREDI
PONOČI
Samo po sebi umevno in logično se nam zdi, da se glavna božična slovesnost vrši ponoči. Celo nazivamo ta praznik „sveta noč“; „božična noč“ in mašo, ki je ponoči: „Polnočnica", drugod: „Petelinja maša“ (misa de gallo). Mnogi pa se čudijo, čemu sedaj od leta 1951 nočna slovesnost tudi o veliki noči. Zakaj je tako stari, večstoletni običaj kar na mah postal neprimeren za današnji čas?
Velika noč v prvi dobi
Toda če zadevo osvetlimo z zgodovinske strani, bomo videli, da ne gre le za svojeglavo spremembo in novotarijo, ampak za obnovo običaja, ki je obstajal že v prvih letih krščanstva in je le kasneje na žalost izginil. Obe osnovni skrivnosti naše sv. vere: rojstvo in vstajenje božjega Sina sta se po poročilu sv. pisma izvršili ponoči, oziroma v zgodnjih jutranjih urah, še pred svitom. Zato sta bili že od vsega početka ti dve sveti noči — božična in velika noč — praznovanj z nočnimi obredi. Obhajanje velike noči ponoči je ena najstarejših sestavin krščanske liturgije; obstajala je že tristo let pred božično polnočnico.
(Slovenci zato pravilno in utemeljeno imenujemo ta praznik „velika noč“, kar i am je do sedaj nekam čudno zvenelo, ker nočnih slovesnosti ni bilo.) Toda v teku stoletij se je vrinilo v liturgijo to nesoglasje, da so začeli pomikati vsta' jenjsko slovesnost najprej na veliko so- ’ boto popoldne, nato pa celo na soboto dopoldne. Temu so sledile zelo neugodne posledice. Prva je bila ta, da so cerkve ostale prazne ravno za najlepši in najvažnejši obred liturgičnega leta. Druga, 1 da je še tisto malo število vernikov, ki s0 prihajali k Vstajenju, imelo neprijeten občutek nesoglasja, ko so poslušali veselo velikonočno petje prezgodaj, ko je Jezus še v grobu počival. Tretja ne' : ugodna posledica pa je bila ta, da je najstarejši simbol od mrtvih vstalega Jezusa — velikonočni ogenj — skoraj popolnoma izgubil svojo učinkovitost in pomen. Diakon je ponesel velikonočno svečo v cerkev s trikratnim „Lumen Christi“ (luč Kristusa), pri polni dnevni svetlobi. Simbolični pomen nove Luči — Kristusa, ki je odpravila temo pre' ; kletstva, je le zelo nepopolno prišel do izraza. Povrhu pa še to, da se je vse vršilo v urah največjega žalovanja.
Pomen velikonočnih obredov
Najlepši sad obnove velikonočne vi-gilije je pač ta, da nam simbol velikonočne luči v od ginjenja se tresoči roki, neposredno govori na srce vstajensko blagovest. Nebeško Sonce, ki' je vzšlo jeruzalemskega groba, prvo veliko noč, se ni odmaknilo v nedosegljive in nevidne višave, ampak je zablestelo v nas samih, da bi nas napolnilo s svojo svetlobo, s svojim ognjem in toploto ter bi mogli tako s sv. Pavlom vzklikati: „...Ne živim več jaz, ampak je Kristus, ki živi v meni!“ (Gal 2, 20)
V prvih krščanskih časih so v veliki noči krščevali odrasle; danes se
Uvaja krst otrok, zlasti pa je ostanek Nekdanjega krščevanja v veliki noči slo-vesni blagoslov krstne vode in obnove krstnih obljub. S svečo novega ognja v roki se znova odpovemo hudobnemu du-ku ter obnovimo zvestobo Kristusu.
Velikonočna slovesnost je po tej ob-n°vi zopet prišla na višino, ki ji odgo-'arja in na kateri je bila že pred več k°t tisoč leti, d'a bi nas, otroke teme Moderne dobe bolj učinkovito razsvetli-a s srojo lučjo velikonočnega evangelija.
Odlok Pija XII.
Vse omenjene neskladnosti, ki so v *eku stoletij zatemnile in otežkočile Pravilno podoživljanje in ocenjevanje ne katere koli postranske skrivnosti kr-aeanstva, ampak osnovne in najpomemb-n°jše vsega cerkvenega leta, pa so bile za vselej odpravljene z odločno potezo sv- očeta Pija XII. leta 1951. Cerkve so aadaj zopet polne za nočno slovesnost Kristusovega vstajenja; verniki imajo Prijeten občutek, da je velikonočno vz-U-sje in veselje res na mestu: noč v •ateri je Gospod premagal temo groba 'n prvi slovesno vstal od mrtvih. In ončno je velikonočni ogenj v nočnem Vstajenskem obredu zopet zadbbil svojo Pristno in tako bogato simbolično vsebino.
Zelo posrečeno je bil ob tej priložnosti obnovljen obred velikonočnega ognja v svoji prvotni obliki. V bistvu se vrši sedaj na enak način, kakor se je vršil pred tisoč petsto leti na najčastitljivej-šem kraju velikonočnega praznovanja, v baziliki sv. groba v Jeruzalemu in ponekod na zapadu po vplivu pripovedovanj pobožnih romarjev Svete dežele. Kakor nekdaj v Jeruzalemu, tako sedaj vsak vernik, k; prisostvuje Vstajenju, prižge svojo velikonočno luč od velikonočne sveče, ki je simbol vstalega Kristusa.
Priredil Franc Bergant
KONZORCIJ, UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“ VOŠČIJO VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM BRALCEM NAŠE REVIJE PO SVETU MILOSTI POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Naša slika o položaju Cerkve v Jugoslaviji je vodno bolj jasna. Marsikaj nam sporoče znanci, jasno so pisali katoliški, škofje Jugoslavije v znanem pismu, lfli smo ga zadnjič objavili; veliko novega pa nam prinaša ruvija „The Tablet“
ANGLEŠKA REVIJA 0 CERKVI V JUGOSLAVIJI
Angleški katoličani imajo tedensko revijo „The TABLET“, ki je bila ustanovljena leta 1840 in uživa velik ugled. Pogosto so v njej objavljene novice a!; komentarji, ki izvirajo iz Rima, pa je bolje, da izidejo v angleški prestolnici. Revija ima obsežen krog sodelavcev in med njimi tudi mnogo takih, ki so mogli potovati po Sovjetskih deželah in drugih komunističnih državah; seveda so vsi objavili svoje vtise pod psevdonimi sli samo z oznako, da so „izredni dopisniki". Zlasti zanimiva so bila poročila in pregledi o verskem položaju v Moskvi' in Sovjetski zvezi, o razmerju med Cerkvijo in državo na Poljskem, o težavah Cerkve na Češkem in Madžarskem- V številki z dne 6. decembra pa je objavila revija članek enega takih „izrednih sodelavcev“ o položaju Cerkve v Titovi Jugoslaviji. V podnaslovu pravi dopisnik, da je „Cerkev vedno bolj živa in da je nekaj znakov o zboljšanju položaja Cerkve“. V članku pravi:
Cerkev je močna
„Prvo, kar moramo reči o Cerkvi v Jugoslaviji, je začudenje, kako je možno, da je Cerkev tako močna. Leta preganjanja, tolikera leta stalne protiverske propagande niso prinesla mnogo uspehov tistim, ki so se zadeli nalogo, da bodo ustvarili novega človeka, ki ne bo priznaval Boga. Tak vtis sem imel, ko
sem korakal nedavno skozi vas na Hrvaškem, ki sem jo poznal že pred vojno. Povsod so bile znane mi kapelice, križi in znamenja ob cesti — in vse je bilo dobro ohranjeno in povsod je bilo polno cvetja.
Ob nedeljah so cerkve med službo božjo polne. Povedali so mi, da so ljudje v Sloveniji in Hrvaški katoličani. V malih mestih zahaja redno v cerkev vsaj 40 % ljudi. Le v velikih upravnih središčih je opaziti, da je obisk cerkva nekoliko zaostal. V Ljubljani, prestolnici Slovenije, mi je duhovnik pripovedoval, da vsaj četrtina ljudi redno zahaja k službi božji; dodal je, da je to nekako 10% manj kot pa je bilo pred prihodom komunizma na oblast-Ko sem se neko nedeljo udeležil maše v stolnici sv. Nikolaja in sicer ob 11.30, sem bil presenečen, da je bilo med verniki toliko mladine, in to obeh spolov.
Ko so leta 1958 izvedli uradno statistiko, se je ugotovilo, da je samo 14 odstotkov prebovalcev Jugoslavije izjavilo, da ,so brezbožniki. število katoličanov znaša 36%, kar pomeni, da je Cerkev ohranila svoje številčno stanje; nekoliko slabše so se odrezali pripadniki pravoslavne in mohamedanske vere, dasi je padec v odstotkih tudi pri njih majhen.
Pred kratkim so izvedli statistiko med slušatelji univerze v Ljubljani-
Ugotovili so, da je -80% slušateljev pridalo, da so kristjani. Oblasti je to presenetilo in so bili posveti o tem, za-haj ima ateistična propaganda na uni-Verze tako malo uspeha. Med svobodo bogoslužja v Rusiji in Jugoslaviji je v’dna razlika: v Jugoslaviji je več svobode. Opazil sem, kako so gradili nove cerkve in mnoge so popravljali.
Neki duhovnik mi je razlagal, da je stališče oblasti do Cerkve sedaj „bolj civilizirano“. Manj je napadov na duhovnike kot pa v preteklosti. Trenutno
noben katoliški škof v zaporih. Na-Padi na vero v listih so redki, vidna je razlika med Sovjetko zvezo in drugimi sateliti in Jugoslavijo: v Jugo slavji je le malo brezbožne literature na Policah knjigam. Vendar se to spreminja od kraja in od ene pokrajine do ^Uge. Ako duhovnik s prižnice govori Proti razpoirokam, splavom ali brezmočni vzgoji, ga ponekod zapro ali kaznujejo, drugod pa ostane to neopaženo. Kar je „zločin“ v Sloveniji, ni 7-loČin v Srbiji ali Bosni . .. V nekaterih vaseh so razmere kar „idilične", kjer zahajajo „komunist:“ v cerkev kakor vsi drugi vaščani.“
Spomenca jugoslovanskih škofov
Nato navaja vsebino spomenice jugoslovanskega episkopata o ureditvi razmerja med vlado in Cerkvijo, ki so jo izročili Titu in nadaljuje:
„V Jugoslaviji ni verskega tiska. Pred vojno je v Jugoslaviji izhajalo redno nad 150 listov in revij letno, sedaj pa izhajata v vsej državi samo dva drobna mesečnika. Mnoge tiskarne, last verskih organizacij, 'so bile zaplenjene. škofje terjajo sedaj, da jim vlada vrne vsaj eno tiskarno za tisk verskih knjig in listov. Na Ilrvatskem tiskarne pogosto odklanjajo naročila za natis verske literature. Drugod je položaj nekoliko boljši. V zagrebških cerkvah so predajali molitvenike, ki so bili tiskani v Beogradu, v Sloveniji izhaja nova izdaja Sv. pisma.
Oblasti dosedaj še niso ničesar odgovorile na memorandum episkopata. Toda opaziti je, da vodilni ljudje v komunistični stranki čutijo, da je treba nekaj storiti, da se pripravijo temelji za „modus vivendi“ med Cerkvijo in državo.
Nikakor pa ni izgledov, da bi vlada sprejela vsaj najmanjše zahteve epi-
Zagreb,
drugo največje mesto
v Jugoslaviji
skopata. V bližnji bodočnosti se to ne bo zgodilo. Toda katoličani v Jugoslaviji bi pozdravili sleherno zboljšanje, pa naj bi bilo to še tako drobno. Na Hrvatskem so izšli nekateri ukrepi, nikakor ne posebno obsežni ali važni, ki skušajo priti blizu vsaj najpotrebnejšim zahtevam Cerkve. Tako je izšla uredba, ki dovoljuje verski pouk ne samo v farnih cerkvah, ampak tudi v zgradbah in prostorih, ki pripadajo župniji. Starši so namreč zlasti v zimi le težko pošiljali otroke v oddaljene župne cerkve. Uredba tudi pravi, da se smejo nekatera opravila službe božje opravljati tudi na pokopališčih, kar do-sedaj ni bilo dovoljeno.
Presenetljivi primeri
Človek naleti tod' ali tam na presenetljive primere verske strpnosti. Tako so dovolili pokop kardinala S te p inča v zagrebški stolnici in grob je sedaj postal pravo romarsko središče. „Hic ja-cet sacerdos magnus“, pravi napis nad grobom, na posebni blazini je tudi posmrtna kardinalova maska. Grob je vedno poln rož in sveče gorč neprestano. Ko sem bil tam, je nad trideset žena in mož klečalo ob grobu; molili so in pri tem jokali. Res do srca gin-ljivo.
Nekdo v katedrali mi je rekel: „Ko je bil živ. ‘jim’ ni bil nevaren, postaja nevaren sedaj.“ Kult kardinalovega mu-čeništva se hitro širi po Hrvatslci. Med cvetjem na grobu je mnogo zapiskov in izjav: „Zahvala za uslišanje" in tudi prošnje, da naj kardinal „prosi za trpeči hrvatski narod".
Nikdo ne more zanikati, o. nacionalistično čustvovanje na Hrvatskem narašča. Ljudje po kavarnah in po vozilih kar odkrito govore v tem smislu. Vsekakor je še vedno najtežji problem Jugoslavije, kako premostiti prepad
med Hrvati in Srbi. če se je komunizem ustalil v Jugoslaviji, potem je to v veliki meri posledica problema, ki je med vojno terjal nad milijon smrtnih žrtev. Nesreča je tudi, da so zlasti pravoslavni krogi katoliško Cerkev na Hrvatskem vezali na razmah strasti hrvatskega nacionalizma. Vsak uspeh naporov, ki skušajo Cerkev rešiti teh vezi nacionalizma, krepi tiste, ki razvijajo mrzlo vojno proti Cerkvi v Jugoslaviji.
Režim ima mnogo težav v notranji in zunanji politiki in Cerkev gotovo ne želi večati teh težav. Nenadni izbruhi nezadovoljstva ali uporništva bi danes Cerkvi gotovo bolj škodili kot pa koristili.
Protiverska gonja nima več toliko zagona in izkazalo se je, kako je ideologija marksizma-leninizma šibka in plehka. Ko sem o tem govoril z nekim duhovnikom, mi je izjavil, da je optimist, ker je prepričan, da je najhujše že mimo. Dodal je, da veri nikakor ni več najbolj nevaren komunistični ateizem, ampak postaja mnogo bolj nevaren materializem, ki vdira v Jugoslavijo z zapada. Kajti ta prinaša nove oblike lova za neomejenim uživanjem. Jugoslavija se je že zelo vključila v zapadni svet — ker je to bila iz gospodarskih razlogov za njo edina rešitev; pri tem se je dežela odpirala Še drugim vplivom zapada in posledice so že zelo jasne: ljudje začenjajo živeti tako, kakor to opažajo v zahodnih filmih, či-tajo revije in liste iz zahodnih držav, opazujejo turiste in obiskovalce iz Združenih držav in iz drugih evropskih držav z visokim življenjskim standardom. In ljudje z zapada se sicer proglašajo za pripadnike kristjanstva, toda njih življenje in obnašanje nikakor ni potrdilo njihovih izjav.
Ruda Jurčec
Glas iz Rima
ŽETEV pričakuje delavcev
Obstojajo različne redovniške skupnosti in družine, ki s svojo raznolikostjo in aktivnostjo morejo zadovoljiti tu-sodobnega mladega človeka. Toda obdajajo zapreke za redovniške poklice v ''fuhu tega sveta“, ki je nasproten verskemu in tudi redovniškemu življenju, ^nuditi se moramo, d'a se premagajo °vire tega sveta in stopijo v službo Boku» ki čutijo v sebi ta poklic. Potreba duhovniških poklicev je zelo velika, ker ’e vedno odpirajo nova področja Gospodove žetve. (Papež Janez XXIII. v go-'oru udeležencem I. mednarodnega kongresa redovniškh poklicev 16, 12. 1961.)
BlTl MORAMO MISIJONARJI,
apostoli in priče živega krščanstva
Vedno in povsod moramo dati pred-nost nadnaravnemu življenju, to je v ^Vezi z Bogom, molitvijo in žrtvami. • ezus nam je to pokazal v očenašu. Premišljujmo o tem in delajmo tako. Ve-’ki uspehi in razvoj krščanstva imajo svoje temelje v edinosti. To ne pomeni uniformiranosti in enotnosti, ampak raznolikost in množenstvenost, vsi pa •majo pred seboj isti cilj na poti k Bo-_ in širjenju Njegovega kraljestva. ' ,rJenje božjega kraljestva, misijonsko
in apostolsko delo pa mora biti tesno povezano z apostolatom cerkvene hierarhije, ker le tako se more pričevati resnično živo krščanstvo. To pričakujejo c-d laikov njihovi škofje in Cerkev. (Sv, oče Janez XXIII. v govoru voditeljem italijanske Katoliške akcije 10. 12. 61.)
KATOLIČANI V JAVNEM ŽIVLJENJU
Tudi v javnem življenju se morajo katoličani zavedati dolžnosti do svoje vere, zato morajo biti nositelji ideje bratstva in ljubezni v družbi, s svojim delom in prizadevanji . morajo prispevati k tvarnemu, socialnemu in kulturnemu napredku dežele, posebej pa mo rajo biti pričevalci žive vere v Boga in Njegove ljubezni do človeštva. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu škofu Berlier, Niamey, Nigeria, ob priliki praznika neodvisnosti te države, 18, 12, 1961.)
NAUK CERKVE O ZAKONU
moramo bolj poznati
Cerkev ne brani in ne ščiti interesov kast, ali skupin, ampak izpolnjuje voljo božjo, od katere je odvisen tudi tvarni napredek človeškega rodu. Radii tega je potrebno, da ljudje bolj spoznajo krščanski nauk 0 zakonu. Zato se morajo uporabljati vsa sodobna propagandna in tehnična sredstva, kot to že
delajo nasprotniki nerazvezljivusti zakonske zveze. Ljudstvo mora spoznati, da je največja dobrina socialnega življenja stalnost, nerazvezljivoist zakona. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru članom cerkvenega sodišča.)
VERA, EDINOST IN SVOBODA
za vse otroke božje
V okrožnici Aetema Dei Sapientia katero je poslal sv. c-če Janez XXIII. svetu 11. XI. 1961 za obletnico papeža Leona I. Velikega, ki je rešil Rim pred vdorom Hunov, se papež najprej spominja sadov velikega dela tega svetega papeža, potem pa kliče svet, da se vrne k virom prave vere, k edinosti vse kristjane, ker le tako moreta na svetu zavladati resnična svoboda in red, po katerem hrepeni človeštvo.
RADIO IN TELEVIZIJA
morata biti v službi krščanske vzgoje
Razveseljivo je, da se radio in televizija uporabljata za vzgojo in pouk-Tako so deležni duhovnega in kulturnega napredka dostikrat tudi tisti, ki nimajo drugače prostega časa ali sredstev. Vendar se pri tem ne sme pozabiti, da morajo tudi pri tem načinu vzgoje in izobrazbe biti na prvem mestu duhovne dobrine in cilji nadnaravnega življenja. Tudi ta vzgoja mora biti krščanska. Zato se moramo vsi truditi. (Sv. oče Janez XXIII. v govoru zastopnikom I. mednarodnega kongresa radia in televizije za vzgojo.)
BOLNIKI MOREJO POMAGATI
mnogim dušam
Bolezen ima tudi nadnaravno vrednost. Trpljenje v življenju očiščuje naše duše in si odpiramo vrata za vstop v večnost. Trpljenje se pa mora darovati tudi za druge duše, za tiste, ki so potrebne naše pomoči, kakor tudi za po-
trebe Cerkve. (Sv. oče Janez XXIII. v poslanici bolnikom Luxemburg» 7. d«' cembra 1961.)
DOBER TISK MORE POMAGATI
mnogo k edinosti med katoličani
Z dobrim tiskom se pomaga apostolskemu delu Katoliške akcije, se širi med ljudstvom socialni nauk Cerkve, se branijo temelju krščanske civilizacije, predvsem si pa mora prizadevati za edinost med katoličani. (Sv. oče Janez XXIII-v pismu škofu svoje rojstne škofije ob osemdesetletnici tednika „L’eco d’ Bergamo", 25. 11. 1961.)
VSE IN NIČ
Ko je dne 2. 12. 1961 sv. oče Janez XXIII. končal duhovne vaje, se je v posebnem govoru zahvalil voditelju duhovnih vaj, potem pa govoril o pomenu duhovništva. Duhovnik se odpove popol' nema skrbi za samega sebe, zaupa in je zvest vedno milosti božji ter se z brezmejno vnemo izroči svojemu apostolskemu delu. To je pot, ki vodi v hišo Gospodovo.
PAPEŽ JE ODGOVOREN
za zveličanje vernikov
Apostol Peter in vsi njegovi nasledniki so dobili, naročilo od Kris.usa, da morajo voditi duše človeštva k Bogu v večnost. Velika je ta naloga, zato je Jezus obljubil Petru, da bo prosil zanj pri Očetu, da bo zmogel nositi bremena tega velikega poslanstva. Kot papež moli in prosi za vse vernike širom sveta, prav tako je potrebno, da verniki molijo za Njega, da bo svojo veliko čredo vernikov pripeljal k Bogu. (Sv. oče Janez XXIII. v govoru bogoslovcem rimskega kolegija Propaganda Eide, 25. II. 1961.)
Mladinska anketa
RECEPTI ZA TELO:
*	Zakaj oddih, počitek, prosti čas? Zato, da se zabavaš?
*	Da, tudii zatio, a ne zgolj zato. Počitek ni •sto kot lenuharj cnje (sladko brezdelje!), ampak pomeni pametno uporabo prostega časa, za'o bodi tudi mod oddihom vedno s čim zaposlen, vedno kaj delaj.
*	Nesmisel! — Nesmisel, če hočeš; pa ven. dar resnica.
*	Bog nas ni postavil na zemljo, da bi se na njej zabavali, ampak da bi spolnili svojo dolžnost in sl tako zaslužili večno plačilo,
*	Odkar sta grešila Adam in Eva, j-e Bog človeštvo obsodil na delo. Kar je bilo prej zaposlitev, je p0 grehu postalo kazen.
* A človek n-> more
|
j
KNJIGA!
Predno preidemo na naslednje poglavje „Ankete“, naj v dveh vrstah odgovorim Vam, spoštovani gospod, ki ste tako umestno pripomnili pred nekaj tedni v krogu bralcev Duhovnega življenja, da Vam je „Mladinska anketa“ všeč, da pa se Vam zdi podpis „Prijatelj slovenske mladine" nekoliko nadut.
Veseli me, da Vam zaglavje ugaja, še bolj pa, da sva glede podpisa povsem enega mnenja. Lastiti si prijateljstvo kogar koli brez obojestranskega pristanka je nevarna stvar in utegne imeti prav nasprotne posledice o d’ zaželenih, škoda le, da tiskarski škrat ni najinega mnenja in me krščuje mesec za mesecem, kljub opominom in protestom. Zdaj ko sva že dva, ki podobno misliva, bo morda odnehal.
KAJ MISLI NAŠA MLADINA O KNJIGI?
človek bi mislil, da se bodo pod tem poglavjem razpisali vsi anketarji ter da bo zmanjkalo prostora za zanimiva in nasprotujoča si mnenja. Pa na žalost ni tako. Sodite sami.
Katera knjiga je naredila v zadnjih letih najgloblji vtis in zakhj?
Pod svobodnim soncem; Podrti križ; „Juan Cristo-bal“; „El delfin verde"; „Don Quijote“; Janez z visokega; Opustošena brajda; Mirna pota; „Mäximo Gorki: Los Artamonov“. .. vsaka ima le po en glas. Vsega skupaj devet del.
Le eden se je spomnil in omenil poleg naslova tudi avtorja. In ostali? Se jim avtor ne zdi važen, ali pa se ga ne spomnijo?
Človek se nehote vpraša, če so to res knjige, ki so zapustile na vprašane najmočnejši vtis, ali pa so mar edine, katerih naslovov so se spomnili ? Eden pristavlja: „...spominjam se jih dosti več, a ne vem naslova..." Dva nista napisala nobene knjige; .„Berem bolj malo literature“ pojasnjuje prvi, medtem ko drugi na vprašanje le molči.
Kakšne vrste čtivo ti najbolj ugaja? o) «uit ‘aCuesejdA OAjd tut ruoAoSpo iuouao.i oj drugo bolj malo pomena, vendar poglejmo vseeno, kakšen je odziv:
Na prvem mestu so romani in povesti „vojaške“ in „fantastične“ vsebine s štirimi glasovi vsak. Slede „psihološke“ zgodbe s tremi glasovi, „pustolovščine“ in „vojaške prigodbe“ si delijo predzadnje mesto vsaka z dvema glasovoma, medtem ko je „policijska povest“ na zadnjem mestu z enim samim glasom.
Če primerjamo te odgovore z onimi na prvo vprašanje, bomo videli, da se .ne ujemajo, iz česar bi človek sklepal, da so nadebudni fantiči odgovorili ne, kaj jim ugaja, temveč, kaj bi jim ugajalo, če bi sploh kaj brali.
Pa ne delajmo prenaglih zaključkov. Poglemo še odgovore na naslednja vprašanja.
V katerem jeziku najraje bereš?
V	slovenskem, trdi 44% vprašancev.
V	španskem, izjavlja 28%.
V	slovenskem in španskem, išče srednjo pot ostalih 28%.
Eden dodaja poleg slovenščine in španščine še francoščino, medtem ko dodaja drugi, ki pravi, da bere najraje slovensko tole: „Druge jezike razumem, a v njih ne čutim...“ Tretji, iz zadnje skupine pa pripominja: „...morda sem bolj vajen španščine — vendar raje berem slovensko."
vedno delati. Zato mu je Bog podelil dve stvari: spanje, v katerem se spočije telo, in oddih, v katerem se sprosti duh.
•	Oddih! S tujko pravim» temu tudi re'
• kreacija. .Itecreare' bi se reklo po naše znova ustvarjati. Obnoviti moči za nadaljnje delo.
•	Ravnati moraš tako, da se boš ločil od oddiha s spočitim telesom in svežo glavo.
•	Če redno delaš v tovarni ali delavnici nikar ne pusti ob strani umskih iger: šah, dama, in druge. Če pa delaš v pisarni ali študiraš, ti: bodo bolj koristile razne telesne igre: telovadne vaje, številne igre z žogo, nogomet, tenis in sploh zabava na prostem.
•	Sobne igre:	karte,
šah, damo En drugo pusti raje za deževne dni.
•	Počitka ne zlorabljaj-Od njega se moraš vrniti k delu spočit, ne pa bolj utrujen kot pred oddihom.
•	Res je zabava, počitek nekoliko samo sebi cilj, toda nikar ne pretiravaj „kult telesa.“
10 NASVETOV ZA GOSPODINJO:
!■ Veliko denarja boš prihranila, če si že Prej pripraviš vse potrebno in šele potem prižgeš štedilnik.
Med kuho imej posode Pokrite, kolikor je to mogoče, s tem preprečiš izgubljanje kalorij in širjenje neprijetnega vonja po vsej hiši.
Ko jed zavre, ni treba, da bi elektrika ali plin gorel z vso silo, z*to privij ključ nekoliko nazaj.
izbiraš čtivo po snovi, avtorju, založbi, ali bereš vse, kar ti pride pod roko?
Odgovor je čudovito enoten: „Po snovi in avtorju." Nihče se ne ozira na založbo, prav tako pa tudi noče nihče priznati, da bere vse, kar mu pade pod roko-Bog d'aj, da bi bilo to zadnje — vedno res.
Bereš, ker te zanima, ali ker moraš?
„Iz obeh razlogov,“ pravi eden; „da si dopolnim šolsko izobrazbo,“ meni drugi; dva pravita, da iz zanimanja, večina pa na to vprašanje ne odgovori.
Kaj misliš o verskih predpisih glede branja, o indeksu?
„Indeks je mlademu, nedozorelemu človeku večkrat vir prave poti,“ je zapisal eden in edini... Ostali pustijo ob vprašanju prazen prostor ali priznajo, da o stvari nimajo pojma, „...indeksa ne poznam...“; „...nisem na tekočem o tej stvari...“ sta tipična odgovora.
Zaključek
Vzgojitelji, starši, anketa o knjigi je le deloma slika mladine, bolj kakor to, je naša radiografia.
Dela očividno ne manjka!
Zbral — Žarko
NAS OTROK POSTAJA TRMAST...
*• Kavno tako zmanjšaj Plamen, če postane tako velik, da se d vika že po stenah posode.
Zmotno je rabiti več manjših žarnic, namesto ene močnejše. Slabotne porabijo več to-ha in manj razsvetljujejo.
Tudi s tem ne boste veliko prihranili, če boste napenjali oči pri
„Kako se je spremenil ta naš otrok. Prej tako ubogljiv in prijazen, postaja sedaj čisto drugačen. Rad je ubogal, če sem mu kaj ukazala, a sedaj, ko postaja večji, saj gre v tretje leto in že pričenja malo razumevati, je pa vsak dan slabši. Po kosilu se brani iti spat. Užaljen je za vsako stvar. Včasih se spomni in mi prične odpirati in zapirati hladilnik in ne pomaga ne lepa ne grda beseda. Ali pa hoče pregledati vse knjige v knjižni polici, jih polovico vzame ven in seveda potem še pospraviti noče. Tudi z igračami je tako. Vse razvleče in povsod ležijo. Ko pa jih je treba pospraviti, je strašno utrujen. Včasih me kar gleda in se poskusi smejati, če se bom morebiti tudi jaz in mu prizanesla. Da bi ubogal, mu še na misel ne pride. Dokler ne padeta ena ali dve po zadnji plati.“
Mislim, d'a smo podobne primere doživele že vse
mamice. P0 drugem letu se v obroku prične vzbujati volja. Do sedaj je šla otrokova razvojna pot bolj mirne, ali pa smo jo morda bolj razumele. Vsakemu se zdi razumtivo, da je otrok siten in da joka, kadar mu rastejo zobčki. Ko pa prične uveljavljati svojo voljo, bi pa radi, da bi upošteval vedno le našo. Zato je zelo važno, kako vzgajamo v tej dobi. Otroku moramo razložiti, zakaj naj dela tako in ne drugače. Večkrat mu pomagajmo, da se bo sam odločil tako, kakor bi mi želeli. Da ne bo imel prilike kazati svoje trme, skušajmo to prej preprečiti, če vidimo, da, recimo, ni čas za igranje, obrnimo njegovo pozornost pravočasno drugam. Povejmo mu, kaj naj dela; drugič pa mu pomagajmo pri igri.
Dve stvari sta zelo nevarni v tej dobi: da otroku vedno pustimo, da dela, kakor sam hoče, ali, da ga silimo, da upošteva le našo voljo. Oboje je pogubno. Če pustimo, da otrok dela vedno po svoji volji, bo iz njega postal tiran, v nesrečo sebi, svojim staršem in vsej skupnosti. Če pa ga bomo le silili k poslušnosti, »e lahko zgodi, da vzgojimo otroka, ki bo brez lastne volje, ali pa naredimo iz njega potuhnjenca. Ze’o dobro vpliva pohvala, mu rečemo, vidiš, kako lepo je, če pridno ubogaš. Mama te je zelo vesela in angelček varuh je zapisal v zlato- knjigo, da si lepo ubogal. Na lep način in s potrpljenjem se da veliko doseči.
Vzrok otroške trme in neposlušnosti so včasih tudi lažne lastnosti, ki se počasi pojavljajo: lenoba, slad-kosnednost, radovednost, pri punčkah tudi zelo rada nečimrnost. Tudi so nekateri otroci zaprti in nedovzetni za vsako besedo in za vsak vpliv od zunaj. V takih primerih se ne sme popuščati in če ne gre drugače, je treba tudi kaznovati. Tu moramo paziti, da ne kaznujemo v jezi. — Kar se tako rado zgodi. — če kaznujemo z jezo, otrok zelo dobro čuti in kazen mu bolj škodi, kakor pa koristi. Ako pa kaznujemo resno, mirno, otrok čuti, da je zaslužil kazen in bo drugič že pazil. Čut za pravičnost ima otrok zelo razvit.
Ako hočemo, da bo otrok imel lep značaj, da bo niokoč osebnost z lepimi in plemenitimi lastnostmi, moramo vzgajati, da bo otrok mogel videti v svojih starših zares ideal in imeti v njih prvi in najlepši zgled.
Mlada slovenska mati
že pojemajoči luči stare žarnice. Stara žarnica požge več toka kot nova Za ravno toliko vatov.
7.	Ena glavnih prednost* električne kuhinje je ta, da se na njej jed redkeje prismodi kot pri ostalih kuhinjah.
8.	V urejenih in idealnih razmerah naj se za kurjavo potroši približno 4% vseh dohodkov.
9.	Vsake vrste peči, ku halniki in ognjišča bolje gore in se dalj časa ohranijo, če jih redno čistimo. Vsaj enkrat na leto jih je treba temeljito očistiti in pregledati, po potrebi pa večkrat.
10.	Pozimi je za v hišo najboljša temperatura, če niha med 15 in 20 stopinj nad ničto.
Socialno in gospodarsko stanje se je od Leona XIII. do Janeza XXIII. zelo spremenilo. Zato papež Janez XXIII. v prvem delu okrožnice „Mater et Magistra“ najprej opozori na velike socialne spremembe, potem pa kratko iz navodil svojih prednikov povzema najvažnejša načela, ki so še danes veljavna.
Od Leona XIII. do Janeza XXIII.
--o je velika množica delavcev v *tlmu proslavljala sedemdesetletnico "krožnice papeža Leona XIII. „Rerum "ovarum“ o delavskem vprašanju, je sedanji papež Janez XXIII. napovedat, '^a bo v spomin na ta dogodek izdal llovo socialno okrožnico. Napoved je Judi v nekatoliških krogih zbudila ve-,ko pozornost. Posebno težko so jo pričakovali delavci. Ko je okrožnica izšla, s° pisali o njej tudi socialistični Usti* Skoraj vsi resni in trezni ljudje so jo Navdušeno sprejeli. Izrekli so ji prizna* {iie in občudovanje. Le nekaj časnlkar-lev ji je hotelo podtakni'! političen in Polemičen namen.
CERKEV SE ZANIMA ZA LJUDI
. Vse tri okrožnice o delavskem vpra-S;inu („Rerum novarum“ Leona XIII., "Quadragcslmo Anno" Plja XI. in »»Mati in učiteljica" Janeza XXIII.) "am dokazujejo Izredno zanimanje erkve za socialno vprašanje, pa tudi "jeno skrb In ljubezen, ki jo Ima Cer-<tv do delavcev In do vseh, ki največ trPe zaradi neurejenih .socialnih raz-rricr- Vse te tri socialne okrožnice so v,*žne tudi zato, ker iz njih spoznamo *"cialnc razmere, v katerih je živela c "veška družba tedaj, ko so bile izda-in kako se je Cerkev prizadevala. a bi svoj socialni nauk tem razmeram
prilagodita, ga spopolnila in vsem, ki so živeli v bedi, zagotovila življenj«, ki je človeku primerno.
DOBA LEONA XIII.
Tedaj, ko je papež Leon XIII. izdal svojo okrožnico, je v gospodarstvu vladal liberalizem, ki je učil, da je glavni namen gospodarstva, čim več proizvajati, Izdelati in pridelati. Zato je dovoljena In tudi potrebna neizprosna gospodarska tekma. Ta tekma je bila naj višji pravcc, ki je urejal razmerje med delavci in med gospodarji, oziroma voditelji gospodarskih podjetij. Kapital sij je s posebnimi zakoni o trgovanju zavaroval svoje pravice in koristi. Država tedaj še ni imela pravice posegati na gospodarska področja. Delavski sindikati so bili prepovedani. Vse je moralo služiti iskanju in zagotovitvi čim večjega dobička.
Gospodarski liberalizem s svojo neomejeno tekmo je bil za delavstvo zelo trd in krut. Delavci so dobivali tako nizke plače, da so trpeli pomanjkanje. Njihovo zdravje pri težkem in napornem delu ni bilo zavarovano. Delati so morali tudi žene in otroci — večkrat v zelo slabih nečloveških razmerah. Delavcem je stalno grozila brezposel. n ost. V življenju delavskih družin ni bilo reda. Delavci so morali živeti v
razmerah, ki niso bile primerne za človeka. Ta beda, ki je pa delavci niso bili sami krivi, je delavce silila v obup, k uporu in k prevratnim gibanjem.
V	(»kih razmerah je papež Leon XIII. leta 1891 dvignil svoj glas. S svojo okrožnico je obsodil vsako brezsrčno, krivično izkoričanje In izžemanje delavcev. V njej je tudi opozoril na pravice delavcev. Te pravice so: primerna plača, zadostno imetje In dostojno, urejeno družinsko življenje. Vsi bogati, zelo premožni ljudje so dolžnt pomagati tistim, ki so v bedi. Država je dolžna varovati čast in dostojanstvo človeške osebe in skrbeti, da bo pravičnost urejevala delovne pogoje. Na koncu okrožnice papež Leon XIII. poudarja, da imajo delavci pravico, da se organizirajo v svobodnih delavskih organizacijah.
Nauk te okrožnice je bil za tedanje čase popolnoma nov, prevraten. Voditelji katoličani bi preprečili mnogo nesreč, ki so prišle pozneje na človeštvo, če bi takoj sprejeli navodlila papeža Leona XIII. in jih začeli dosledno Izvajati. Tako so pa prepustili socialistom prednost, da so branili delavske koristi.
OD LEONA XIII. DO PIJ A XL
V	dobi od okrožnice ,,Rerum nova-rum“ papeža Leona XIII. leta 1891 do okrožnice „Quadragesimo Anno“ Plja XI. leta 1931 so se razmere delavstva zelo spremenile. Delavci so sl po hudem boju priborili pravico združevanja. Organizirali so se v mogočnih sindikalnih organizacijah. Razmere delavcev so se zlasti v industrijskih državah znatno Izboljšale. Država je dobila pravico posegati tudi na socialna in gospodarska področja.
Pij XI. je v svoji okrožnici natan-
čno razložil nauk o zasebni lastnini, o pravični ureditvi plač in katoliško sta"
1 išče do vsakega, tudi do zmernega socializma. Pravica do zasebne lastnine je utemeljena v človeški naravi. Dobiček velikih podjetij ne pripada sani® lastnikom, ampak tudi upraviteljem i® delavcem. Bogastvo, ki se je preveč na" kopičilo v rokah nekaterih ljudi, mora služiti družbi. Pij XI. s tem vsaj deloma priznava upravičenost podržavlje-nja. Plačilne pogodbe ne smejo žaliti socialne pravičnosti in ljubezni. Kon' čno papež v tej okrožnici obsodi vse oblike socializma in prepoveduje katoličanom sodelovanje tudi z zmernim socializmom.
Petdesetletnice okrožnice papeža Leona XIII. se je 1. junija 1941 — med druga svetovno vojno — spomnil udi veliki papež in ljubitelj delavcev, Pij XII. V svojem govoru po radiu je poudaril, da ima Cerkev pravico pose* gati tudi na socialno in gospodarsko področje ter dal važne načelne smernice o rabi tvarnlh dobrin, o delu in družini.
VAŽNI DOGODKI PRED OKROŽNICO JANEZA XXIII.
Od tedaj je minilo 20 let. V tem času so se odigrali na znanstvenem polju važni dogodki. Papež Janez XXIII-prišteva v svoji okrožnici med te do* godke: odkritje atomske sile, sintetične proizvode, avtomatizacijo v industriji In podjetjih, modernizacijo polje* delstva, odpravo razdalje s hitrejšimi prometnimi sredstvi, po radiu in televiziji, začetek osvajanja prostora med planeti.
Na socialnem polju: razvoj socialnega zavarovanja, večji vpliv in večje sodelovanje sindikatov pri gospodarstvu, dvig življenjske ravni, zmanjšanje razlik med razredi, vedno večja
r"zlika med proizvodi industrije in priliki poljedelstva, med bogatimi in rcvniml deželami.
Na političnem polju: Vedno večje '■•miinanje vseh državljanov za javno življenje in vedno večja pripravljenost Judskih množic sodelovati pri njem, ved-
večje poseganje državnih oblasti na Gospodarsko in socialno področje, pro-*lad kolonialnih režimov in nastajanje "ovili neodvisnih držav v Aziji In Afri. k - vedno večja povezanost držav med svhoj in vedno večje število mednarod-"ili organizacij In ustanov. Tako je pa-["ž opozoril na vse važne dogodke iz z‘vljenja in vrvenja današnjega moder-"eRa sveta.
SLOG PAPEŽA JANEZA XXIII.
Okrožnica vsakega papeža nam od-,' Va njegovo osebnost, njegove zna-,"e lastnosti In njegov način izraža-"ja, njegov slog. Tudi papež Janez **111. nam govori v svoji okrožnici »Ma j in učiteljica“ na svoj način, ki ?c zelo značilen zanj. Njegov slog je '"kren, prisrčen, družinski, očetovski.
Zllrjata ga dobrota in ljubezen. Ko leštije važna vprašanja, jih ne razlaga "" dolgo in široko, ampak daje vedno '*žna navodila za življenje. To more-ln,> spoznati zlasti iz tistih delov nje. kove okrožnice, v katerih govori o poljedelska vprašanju, o malih podjetji 'n o manj razvitih deželah. Papež doseči, da hi verniki socialni nauk erkve ne samo poznali, ampak ga "rcdvsem širili jn po njem živeli.
... Celo tisti, ki so se od Cerkve odda-ali ji nasprotujejo, priznavajo, da Papež v okrožnici varuje vsake pomike. Noče, dk bi ga ljudje napačno "ZUmeli. Zadnji papeži so v dobro pre. z 1‘ Ijcnlh daljših razpravah obsodili ", 0 0 liberalizma, socializma, komu-1114 in še druge nazore, ki so sc že
preživeli in pozabili (nemški narodni socializem, fašizem). Papež teh obsodb ne ponavlja, ker imajo še vedno polno veljavo, pač pa se v prvem delu okrožnice le nanje sklicuje.
Papež Janez XXIII. odločno obsoja vsako poniževanje dostojanstva človeške osebe; obsoja materialističnega, posvetnega duha, ki priganja ljudi, da se trudijo le za tvarno blagostanje in telesne užitke; obsoja tudi vse tiste zmotne nazore, ki upoštevajo samo omejene, časne vidike človeškega življenja, prezirajo in odklanjajo pa duhovne, nadnaravne, večne dobrine. Kapitalizem, socializem in marksizem so nazori, ki priznavajo, širijo In utrjujejo materializem. V bogatih deželah, kjer še socialni nauk Cerkve ni prišel do svoje prave veljave, pojmujejo ljudje prav tako ozkosrčno in materialistično življenje, kakor komunisti. Nevarnost materializma je torej mnogo večja, kakor se nam zdi.
Okrožnica je dolga. Vendar vsa razodeva iskreno, Izredno skrb svetega očeta» da bi Cerkev v modernem svetu prišla do vpliva in do svoje prave ve. ljave. Kristjani se danes kaj radi umikajo in zapirajo sami vase. Roje se tistih, ki niso kristjani. Mislijo, da bodo izgubili svojo čast in se omadeževali, če bodo z njimi v ožjem stiku. Današnjim kristjanom se toži po tisti pris'ni krščanski dobi, ko je bila vsa družba vsaj na zunaj, na videz popolnoma krščanska.
NOVA DOBA
Toda ta doba se ne bo več vrnila. V današnji družbi srečujemo ljudi različnih nazorov in ver. Pri delu so večkrat med seboj pomešani katoličani, protestanti, ki žive ali ne žive po veri, brezverci, deistl, judje in pogani.
Kristjani, ki sc danes boje drugo, vercev, si sami zapirajo vrata v svet In si jemljejo možnost, delati med svetom. Vsak dan se moramo prizadevati, da se bomo v družinskem življenju, pri svojem poklicnem delu In razvedrilu znali prilagoditi nekristjanom In na. sprotnikom naše vere.
Sedanji papež Janez XXIII. noče kristjanov, ki bi se umikali. Na koncu okrožnice namreč piše, da je današnja naloga Cerkve, da poduhovi in pokristjani moderno civilizacijo, če hočemo to nalogo izvršiti, pa ne smemo sta'i samo pred vrati, ampak moramo biti sredi modernega sveta.
Na drugem mestu svoje okrožnice opozarja, da katoličani ne smejo nikoli v verskih in nravnih načelih popuščati, ampak morajo biti vedno pripravljeni s pravim krščanskim duhom In razume, vanjem sodelovati z nekatollčani pri \seh stvareh, ki so samo po sebi dobre, ali morejo vsaj rodi l kaj dobrega.
Ta navodila papeža Janeza XXIII.
so zelo važna za vse katoličane, zlasti za tiste, ki hočejo danes v družbi uspešno apostolsko delati. Katoličani se morajo zavedati svoje naloge in vloge, ki ju Imajo v današnjem modernem svetu. Vpliv nanj bodo pridobili, če bodo tako živeli, kakor jih Kristus po Cerkvi uči.
Priredil Gregor Mal'
SMEŠNO, TODA RESNIČNO!
Leta 1936 so v Sovjetski zvezi uvedli „Zgodovino SSSR“ tudi v osnovnih šolah. Ravnatelj šole je neko juti» prejel sledečo brzojavko: Takoj zalepite sliko bivšega sovjetskega maršala Tuhačevskega in vse besedilo o njem-Učencem pojasnite: Tuhačevski je bil na žalost maršal in celo učbevc knjige ga slave kot nadarjenega polkovnika rdeče armade. Toda pozneje se je točno dokazalo, da je bil škodljivec, izdajalec, vohun in sovražnik naroda. Zato je bil po ukazu sovjetske vlade ustreljen kot stekel pes. Opomnite učence, naj odslej ne govore več o njem ko maršalu, temveč naj ga nazivtajo le s sramotnim priimkom „sovražnik naroda" in „smrdeči ries“.
Komaj so zalepili Tuhačevskega, že je prišel ukaz: zalepite maršala Blücher-ja in ustreljenega maršala Egorova ter bivšega člana politbiroja Kossiora.
Učiteljica je prišla v veliko zadrego-Učenci pa so se hitro privadili novim ukazom. Lepljenje in prečrtavanje bivših pravljičnih junakov jim je bilo v zabavo. Komaj so čakali nove žrtve-Ko s0 morali le predolgo čakati, se )e v začetku nove zgodovinske ure opogumil devetletni Ivanček in vprašal-„Učiteljica, ali ni spet tam v Moskvi kako novi pes zasmrdel ?"
Quo
vadiš ?
61.
Hilon, Vinicij in Kroton so zdaj pre-v'dno lezli za Ligi jo in njenimi, dokler Also prišli prav do Tibere. Tam sta 'Sija in Ursus izginila v hišo, v ka-*r' sta bili dve prodajalnici. Kroton in iTUeij sta se začela pripravljati, da bereta za njima. Hilona je popadel začel je rotiti Vinicija pri vseh °Sovih, naj odneha, Vinicij pa ga je ^tno divje pogledal, potem sta se s rotonom pripravila in izginila v tem-J10 vežo. Hilon je skočil za bližnji vogal tGr Sledal, kaj bo.
62.
Vinicij in borilec sta prekoračila °lgo vežo, prišla čez dvorišče na nov °dnfik, nato pa na vrt, kjer je raslo ,aj cipres in mirt in kjer je stala j^njhna hiša. Vinicij je premišljal, kako 2°sta odnesla Ligijo odtod, tedaj pa je Rledal Ursusa, ki je zapazil neznana uJca ter stopil k njima, tekoč:
"Kaj iščeta tukaj?"
"Tebe,“ je dejal Vinicij ter potiho, a ostro zapovedal Krotonu: „Ubij ga!"
v. Proton je planil nanj ko tiger, za-i L-i bt>da,0 ter ga pograbil s svojimi Jeklenimi rokami.
63. v
v	n' maral čakati tega ncčlo-
^eskega boja. Odprl je vrata ter stop:l '‘men prostor, ki ga je razsvetljeval
samo ogenj z ognjišča. Lesk ognja je padal naravnost na lice Ligi ji. Poleg nje je sedel ob ognju še starec, ki je njo in Ursusa spremljal s pokopališča v mesto.
64.
še preden se je Ligija zavedela, kaj je, je Vinicij planil k njej, jo pograbil čez pas, jo vzdignil v naročje ter stekel k vratom. Starec mu je hotel zastaviti pot, a ga je zlahka odrinil. Pri tem mu je oglavnica padla na rame in Ligija je spoznala njegov obraz. Kri ji je zlede-nela v žilah, skušala se je braniti, toda bržkone b; se bila že onesvestila, da ni zagledala strašnega prizora, ko je Vinicij stopil z njo na vrt.
65.
Tam je stal Ursus ter držal na rokah velikanskega človeka z zlomljenim tilnikom in navzdol visečo glavo, iz katere mu je tekla kri. Ko je zagledal Vinicija, je Krotona še enkrat udaril s pestjo po glavi, nato pa planil nad Vinicija.
66.
„Smrt!“ je šinilo mladem» plemiču po glavi. Kakor v sanjah je slišal Ligi jin vzklik:
„Ne ubijaj!“
Nato se mu je zazdelo, ko da mu je strela udarila v roke, s katerimi je objemal dekle, potem se mu je že zvrtelo v glavi in stemnilo pred očmi...
67.
Hilon je skrit za voglom dolgo čakal. Prepričan je bil, da se mora stvar zanj dobro izteči. Toda čas se je vlekel in začelo ga je skrbeti. Nenadno pa se je iz veže počasi pokazala Ursusova glava, se previdno ozrla naokoli, potem pa je stopil čez prag Ursus, noseč na rokah Krotonovo truplo ter zdirjal z njim proti roki. Hilonu so se naježili vsi lasje.
„Po meni je, če me zagleda!“
Začel je prositi pomoči vse bogove, kar jih je poznal, celo Kristusa. Potem jo je pa ucvrl, kar so ga nesle noge.
68.
Za denar, ki mu ga je bil dal Vi-nicij, se je nekje najedel in se skopal,
potem se je zavlekel domov in zaspal ko ubit.
Ko set je zbudil, je zagledal pred sabo sužnjico, ki si jo je bil kupil-Klicala ga je in tresla. Za njo je na pragu zapazil — Ursusa. Pomel si je oči, da bi bolje videl, potem so mu za" čeli laziti mravljinci po hrbtu, škle* pctaje z zobmi je dejal:
„Jaz... ne poznam... tega dobrega... človeka. Ni me... doma.“
Toda Ursus ni hotel dolgo čakati. Sklonil se je v sobo, rekoč:
„Hilon, Hilonides!“
„Mir s tabo, mir s tabo, o najboljši izmed kristjanov, toda jaz te ne poznam!“
„Hilon, Hilonides,“ je ponovil Ursus. „tvoj gospodar Vinicij te kliče, da pridi k njemu!“
69.
Vinicija je prebudila huda bolečina-Zavest se mu je vračala le počasi in kakor v megli je pred seboj razločil tri ljudi: Ursusa, onega starca in tretjega, ki mu je bil tuj in ki mu j« tipal levico, da ga je grozno bolelo.
„Ubijte me rajši!“ je zaškrtal, 8 oni se niiso menili za njegove besede. Ursus je z zaskrbljenim obrazom držal v rokah bele poveze. Slišal je, kako »° rekli, da rana ni smrtna, potem so f?8 obvezali, toda od bolečin se je pri tem onesvestil.
70.
Ko se je Vinicij po obvezovanju prebudil, je zagledal nad sabo Ligij0, Stala je tesno ob postelji ter držala skledo z vodo, zdravnik Glauk pa, ^ ga je Ursus mislil ubiti, mu je močil glavo z vodo. Vinicij ni verjel očem in je zašepetal:
„Ligija!“
Dekletu so zadrhtele roke, pogledal® ga je z žaloistimi očmi, zardelo v svoj1 temni, borni obleki ter dejalo potiho:
vrne
»Mij- s teboj! Naj ti Bog vrne
zdravje!“
Viniciju se je zdelo, ko da se skla-nJa k njemu boginja. Ni pustila, da bi 8a ubili, njene besede so polne ljubezni. ^aJ je to morda tista čudovita vera, ki Je nJen nauk poslušal sinoči?
71.
Zdaj so se začeli zbirati v sobi vsi ristjani, kar jih je bilo na tem kraju, ^svetovali so se med seboj, potem je s*opil k postelji starec in dejal:
i.Vinieij, hotel si nam storiti hudo odvesti Ligijo. Bog tega ni dopustil-arn Bog naroča ljubiti sovražnike. Za-0 smo te rešili in ti obvezali rane. Zdaj rri°ramo zaradi tega zapustiti hišo, kjer sm° imeli zavetje. Prosimo te, ne pre-kanjaj več nas jn Ligije. Pošlji po svoje 8 ažabnike, naj te odneso domov.“ Vinicij je prebledel, ko je videl, da bo spet moral ločiti od Ligije. Zbral J vse moči, se vzpel na postelji in Spi-egovoril:
»Slišal sem vaš nauk in vaša dobra , ,a so me prepričala, da ste pošteni Judje. Pustite me tu in ostanite. Niko-mur se ne bo okrnil las. Nihče ne bo yedel, kaj se je zgodilo, samo prive-ltc mi Grka Hilona.“
72.
^ . Riglja, ki se ji je Vinicij smilil, j ‘stjane potolažila in poslali so Ursus 0 Hilona. Ursus ga je privedel mal j„enu, malo zgrda, zakaj Grk se je ba ja? S° ^‘*ona 6Pustili v sobo, je zdii ,	* Postelji in se v strahu začel sti
ut' k Viniciju. Ta mu je rekel: v “Zapomni si, kaj ti bom zdaj pc o"a* •' Kroton me je tu hotel uhiti i upati. Ubil sem ga, ti ljudje pa so in inV<iZa**' Nesi to sporočiln v mojo hiš p sporoči, da sem davi odpotoval roniju v Benevent. Razumeš? D: n' sem svetilko!“
73.
Hilon, ki se mu je bil strah pred Ursusom, kristjani in Vinicijem že dobro polegel, je stopil po svetilko. Oglav-n"ca mu je zdrknila z glave in luč mu je posvetila naravnost v lice. Zdravnik Glauk, ki ga je zdaj pogledal, je nenadno planil k njemu, vzdiknil roko in s strašnim glasom vprašal:
„Kefas, ali me ne poznaš?"
Hilon je proseče vzdignil svetilko, potem jo je treščil od sebe, se zvil v klopčič in začel tarnati:
„Saj nisem jaz... To nisem jaz... Milost!“
Glauk se je obrnil k vernikom, ki so vprav večerjali, ter dejal:
„To je oni človek, ki me je prodal roparjem ter ugonobil mene in mojo družino!“
74.
75.
Glaukova zgodba je bila znana vsem rimskim kristjanom. Vsi so poznali poprejšnje življenje Hilona — Kefasa, tudi Ursus. Ko je ta zdaj zaslišal njegovo ime, je kakor blisk planil k Hilonu, ga pograbil za rame, ga pripognil nazaj in zavpil:
„Ta me je nagovarjal, naj ubijem Gladka!"
„Milost! Milost!“ je vpil Hilon in ee zvijal v Ursusovih rokah. Obrnil se je k Viniciju, toda pri njem ni našel usmiljenja. Pod prijemom strašnih Ursusovih rok so mu začele pokati kosti in glas mu je bolj in bolj slabel, ko je prosil:
„Usmiljenje... Usmiljenje. Zaradi vašega Boga! Kristjan sem.. . Ne umorite me!"
Zdaj je stopil k Ursusu apostol Pe' ter, nagnil svojo belo glavo, položil Ursusu roko na ramo, potem pa spregovoril:
„Odrešenik nam je dejal, če se j6 pregrešil brat zoper tebe, kaznuj ga! č se pa kesa dejanja, odpusti mu!"
‘Vse je bilo tiho. čez čas je Glauki ki si je pokrival obraz, odtrgal roke od njega in rekel:
„Kefas, naj ti Bog odpusti krivicOi kakor ti jo odpuščam jaz."
Ursus je takoj izpustil Hilona, ki se je zvijal po tleh kakor preplašen» zver ter se oziral, od kod ga bo za' dela smrt. Peter pa mu je dejal samo:
„Pojdi v miru!"
76.
Hilon je pograbil pismo, ki mu g» je dal Vinicij ter zdirjal iz hiše. Tod» noge so mu odpovedale in mu docel» otrpnile, ko je pred sabo zagledal UrsU-sa. Zgrudil se je pred njim na tla i» začel jadikovati in prositi milosti. Ur sua pa mu je rekel: -
„Ne boj se! Apostol mi je zopove-dal, naj te spremim do doma."
„Kaj praviš? je dejal Hilon, ki 0* verjel lastnim ušesom. „Torej me n* boš ubil?"
„Ne,“ je odgovoril Ursus, ga naj' prej poprosil odpuščanja, potem g8 vzdignil 'ko peresce, ga postavil na nog® in odpeljal 1 o temnem hodniku u» cesto. Hilon se je skozi bal, dokler ni' sta prišla na svetlo in se je Ursu* poslovil. Hilon ni mogel in ni mog®* razumeti, kaj se godi in se je vso spraševal samo:
„Zakaj me niso umorili?"
77.
Vinicij, ki mu je bilo kakor vsem l,0Kanom usmiljenje neznano, ni mogel r®Zumeti, kako da niso ubili Hilona in j^e6a. Občudoval je kristjane zaradi *£a, malo jih je pa tudi zaničeval kot * ahiče. S svojega ležišča je videl, kako R° se vsem zjasnili obrazi in kako je 'Postol stopil h Glauku, mu položil ro-0 nu glavo in rekel:
"Kristus je zmagal v tebi!“ t Videl je še, kako je Ligija pritisnila ^Inice na roko tistega človeka, ki je .1| videti kakor suženj, in zdelo se mu ; ’ da je vse narobe. Ko se je vrnil še rsus jn povedi kako je Hilona prosil ° Puščanja, se je Viniciju zmešalo.
78.
. K0 mu je Ligija znova podala hla-^ pijače, jo je prijel za roko rekoč: "Torej si tudi ti meni odpustila?“ "Sem, ker sem kristjanka. Mi ne SlUcmo v srcu nositi jeze.“
^ »Ligija,“ je dejal zdaj Vinicij, „naj 0 tvoj Bog kakršen koli, spoštujem ga am° zaradi tega, ker je tvoj.“
»Ona pa mu je odvrnila:
»Ljubil ga boš iz srca, ko ga boš
sPoznal!"
79.
Zaprl je trepalnice, ker ga je spet revz‘3la slabost. Popadla ga je vroči-in začel je blesti. Zdelo se mu je, , . Je pri daritvi v zapuščenem templju, je Ligija duhovnica. Videl jo je j h visokega stolpa s plunko v rokah h0 VS.° e^-uvjeno s svetlobo, podobno du--pi.Vn*c*> ki prepeva na čast mesecu.
Udoma je stopal po sirmih stopnicah, j* Jo ugrabil. Za njim je lezel Hilon Pa rotil, naj ne dela tega, ker se ^.. lahko maščuje zaradi tega nad Se*111." j® prišel skoraj vrh stolpa, bel JC Pred Ligijo prikazal apostol z 0 brado in dejal:
„Ne iztezaj roke po njej, zakaj moja je!“
Pri teh besedah jo je odpeljal in Vinicij je zastonj segal po njej.
80.
Ko sc je spet zavedel, je videl, da vsi kristjani sede okoli ognja, zakaj noč je bila hladna. Na sredi je sedel Peter, pri njegovih nogah pa Ligija, Glauk, Ursus in drugi. Apostol jim je spet govoril o Kristusu in o tem, kako so ga vojaki tisto veliko noč prijeli. Govoril jo, kako je potegnil meč, da bi Učenika branil, in kako mu je ta velel, naj ga vtakne v nožnico. Pri tem se ni mogel ubraniti solz. Pritisnil je roke na oči in prenehal. Vinicij je zdaj spet omedlel.
Ljubljanska škofijska — sedaj nadškofijska — stolnica, bi je posvečena sv. Miklavžu, in v kateri je ob zvestem sodelovanju številnih duhovnikov trideset nadpastirjev oznanjalo božji nauk, ima slavno zgodovino
Zgodovina ljubljanske stolnice
Od prvotne ljubljanske stolnice ni skoraj nič ohranjenega, kajti sedanja cerkvena stavba je bila sezidana na me';" stu starejše šele v začetku 18. stoletja. Pač pa je ohranjeno o stari cerkvi sv. Miklavža dosti risb, načrtov, listin in spisav, tako da je njeno zgodovino precej zanesljivo rekonstruirati.
Cerkev sv. Miklavža
Da bi stala na mestu sedanje stolnice kakšna cerkev že v rimski dobi ali v zgodnjem srednjem veku, skoraj ni verjetno, dasi so oboje včasih trdili. Pač pa je stala tam že romanska cerkev, nastala med 1. 1087, ko se je začelo širiti češčenje svetega Miklavža po srednji in zapadni Evropi, in 1. 1262, ko jo imamo prvič omenjeno v listini, ki pripoveduje, da je šempeterski župnik po papeževem naročilu poravnal v cerkvi sv. Miklavža v Ljubljani neka nesoglasja med' tedanjima freisinškim in lavantinskim škofom. Verjetno so sezidali to cerkev kmalu po 1. 1150. Takrat je bil sv. Miklavž podružnica šempeter-ske fare „izven obzidja". Cerkev bi lahko postavili ribiči in čolnarji ali pa meščani, kajti sveti Miklavž je bil zavetnik enih kot drugih. Ta cerkev je bila z oltarji obrnjena k vzhodu in je bila s štirimi pari slopov in z dvema paroma polslopov razdeljena v tri ladje. Srednja ladja je bila širša in višja kot stranski, vse ladje so imele raven strop; na vzhodnem koncu vsake ladje je bila
polkrožna apsida. Največ svetlobe prihajalo v cerkev iz oken v srednj' ladji, ki so bila nad strehama stranskih ladij, a okna sta imeli tudi ti stransk1 ladji, seveda mnogo niže.
Proti sodobnim težnjam, da so st8' re, izven mestnega obzidja stoječe fare „prenašali" za mestno obzidje, je ljub ljanski Šempeter svojo župnijsko vlof?0 ohranil, toda ljubljanski meščani s° 1,1 vendar želeli večjo, pomembnejšo cerk«v sv. Miklavža. Kmalu že se je vršila v njej redna služba božja, dobila je sv» jega kaplana, od 1. 1322 pa so bili sk°' raj vedno pri cerkvi naseljeni generala1 vikarji oglejske patriarhije. Že v stoletju je obstajala pri šenklavški cerkvi tudi cerkvena šola. Vse to in seveda tudi razvoj stavbinskega sloga je imel° za posledico, da je ambicioznim lju^ ljanskim meščanom postala romanska stavba preskromna in so jo tedaj P° večali in predrugačili. Ob zidanju seda nje cerkve so našli napis, da se je t0 zgodilo 1. 1367. Umetnostni zgodovina1" Janez Veider imenuje to prezidavo ,,meščansko“. Na mesto srednje apside Je dobila cerkev dolg gotski presbiterij' zaključen s tremi stranicami osmero kotnika. Ta presbiterij je bil precej v’ sok in so ga podpirali od zunaj oper niki. Dobil je tudi visoka gotska okn8’ ki so delala presbiterij mnogo svetlej1,1' kot so bile z malimi okni opremlje11® ladje. Odstranili so takrat tudi apsm0 leve, severne stranske ladje, ker so tam napravili stopnišče v mestni arhiv, K
fe jc nahajal nad novo zgrajeno za-
kr-stij0.
Drugače so ladje 0stale stare, krite ravnimi, pač lesenimi stropi. Ohra-leni so vjrj> (ja je bi] no.vi pfesbiterij '»slikan, morda tudi vsaj deli ladij, presbiterija je najvažnejši člen velike prezidave zvonik, ki je stal pri hodu v glavno ladjo. V ta zvonik so ■'esili 1. 1404 ogromen zvon; takrat je ?°ral biti zvonik torej že dogotovljen. Aonik je bil v bistvu tak, kot ga po-flnarno iz kasnejših slik: spodaj je bila j^treh strani s šilastimi vhodi dostopna Pa, nad to lopo je bil zvonik najprej ^■rikoten, višje gori pa osmerokoten.
a zapadni, vhodni strani osmerokot-^Sa podaljška je bil nekoliko izpod rehe nekakšen pomol, verjetno opa* yjValnica po mestu, če se ni kaj pripoji0’ c’gcnj, ponočni nemir in podobno. ‘Očkova streha je obstojala iz ostro-|^aste osmerokotne piramide, vendar se osmere stolpove stene še nadalje* ,a e nad vznožje strehe kot trikotniška ^<1 i tkzv. vimpergi, med katerimi so 6 kamenite spake za odvajanje de-vaice; vimpergi sami pa so bili okra-s kamenitimi rožami. Zvonik je bil !s°k 51.80 m in je bil takrat, v srednjeveški in še poznejši Ljubljani nekak Jen simbol, kot postavim zvonik sv. 'e^nna na Dunaju.
Stolnica ljubljanske škofije
j.I * aka cerkev je lahko že dobro slu-' a pičenskemu Martinu kot predhodne ljubljanskih škofov. Za samostoj-s sk°fijsko cerkev je bila pa potrebna Prezidava. Papež Pij II. je imeno* sk '>rilvkar opisano cerkev vendar še »Pino, pri čemer je gotovo mislil na j^°ne neobokane ladje. Cesar Friderik, j 11111 zgodovina rada očita neokretnost . 'Iruge vladarske slabosti, je bil za v° in olepšan je cerkva kar dovze-
ten, zlasti za tako cerkev, ki je po njegovi volji postala stolnica. Prav tako je bila za tovrstna dela vneta njegova žena, cesarica Eleonora, rojena portugalska kraljična. Kakor že pri nekaterih drugih avstrijskih stavbah, je Friderik pri svoji najpomembnejši ustanovi, pri ljubljanski stolnici, sam določal, katera' in kakšna dela naj se opravijo.
Poglavitno stavbarsko delo je bilo torej v ladji. Nekdaj ravni romanski stropi so se poznogotsko obokali z zvez-natimi svodi in sta se zunanji steni stranskih ladij precej dvignili, da sta postali ladji višji, vendar ne toliko visoki kot je bila srednja ladja. Ladje torej niso tvorile prave dvoranske cerkve, ampak višinsko stopnjevano cer-
Nad vhodom ljubljanske stolnice je mogočen kor
• kev, ki ji pravijo Nemci Staffelkirche. Zdaj tudi ni imela več vsaka ladja svo* je strehe, ampak je bila nova streha enotna za vse tri ladje. S tem je tudi odpadla svetloba iz oken v steni srednje ladje. Bo!j iz lepotnih kot pa iz praktličnih nagibov sta dobili steni stranskih ladij opornike in namesto nekdanjih malih romanskih večja in širša gotska okna. Kot posebnost bi omenili, da je bila v svodu srednje ladje odprtina za dviganje kipa Zveličarja na praznik Vnebohoda pod streho. Tam, kjer je v sedanjih cerkvah pevski kor, je bila dozidana precej obširna cm-pora, nekaka zgornja cerkev čez dva para slopov. Na njej so bili trije oltarji. Ta empora je bila škofu dostopna naravnost iz škofove palače po hodniku, ki je vodil skozi stolp. Emporo so iz neznanih vzrokov imenovali baziliko. Stare romanske slope v ladji so seveda primerno gotiznrali. Ker je cerkev postala zdaj stolnica, so ji po tedanjih pravilih morali sezidati še posebno kapelo sv. Rešnjega Telesa, ki je bilo dotlej shranjeno v posebnem gotskem ka-menitem tabernaklju na severni strani velikega oltarja.
Z emporo je bila precej uničena tudi velika freska poslednje sodbe na notranji sleni pročelja, nastala pač po meščanski prezidavi cerkve 1. 1367, in enako simbolične slike kot spremljevalke Poslednje sodbe; Čudež v Kani Galilejski s priprošnjico Marijo, Sedmero del usmiljenja in Osem blagrov, ki so v našem gotskem slikarstvu zelo redke, če ne edinstvene. Toda menda prav na sliki Poslednje sodbe je bila upodobljena cerkev, pač v pokrajinskem ozadju. Ko so ostalo slikarijo uničili, so to cerkvico pustili in je ali že prej bila ali tedaj nastala vera, da je to prvotna rimska ali zgodnjesrednjeveška podoba cerkve sv. Miklavža, vera, ki se je ohra-
nila še v baročno dobo. Na zunanjščin na desni strani ladje blizu zvonika, *' naslikali tedaj veliko fresko sv. Kr štofa, da ne bi nepreviden umrl, kd6 jo tisti dan vidi.
Notranjščina stolnice
V tem času fridericijanske preži®*1 ve in opreme je dobil šenklavž poleg 'l< omenjenih še več novih oltarjev. Ta^; je dobil takrat tudi oltar Žalostne M8J terc božje, ki je stal pred presbi te riješ"'
v njem je stal kip ŽMB, tkzv. Pieta,
lil
je še ohranjen in stoji na s steklo,,l zakriti niši na zunanjščini sedanje cen kve. Ne bomo naštevali vseh oltarje^j omeniti moramo pa velikega, ker je ; velika umetnina. Po tehtnem prepriča j
nju zgodovinarja Veiderja ga je n a roč
sam cesar Friderik pri tedaj najslav | nejšem kiparju in slikarju v avstrijsk191 alpskih deželah, Mihaelu Pacherju. P9' j svečen je bil oltar sv. Miklavžu, sv. Kr‘ štofu in sv. Martinu. Visok je 6,25 m. Oltar je bil lesen in deloma P6 zlačen. Nastavek je bil skoraj kvadra
tičen, nad kvadratom je bila nekakšna piramida s celotno podobo Kristusa.
sredi oltarja so bili kipi Boga Očet9’ Boga Sina in MB, katero sta kronaj9' Na krilih so bili naslikani Oznanenj9, Kristusovo rojstvo, sv. Trije kralji 'n Marijina smrt. Na predeli so 'bili oprs"1 svetniki, katerim je bil oltar posveče11' Na oltarju so bili še kipi MB, sv. P9 tra in Pavla, ter sv. Mohorja in Fort'1' nata. Oltar je bil zelo podoben oltariu istega Pacherja v St. Wo'fgangu. L:l,b ljanski kapitelj je dal 1. 1494 izdelati V° skupini Marijinega kronanja svoj s!»v nostni pečatnik, ki je še ohranjen.
V teku let je dobila cerkev več pri
iz'-
danih kapel in še novih ali prestavljen'
oltarjev. Glavni dobrotnik za nova de*9’ med njimi slikarska, je bil meščan J9 nez Urh Haas v 1. polovici 16. stoletj9’
Glavni oltar
ljubljanske
bolnice
Dela škofa Hrena
Največ je pa po fridericijanaki pre-E*Qavi in preopremi napravil škof To-^až Hren. Slikarji Mihael Rothmayer, Abraham Peterberg in drugi so delali b° njegovem naročilu v stolnici in se-V€(Ja so s časom postala potrebna tudi Popravila na stavbi. Njegov najvažnej-s' umetnik pri delih v ljubljanski stol-nici je bil pa slikar Krištof Weissmann lz Beljaka, ki je poslikal skoraj ves obok- in stene s freskami. Poleg fresk j® Pa deloma prej, deloma prav pod ‘fenom dobila cerkev mnogo oljnatih *“! avtor ene še pred Hrenom je bil • fvni Benečan Tintoretto, čigar je tudi ‘l*a sv. Miklavža v Novem mestu.
Hrenov naslednik škof Scarlichi je 11 Umetnostno še bolj naslonjen na jug, j*® Italijo. V tem smislu je hotel imeti U(u popravila v stolnici, pri čemer se lo naslanjal na tridentinske reformne ek rete, katerih so se oprijemali tudi ' cnrlichijevi nasledniki. Poudariti mo-7lrn°, da se z manjšimi popravili in do-ni dala stara, še v severnjaškem 1 u Postavljena cerkev dobro baročno
preurediti. Prestavili so sicer najprej oltar ŽMB izpred presbiterija, nato so zaključne tri stranice presbiterija odstranili in zaključili svetišče z ravno prečno steno. Odstranili so tudi slavni Pacherjev oltar in ga nadomestili s precej večjim, ki ga je izdelal ljubljanski župan in obenem rezbar Ludvik Scheinleben v 2. polovici 17. stoletja. Za ta oltar je napravil Benečan Liberi sliko sv. Miklavža v spremstvu sv. Mohorja in Fortunata. Tedaj je nastal tudi osmerokotni stolpiček nad streho presbiterija, ki ga je naročila in plačala vdova Weissova.
Sedanja stolnica
A vedno bolj so napredni Ljubljančani želeli novo, baročno cerkev. Najbolj so jim pri tem pomagali izmišljeni izgovori, da je stara cerkev trhla in da grozi nevarnost, da se bo enkrat sama porušila. L. 1701 so le počeli s podiranjem stare cerkve in so potem sezidali sedanjo stolnico po načrtih slavnega italijanskega arhitekta Andreja Pozza. To cerkev vsaj naši starejši emigranti 'e dobro poznajo.
MARIJAN MAROLT
V zadnjem tednu preteklega leta je svetovno časopisje prineslo novico, da je bivši predsednik ZDA H. Hoover objavil svoje spomine, v katerih pravi med drugim, da so ZDA leta 1921 pomagale lajšati lakoto ruskemu ljudstvu, v katerega ga je pahnila komunistična oblast. Komentarji pravijo, da so tako ZDA pomagale komunizmu, da je premagal to krizo in ostal na oblasti. Nekaj podbbnega se ponavlja skozi 40 let.
Berite!
Komunizem v Rusiji
Kot priznava Lenin, komunistična revolucija .in prevzem oblasti v Rusiji v začetku novembra 1917 ni posledica nekih borb ali moči ter siile komunizma, ampak samo uspeh taktike in iz-toba pitlmemega stanja v deželi.
Gotovo je, da pred prihodom komunizma družbene razmere v Rusiji niso bile najboljše urejene. Vendar to ni bil prvi vzrok nezadovoljstva ruskega ljudstva. Ljudstvo je billo predvsem že utrujeno vojne z Nemčijo in si je želelo njenega konca, ker so bile čete v stalnem umiku. Car Nikolaj, kot pravijo zgodovinarji, je imel dobro voljo voditi vojno do konca in tudi ni bil nedostopen za potrebne družbene reforme. Okolje in sveovalci, ki so ga obdajali, posebej še svetovalci carice, niso bili najboljši. Zato je bil položaj napačno prikazan in podvzeti napačni ukrepi. Odtod tudi odpoved carja prestolu. Ni ga nasledil sin prestolonaslednik, ampak eden izmed sorodnikov. Ta korak je pomenil konec dinastije, zmešnjavo in prihod socialističnega voditelja Korenskega na oblast, ki je pripravil s svojo politiko hote ali nehote prihod komunizma na oblast.
V teh časih je Lenin živel v Švici. Nemci s» si tudi želeli mir in konec
vojne na ruski fronti. Notranja zmešnjava se jim je zdela primerna, d» uporabijo Lenina za svoje načrte. Ta je pristal na nemške ponudbe in pogoje, izdal koristi Rusije, prejel denar in se dal v zaplombiranem vagonu prepeljati v Rusijo, da je tam z drznostjo in sposobnostjo, ki mu je bila lastna, * nemškim denarjem ter pomočjo sopotnikov in kodistnih budal izvedel udar in se polastil oblasti.
Utrjevanje komunistične oblasti
Večje težave kot z revolucijo so imeli komunisti z utrjevanjem oblasti. Začela se je državljanska vojna, med protikomunisti!, belimi in rdečimi, komunisti. S pomlečjo nasilja in terorja, s pomočjo v orožju in denarju od zunaj so komunisti premagali svoje nasprotnike. Veliko svobodoljubnih Rusov in protikomunističnih borcev se je umaknilo iz dežele ter so se razkropili po vsem svetu. V precejšnjem številu so to bili intelektualci. To je piva protikomunistična politična emigracija v zgodovini, a se še d0 danes n j mogla vrniti v svobodno domovino.
Utrjevanje komunistične oblasti jo stalo mnogo človeških žrtev, o kateri pa statistike molčijo. Vojna doba ru-
®kega komunizma je bila izredno kruta, 'tevr se je komunizem pokazal v pravi *Uci, v vsej brutalnosti in divjaštvu, toda z uničenjem odporu in nasprotnikov komunizem ni ostal brez težav. Na-stale so gospodarske težave in lakota ^ey notranje borbe med komunisti sa-^tmi, ki niso prišle javno do izraza, dokler je živel Lenin. Po Leninovi ®tnrti se je na pričela odprta borba med “talinom in Trockijem za nasledstvo, ^nragal je Stalin in Trocki je moral j' ’zgnastvo. Roka Stalina ga je sledi-a in preganjala tudi v izganstvu, do-k*er ni bil zahrbtno ubit v Mehiki.
Kot zmagovalec nad Trockijem je ^talin začel dcbo poostrene diktature in ■tfvavo čiščenje svojih nasprotnikov. V ° dobo spadajo procesi, v katerih so 'b obsojeni na smrt komunistične veli-®lne kot Radek, Jezov in maršal Tuha-evski. v aplikaciji svojega pojmovanja komunizma je bil Stalin zel0 strog in osleden. Izginiti je boral vsak, kdor le drugače mislil. Bil je stranka, država
‘n narod.
Sprememba taktike
Ostrina Stalinovega nasilja je neko-lko popustila med drugo svetovno v°jno, k,o je moralo rusko ljudstvo Ponašati velike žrtve in težke poraze cr je komunizem potreboval njegovo P°moč in vztrajnost.
S svojo poličitno zvezo s Hitlerjem in razkosanjem Poljske je Stalin in i njim komunizem pripravil človeštvu drugo svetovno vojno. Vendar je izšel iz nje kot zmagovalec s pomočjo zapad-nega demokratičnega sveta.
Komunizem so napadli Nemci, ki s0 mu pred 23 leti pomagali na oblast. Proti Nemcem so komunizem podpirali in branili zapadni demokratični zavezniki druge svetovne vojne s hrano, drugo fronto, orožjem, mu pomagali do zmage in priznali enakopravnost.
Po drugi svetovni vojni je Stalin komunistično nasilje nekoliko civiliziral, omilil izpade in brutalnosti. Bil je pa še vedno absoluten gospodar v dežel.
Po Stalinovi smrti se je ponovno začela borba za nasledstvo. V začetku je ostala diktatura v rokah Stalinove skupine, vendar je pozneje zmagal Hru-ščov, uvedel krvavo čistko, obsodil na smrt Stalinovega privrženca Beria in nekaj drugih, ponižal mnogo prejšnjih veličin in se polastil oblasti.
Pod diktaturo Hruščova hoče imeti komunizem več stikov z ostalim svetom ter se mu predstaviti kot civiliziran in kulturen sistem, ki ima veliko prednosti pred svobodnimi in demokratičnimi družbenimi sistemi. Fanatično veruje v mesijansko poslanstvo komunizma, njegovo silo in moč. Zato je
Voditelji svetovnega komunizma Leta 191,9 v sredi Stalin,
°b njem Pa stoji Hruščev
napovedal tekmovanje z zapadnim in svobodnim svetom na gospodarskem in znanstvenem področju.
Začetno obdobje napovedanega tekmovanja z zapadnim in svobodnim svetom je bilo naklonjeno Hruščovu. S pomočjo ruskih, nemških in drugih znanstvenikov ter dobro organizirano špio-nažo je prehitel Združene države v raziskovanju vsemirja.
Z reformami komunističnega gospodarskega reda Hruščov upa v prih. 20 letih dohiteti in prehiteti svobodni svet na gospodarskem in socialnem področju. Potem se bo začelo pravo obdobje po komunizmu napovedanega raja na zemlji. Ker bo ta tako nekaj velikega, se bo komunizem širil po celem svetu in ga bodo sprejeli vsi narodi brez nasilja in vojne. Komunizem je po Hruščovu družbeni sistem ali red bodočnosti in upanje človeštva.
Noče pa Hruščov videti niti sence svojega prednika Stalina. Dal ga je ponižati in razkrinkati njegova zločinska dejanja, ki so bila še nekaj let nazaj smatrana kot herojska in človekoljubna in jim je tudi Hruščov prikimaval.
Človek v ruskem komunizmu
Ob nastopu revolucije in po zmagi, so komunisti proglasili, da so prišli rešit ruskega človeka suženjstva in brezpravnosti. Napočil naj bi dan svobode, ki je bila ruskemu človeku zanikana skozi stoletja.
Marsikateri človek je morda verjel, toda kmalu se je vse obljubljeno spre-. menilo v razočaranje. Komunizem ni prinesel rešitve vprašanjem, ki so težila ljudstvo, ampak je izbral rusko ljudstvo kot sredstvo za preskušajo praktične aplikacije svojega sistema. Obljubljeno človečanstvo se je spremenilo v tiranijo in suženjstvo.
Če je pod carskim režimom ruski mužik užival zelo malo svobode, mu j® komunizem še to malo ukradel. Odprav Ijena je bila zasebna lastnina, kmet in delavec sta postala tlačana komunističnega režima. Odpravljena je bila politična, verska in osebna svoboda-Vero so preganjali in svetišča spremo* 1 nili v skladišča, muzeje in gledališča. Človek ni imel pravice svobodno potovati iz kraja v kraj, si izbrati ali zamenjati delo in izbrati poklic. Kadar je te določbe prekršil, je moral v kazenska delovna taborišča na prisilno delo.
Radi razvoja prepričanja in svobodo-ljubnosti je rusko ljudstvo zelo veliko trpelo. Milijoni so umrli v ječah, koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu in od gladu.
Po štiridesetih letih je fizično in grobo nasilje prenehalo, ker je komunizem spremenil taktiko. Cilji komunizma so vedno isti, zato je duševno in kulturno nasilje vedno hujše. S silo hoče preslepiti mlajše generacije, da na svetu ne obstoja nič boljšega kot je komunizem.
Delo v sovjetskem režimu
Ko je še komunizem v opoziciji, se proglaša za zaščitnika delovnih slojev in njihovih pravic. Podpira upravičene zahteve, posebej so mu pa všeč umetno ustvarjene težave, ker se s temi naredi vedno veliko nezadovoljstvo. Enako Je bilo tudi v Rusiji pred prihodom na oblast.
Po prevzemu oblasti so komunisti pozabili na obljube, ki so jih preje dajali delavcem. Niso uvedli dikature in oblasti delavcev (proletarijata) ampak nad delavci. Ti so postali sredstyo v rokah komunistične stranke za utrjevanje oblasti. Izgubili so vso svobodo kot osebe in delavci. Železna disciplina
J<; onemogočila pritožbe in iskanje p ra ■ v‘ce- Kdor se je pregrešil nad discipli* n°i je bil poslan v kazenska taborišča v Sibirijo, kjer jih je veliko zaradi •^človeških življenjskih pogojev ali la-',Jte umrlo.
, Plača ali mezda na mesec ali uro Je bila odpravljena. Uvedli so akordno (lelo. Norme za akordn0 delo so stalno Zviševali. Uvedlo se je stahanovstvo ali uničevanje delovnega človeka. Junaki ^e*a> eden izmed teh je bil tudi Sta-nanov, ki so gotov dan z izrednimi na-P°ri dosegli veliko kvantiteto proizvcd-niei so postavili delovne norme za Ndošnost. Kdor te norme ni dosegel, ni Uobil cele že itak skopo odmerjene uiezde.
Stavka je bila takoj odpravljena in Prepovedana, še sam poskus je smatran k°t upor proti državi. O mezdah in Plačah odloča in jih določa državna ob-ast. Stik z zunanjim svetom je prepovedan. Zato so lahko sestradanemu rjo veku govorili, da je pod komunističnim režimom delavcu najboljše.
Po drugi svetovni vojni se je stanje nekoliko omililo. V upravljanju podjetij 'n vodstvu proizvodnje je komunizem dobil že več izkušenj, tehnični napredek vobcdnega sveta je dosegel tudi Rusijo 'n ruiskemu delovnemu človeku zelo onitilii teko suženjsko delo. Zato so tudi delovni pogoji postali bolj človeški, dohodki nekoliko večji, kljub temu, da
v®liko manjši kot v svobodnem svetu n še ne zadostujejo za dostojno življe-njo. Ne moremo reči, da danes ruski elavec še strada kruha, nima pa še osti sredstev, ki so potrebne za člove-a primerno življenje.
Ne obstoja še vedno svoboda izbire 1 f*a in poklica, svoboda združevanja, obrambe pravic, pravica stavke, sood-ocanja pri določanju mezd in plač ter sklepanju delovnih dogovorov. Obstoja
še vedno ena, obvezna sindikalna organizacija, ki je le podružnica ali organ komunistične stranke in ima glavno nalogo skrbeti za delovno disciplino.
Ko tujim obiskovalcem kažejo lepo urejena delavska naselja ali delavske družine z avtomobili, ne povedo, da so to redki iz vrst najzvestejših priganjačev stranke in režima, ali pa postavljeni za propagando. Nikoli pa ne pokažejo taborišč za prisilno delo niti ne dovolijo tujcu obisk delavskih naselij po lastni izbiri.
Gospodarstvo v sovjetskem režimu
Praktično uveljavljeije komunističnih metod v gospodarskem življenju je prineslo že takoj v začetku porazne posledice. Takoj so odpravili privatno lastnino. Komunistična oblast se je dejansko polastila vsega in poistala edini gospodar v deželi. Niso pa bili sposobni tehnično in strokovno organizirati svojega gospodarstva. Šlo jim je zelo slabo in so se po štirih letih poskusov zatekli po pomoč h kapitalističnim Združenim državam Sevrene Amerike. Strokovnjaki iz te dežele so strokovno in tehnično organizirali podržavljena podjetja in iz-vežbali dc-mače strokovnjake, 'da je komunistični gospodarski stroj potem začel teči. Iz finančnih težav jih je rešil nemški denar, ki so ga prejeli kot vojno odškodnino ali na drug način.
Ako je pomenila takozvana vojna doba sovjetskega gaspodarstva velik polom, je obdobje nove gospodarske politike še zahtevalo veliko človeških žrtev. Ruski kmet in delavec sta stradala sredi širnih žitnih poljan in bila slabo oblečena. Množice so umirale od izčrpanosti pri gradnji velikih tovarniških obratov ali prekopov.
Stalinovi petletni plani bi naj prinesli red v sovjetsko gospodarstvo in ra-
zumno izrabo ter uporabo ogromnih industrijskih obratov. Z železno disciplino se je doseglo zboljšanje kvalitete in zvišanje kvantitete. Vendar je ostala še daleč za evropskim povprečjem. Zaradi stroge kontrole in velikih kazni se je doseglo nekaj uspehov, vendar pa je dejansko stanje sovjetskega gospodarstva do druge svetovne vojne ostala tajnost, ker ni bilo dostopa do nobenih statističnih podatkov.
Druga svetovna vojna, v kateri je režim izrabil zelo dobro domovinska čustva ruskega ljudstva in pomoč Združenih držav Severne Amerike v tvar-nem in tehničnem pogledu, je ruskemu gospodarstvu dalo novega zamaha. Produkcija se je povsod znatno dvignila, da se je lahko zadostilo potrebam vojne.
Po drugi svetovni vojni se je sovjetsko gospodarstvo zopet dvignilo z vojno odškodnino in stroji, ki so jih naropali v Nemčiji, ker ima v satelitskih državah stalen trg in odjemalce. V nekaterih panogah je lahko konkurirala tudi že z naprednimi deželami svobodnega sveta. To je niške komuniste napolnilo z velikim upanjem in nadurni, da z neko otroško navdušenostjo računajo, kdaj bo poteklo tistih napovedanih dvajset let, da bodo v gospodarstvu in proizvodnji dosegli in prekosili Združene države Severne Amerike.
Rusko ljudstvo ni nikoli uživalo vseh sadov svojih naporov. Lahko bi boljše živelo kot živi. Toda velik del narodnega dohodka gre za vojne namene, propagando v svobodnem svetu in gospodarsko pomoč novonastajajočim državam v Afriki' in Aziji. Rusko ljudstvo mora s svojim delom financirati širjenje komunizma v svobodnih deželah vseh kontinentov in utrjevanje komunistične oblasti povisod tam, kjer pridejo na oblast.
Sovjetski kolonializem
Glavni izvozni produkt ruskih komunistov je rdeča revolucija. Kljub temu, da Hruščev obljublja mirno sožitje ob zatrjevanju, da je zmaga komunizma naravnost posledica njegove življenjske sile in družbene pravice, se sovjetski režim ni nikoli odpovedal težnjam in cilju, da zaneti nerede in revolucijo povsod, če mu le služi za dosego oblasti.
Ko stare koolnialne velesile dajejo postopoma svobodo in neodvisnost svojim bivšim kolonijam, si sovjetski komunistični režim stalno 0svaja nove postojanke in zasužnjuje nove narode. S svojo politiko je stalno v napadu, obrambe ne pozna. Stalne neti nerede in boje na najrazličnejših krajih sveta, vse pod geslom svobode in neodvisnosti. Ko se cilj doseže, se postavi lutkovna vlada, ki ni nič drugega kot podružnica moskovske vlade. To nam tudi dokazujejo vsakodnevni dogodki, ko satelitske države slepo izvršujejo ukaze Moskve, pa naj bodo še tako si nasprotujoči ali nesmiselni, kot v primeru degradacijo »Stalina ali prekinitvi diplomatskih od-«ošajev z Albanijo.
Vera, svoboda in znanost
V prvih desetletjih je bila vera zelo preganjana. Pripadniki vseh verstev so veliko trpeli, če se niso podvrgli popolnoma službi režima, predvsem pa katoličani. Cerkev je bila pregnana v katakombe. Preganjanje ni zaostajalo za tistim v prvih časih krščanstva. Protiverska propaganda sc je izživljala v brutalnosti in divjaštvu. 'Toda vera je nekaj, kar se ne da uničiti z nasiljem niti državno postavo. To je uvidel tudi komunizem v Rusiji in izbral drugo taktiko. Toleranca vere kot zasebne zadeve pri tistih, ki verujejo, vpreči vodstvo verskih skupnosti ali Cerkve v svoj
Politični voz, odvračati mladino od vere, Povečati in pospešiti protiversko propagando na zvit način, potem pa bo čas naredil svoje v korist komunizma. Poznejši rodovi bodo postopoma nehali v®rovati v Boga in večnost ter prevzeli Vero komunizma v raj na zemlji.
Kot preganja komunizem vero in v6rnega človeka, preganja tudi svobodo ,n svobodoljubnega človeka. Svoboda, syobodni ljudje pomenijo konec komunizma. Komunizem hoče sužnjev in hlapcev, ki so se odpovedali svoji svobodni volji, ter slepo verujejo, v nje-S'ovo svobodo. Zato ne dovoljuje tud'i po ‘*0 letih vladanja narodom Itusije nobene izmed glavnih človekovih svoboščin. Vsak je svoboden, da dela to, kar •nu ukaže komunistična stranka. Druge syobode ni. Tako pojmovanje svobode bi naj prevzeli novi rodovi, ki jih vzgaja komunistični režim.
Za preganjanje in uničevanje vere in pohode se sovjetski komunizem poslužuje znanosti, kateri radi tega dostikrat ‘zmaliči pravi pomen in cilj. Znanstveniki in strokovnjaki naj bi s svojim de-°_m in uspehi v prvi vrsti dokazali, da U‘ Boga in posmrtnosti. Le radi tega žrtvujejo za znanost tako velike vsote. *^c't že rečeno, s pomočjo lastnih znan-
APRIL
Splošni molitveni namen:	Molimo,
['a bi bolniki našli moč v krščanski veri ‘u upanju.
Misijonski molitveni namen: Molimo za ohranitev in obnovitev svobodnih šol v misijonskih deželah.
Molitvena zveza za slovensko domo-vino: Molimo, da bi Slovenci v domo-v‘ui in v tujini praznovali velikonočne Praznike v duhu vere in krščanskega bratstva.
stvenikov, tujih sodelavcev in dobro organizirane špionaže je sovjetskim komunistom uspelo doseči prvenstvo v raziskovanju vsemirja. Ti uspehi naj bi dokazali, kot je rekel Hroščev, da ni Boga, ker ga Gagarin in Titov na svojem poletu okrog zemlje nista srečala. Pri tem pa je komunizem pokazal zopet svojo veliko naivnost in slepoto. Za iskanje Boga ni treba poletov okrog zemlje niti trošiti toliko denarja, ampak če ga hočejo Hruščev in njegovi tovariši najti, naj se vrnejo ponižno k veri svojih prednikov in bodo Boga čutili in z njim živeli na vsakem koraku življenja. Vrnejo naj narodom Rusije vso do-sedaj zatirano svobodo, tudi svobodo znanosti, in ta jim bo dokazala, da s svojimi odkritji ne dela nič drugega kot da odkriva veličastvo božje, da je služabnica božja.
AVGUST HORVAT
OD
DOMA
LJUBLJANSKA ŠKOFIJA JE
POVZDIGNJENA V NADŠKOFIJO
V februarju je prišlo sporočilo, da je sv. oče Janez XXIII. ljubljansko škofijo, ■ki obhaja letos 500-Ietnico svojega obstoja, povzdignil v nadškofijo.
S tem odlokom je bilo dano priznanje vrsti škofov in številnim rodovom duhovnikov, ki so se trudili za povzdig življenja v osrednji slovenski škofiji; počeščen je bil ves verni, Rimu neomajno zvesti krščanski slovenski narod.
Ljubljansko škofijo je, kot znano, ustanovil cesar Friderik. Leta 1461 na praznik sv. Nikolaja, patrona škofijske cerkve, je v Gradcu izdal ustanovno listino. Papež Pij II. je ustanovo nove škofije potrdil z apostolskim pismom, izdanim (ine 6. septembra 1462 in ji določil njen obseg.
Na njenem škofijskem sedežu je bilo doslej 30 škofov. Prvi je bil Žiga Lamberg, trideseti — zadnji škof in sedanji ■nadškof pa Anton Vovk. Med najpomembnejšimi nadpastirji bodo vso zgodovino zlasti blesteli: Tomaž Hren, Jakob Missia, Anton B. Jeglič, Gregorij Rožman in Anton Vovk.
Za 500-letnico obstoja ljubljanske škofije — sedaj nadškofije — je nadškof Vovk v zadnjem pastirskem V1' smu proglasil jubilejno leto za ljub' ljansko nadškofijo. Nadškof upa, da b» jubilejno leto prineslo veliko versko P°' j živitev. Med drugim pravi v pastirskem pismu: „Z vsem srcem se spet oklenite vere in življenja po veri. Nič ne pove' šajmo glavo, nič naj vas ne strašijo težave — 500 let naše škofije nam zg°' vorno priča, kako z močno vero in trdnim zaupanjem človek vse premore’ kak0 z ljubeznijo v molitvi in nesebični žrtvi za bližnjega in Boga vse doseže-Združimo svoje molitve in žrtve, naj ] bodo tako obilne in silne, da bodo ogre' le vso domovino, vsa srca, tudi mrzla in odtujena.“
IZ JUBLJANSKE ŠKOFIJE Misijon v Ljubljani bo od 5. do 1®" aprila 1962. V župniji Koseze v Ljub' ljani pa je bil že od 4. do 11. februarja' Birma in kanonična vizitacija »e bo vršila letos v dekanijah Kamnik, Rib' niča in Trebnje.
Z veljavnostjo s 1. januarjem 1962 je bila ustanovljena nova župnija sV’
Stefana v otepanji vasi. Njej pripadajo y5s>: Stepanja vas, Zgornja in Spodnja “rušica in Bizovik. Župnija je škofij* s*a> začasno je pa bila dana v upravo ožetem kapucinom. Župnija šteje zdaj °koli 3000 vernikov. Za župnijskega uPravitelja nove župnije je bil imeno-Van P. Hilarij Felicijan, Ord. Cap.
Umrla sta: dne 3. decembra 1961 v Ujubljani p. Oto Kocjan OFM, star let; dne 5. decembra 1961 v Bes-n*ci Janez Bester, župnik v Dobu, star let. Naj počivata v miru!
Dne 29. novembra 1961 je umrl pri Sv. Antonu v Slov. goricah upokojeni župnik Franc škof, zlatomašnik, star ‘8 let. Naj počiva v miru!
SVETA GORA PRI GORICI
Ob 30. obletnici smrti gor. nadškofa dr. Fr, B. Sedeja se je dne 27. no* v"embra 1961 zbralo v Marijinem sve* tišču, kjer počiva njegovo truplo, nad duhovnikov in nekaj laikov k sveti Maši zadušnici, ki jo je daroval nad-. škofov najožji sodelavec goriški apo* stolski administrator, presvetli gospod r,lsKr. dr. Mihael Toroš, ki je v govoru Proslavil spomin rajnega nadškofa in Metropolita.
Presvetli je v spominskem govoru predočil navzočim, popolno sliko nadškofovega življenja, dela in trpljenja Za Boga in za slovensko ljudstvo. Po-kojnj vladika je stal neomajno na faradu za božje in slovenske vrednote JU pravice. Svojemu ljudstvu, za ka* ter° je živel in .neumorno delal in tr-jo bil oče in pastir. Blagopokojni Uadpastir dr. Fr. B. Sedej živi in bo z>vel vedno med svojim ljudstvom kot eden od največjih likov naše zgodovi-ne na Goriškem. Slava njegovemu sPaminu!
SLOVESNOST NA IGU
Pred 250 leti je začel pri nas zidati baročne cerkve Gdegor Maček. Med njegova dela štejemo tudi sedanjo župnijsko cerkev na Igu. Ne bi bilo primerno, če se ne bi spomnili tega jubileja z dostojno slovesnostjo.
Dne 19. XI. je prevzvišeni g. škof opravil pontifikalno sv. maš0 in imel pridigo. Cerkev se je lepo okrasila s cVetjem in venci za ta praznik. Toda Prevzvišeni je v tistih dneh hudo obolel, zato je poslal svojega namestnika, prošta dr. Fr. Kimovca, da je opravil cerkveno slovesnost ob spremstvu 17 duhovnikov-, škofovo pridigo pa je v nabito polni cerkvi poslušalcem prebral škofijski tajnik Franc Vrhove. V govoru je g. škof Vovk dejal:
„Na Ig pridem zadnja leta večkrat in priznam, da jako rad. To pa predvsem zaradi Vaše zares lepe in znamenite cerkve, katero farani pod vodstvom svojega dušnega pastirja tako požrtvovalno in z vsem veseljem ohranjate in lepšate. Saj veste, da je bila še pred nekaterimi leti Vaša farna mati, to je župnijska cerkev, nekam revna in so bile zabrisane tudi nekatere stavbarske znamenitosti, ki so za Vašo farno cerkev tako zelo značilne. Hvala Bogu, cerkev je sedaj urejena, vsa prenovljena, in prepričan sem, da bo z Vašo požrtvovalnostjo v bodočnosti še vedno lepša. Ob nekaterih zgodovinskih spominih in vernih mislih, ki nas na ta sveti kraj vežejo, sklenimo, da bomo tudi v bodočnosti t0 farno cerkev ljubili in v njej s pridom prejemali božje milosti...“
ŠE IZ LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
Kanonikat pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani „ad baculum“, ki je bil izpraznjen s promocijo msgr. Antona Vovka za rezidencialnega škofa
ljubljanskega, je sveta stolica podelila škofijskemu kanclerju Viečeslavu Snoju. Umeščen je bil na prv0 adventno nedeljo.
Osebne spremembe: Martin Tavčar je resigniral župnijo Poljane nad Škofjo Loko in bil imenovan za upravitelja župnije Sv. Lenart nad Škofjo Loko; Miroslav Bonča, župni upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, je bil imenovan za upravitelja župnije Poljane nad Škofjo Loko; Rafael Fabiani, vikar namestnik, v Dobrepoljah, za upravitelja istotam; Janez Križaj, za upravitelja župnije Stranje in dr. Mirko Cuderman za stolnega vikarja in pomočnika ravnateljstvu stolnega kora v Ljubljani.
PRIMORSKE VESTI
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Po zgledu Gorice prireja tudi Trst vsako leto o Božiču koncert božičnih pesmi. Letos so za to izbrali prostorno cerkev sv. Jakoba. Koncert se je vršil v nedeljo, 7. januarja, popoldne. Skupni tržaški pevski zbori so pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapeli osem najlepših narodnih in umetnih božičnih pesmi, katerim so številni verniki pobožno sledili.
MAŠA ZA SLOV. ČASNIKARJE
Na praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev je bila v jezuitski kapeli v Trstu sv. maša za slovenske časnikarje in pisatelje na Tržaškem.
Pridigal je č. g. dr. Stanko Janežič ter poudaril moralno odgovornost časnikarjev in pisateljev v izoblikovanju jav" nega mnenja.
VZHODNA MAŠA V GORICI
V	letošnji molitveni osmini, ki j° vsako leto obnavljamo v goriški stolnici, moramo poudariti predvsem dva dogodka: kulturni večer v dvorani Brezmadežne in pa vzhodno mašo v stolnici. Na kulfurnem večeru je imel glavno besedo pater Koren iz ruskega zavod» „Russicum“ v Rimu, ki nam je povedal mnogo lepega in zanimivega o vzhodnih bratih in v debati, ki je sledil» pojasnil marsikatero vprašanje. Vzhodno mašo v stolnici je tudi imel pater Koren, Prisostvovalo ji je zelo veliko vernikov oboje narodnosti.
V	nedeljo, 11. februarja, pa so imeli mašo v vzhodnem obredu v župni cer kvi v Sv. Križu pri Trstu. Kakor v Gorici, je tudi tu prelepe obredne molitve pel goriški zbor-
PRAZNIK NAŠE BESEDE IN PESMI
Na Tržaškem in Goriškem je januar mesec za katoliški tisk. Zato so na spo' redu poleg nabirke v ta namen tudi razne kulturne prireditve. V Trstu so imeli Praznik naše besede in pesmi v nedeljo, 28. januarja, v Avditoriju-Prof. Peterlin je s pomočjo lepih barvnih diapozitivov orisal pomen in važnost našega povojnega tiska in žrtve, ki so bile potrebne, da se je naša beseda v zadnjih letih tako uveljavila. Goriški oktet „Planika“ je občuteno ubrano zapel nekaj narodnih, nakar so tržašk' pisatelji in pesniki čitali iz svojih del-Za zaključek je nastopil še Slovenski oder z bralno predstavo modernega mi" sterija „Kajnov varuh“.
»Leon Morin
duhovnik"
Ali se spomnite tistega tako ospo-ravanega filma „Hiroshima, mon a-tnour" 7 Dobro. Torej Emmanuele Riva, v1 je v njem glavna oseba, je tudi v ‘Imu „Leon Morin, duhovnik“ ena iz-med glavnih ženskih vlog.
tn iTdan-Paul BelmondO1, ki igra Eeona Morina, ne zaostaja za Emma-l'Uelo. Gotovo ste slišali govoriti o akih filmih kot so:	„Brez diha“,
»Francozinja in ljubezen“, „Moderato cantabile“, „ La viaccia“, „Izobčenec“, »Slovite ljubezni“. Jean-Paul Belmon-(*° nastopa v vseh.
Kaže kot da bi vsi filmski igralci nckako nujno po drznih, včasih opolz-Klh vlogah, hoteli poskušati svojo’srečo tudi v ne manj drznih — in, po mnenju °zkosrčnih, ne manj opolzkih — fil-*U'h, kjer predstavljajo in podoživljajo Z|laj redovnico zdaj duhovnika...
Toda kakšen je uspeh takega ponašanja ?
Za kaj gre?
Film je bil narejen po knjigi Bea-riz Beck, ki ima isti naslov. Gre za Uemogočo, to se pravi, . nedovoljeno Jubezen med duhovnikom in žensko. z*roma, saj gre za ljubezen samo z Cn® strani: ženske do duhovnika.
Beatriz Beck priznava, da je zgod-a l,recej avtobiografska: za kaj več smemo drezati vanjo! Toda vse-
kakor ima resnično zgodovinsko ozadje. Morda bi smeli reči, da se je ponovila zgodba s puščavnikom in Taiso: on jo je spreobrnil, ona pa se je potem zaljubila vanj, dokler se ni zavedela, da je spreobrnjenje božje delo ne človeško, da se spreobrnemo h Kristusu ne k človeku, čeravno po človeku...
Da je morebiti tudi duhovnik ob tem imel svoje težave, je umljivo, sicer ne nujno, je pa človeško. Kako si nekateri neumno predstavljajo duhovniški poklic! Kot da bi ga imel samo tisti, ki nima smisla za življenje v dvoje in so mu otroci zpperni in morda vrh vsega je še telesno okrnjen. Pa je dcbro zapisal eden izmed velikih kardinalov tega stoletja: „... duhovnik morda bolj kakor drugi čuti mike do družinskega življenja, a vse to pusti zaradi višjega poklica.. . S tem pa ni rečeno, da z enim dejanjem volje enkrat za vselej uredi svoje razmerje do družinskega poklica... To bi se reklo: ali čudež milosti ali pa nenormalnost...“
Kako je tedaj smešno, če se nekateri pohujšujejo nad knjigami kakor so Graham Greenova „Moč in slava“ ali celo tako nedolžno kakor Robertsonov „Kardinal“! S tem kažejo, da sami nimajo čisto nič oziroma prav malo krščanskega gledanja na svet, pričenši z dvojnostjo spolov. So preveč puritan-
ski, če ne manihejski, ki jim je vse duša, telo in telesno pa malo manj kot od hudiča. Morda se zato tako malo brigajo zanj, da jim nič ni mar za njegovo popolnost - pa ga prepuste samemu sebi, ali pa preveč mrtvičijo. In oboje je zlo.
Nikar se ne bojte 1
Po vsem tem bi kdo mislil, da je film malo manj kakor slab in morda samo za nudistične Ikino-dvbranei_____
Če zadosti damo na duhovniško be-eedo - taki ljudje navadno premalo! potem bo mogoče pomirilo dejstvo, da je film nadzoroval p, Lepoutre, ki v Franciji ni ravno med najbolj neznanimi.
In še več: Jean-Pierre Melville, ki je film vodil, nam pove, da p. Lepoutre ni bil samo navadni cerkveni svetovalec kot v toliko drugih filmih, ampak je prišel: „kot prijatelj, saj je spovednik polovice moje družine. On mi je povedal, do kam smem, ne da bi brez potrebe odbijal“.
Mislimo, da navsezadnje spovednik in cerkveni svetovalec ne sodi tjavendan. Zato sprejmimo sodbo patra samega: „Nedvomno bodo mnogi mislili, da bi take tčme ne smeli obravnavati v filmih. A film je bil, bolj kakor za kristjane, narejen za brezbožce.“ (Sicer pa: koliko „kristjanov", ki gledajo film, je pa res krščanskih v svojih nazorih in življenju?)
Vse je odvisno od našega stališča: če smo negativno usmerjeni, da povsod vidimo zlo; če nam je vse spolno od hudiča, in če v vsem vidimo samo spolnost; če mislimo, da je duhovnik angel, ld bi ne smel biti zmožen nobenega čustva oziroma mu prav nobeno ni dovoljeno, češ da je duhovnik... potem seveda filma ne pojdimo gledat!
Dobro je zapisal p. Lepoutre: „nekateri bodo videli v. filmu zgodbo nekaterih žensk, ki se slabo obnašajo. Jas vidim v filmu zgodbo duhovnika, ki se zna obnašati prav, to se pravi, duhovniško.“
Lahko povemo še to, da je novela Beatrix Beck-ove dobila nagrado Gon-court.
Film pa nagrado Katoliškega mednarodnega urada za kino.
J. R.
CARIGRAJSKI PATRIARH
BO OBISKAL SV. OČETA
V vatikanu so bili zelo veseli novic, da bo pravoslavni patriarh iz Carigrada obiskal sv. očeta Janeza XXIII. Sporočilo iz Carigrada je nov dokaz, kako se boljšajo vezi med katoliško Cerkvijo in pravoslavnimi. Vatikanski krogi so kljub temu previdno komentirali novico, ki jo je objavila katoliška agencija Kathpress v Carigradu in ki napoveduje potovanje patriarha Abenagorasa * Rim. Uradni krogi so izjavili: „Novica o tem potovanju dokazuje, kako globoko odmeva vabilo papeža Janeza XXIII. na svetovni koncil v srcih naših ločenih bratov.“ Sedanje stanje primerjajo 8 stanjem, ki so ga pred več kot pol stoletja izzvala vabila papeža Leona XIII., ko se je obračal na vzhod s sličnimi besedami. Patriarh Atenagoras je — po poročilu agencije Kathpress — izjavil, da je pripravljen priti v Rim „kot drugi po rangu“, da bi se sešel s sv-očetom, seveda pod pogojem, da ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. V Vatikanu pravijo, da je prav gotovo, da bodo sprejeli patriarha z vso ljubeznijo, kadar se bo za prihod odločil.
Tri zaobljube
POVEST IZ SLOVENIJE SPISAL JANEZ JALEN
»Kaj pa je potem?"
»Vidim, da ti je zares hudo, ko tako Rrdo kolneš.“
»En hudičev ‘če’ je vmes »Maaama —■“
Y	posteljo je Repečnica svojega , or>čka odpeljala bolj nežno kakor ga Jc Pred petindvajsetimi leti dvignila k P^im.
j »Pa v čem tiči tisti ‘če’,“ je poslu-V*a mama Čuka in razmišljala, pa ni rri0K'la ničesar [dognati. Vstala je in šla gledat Tončka. Spal je, kakor bi bil *7 Z zavestjo, da se ni na žalost aPd, je iejr)a nazaj in zaspala Itudi
sama.
V	jasno noč se je pa J uspavajoče °^1a.Šai nočni ptič:
Cuk — čuk — čuk —
. Ea Brezjah, na banjastem svodu ^ P® kapel ce Marije Pomagaj je pa f množico naslikana z dvignjenimi jP^ami pobožno klečala Lončarjeva ^enka j in prosila Pomozh kershtenikov, . j ne pusti svojemu božjemu Sinu
vreči
«ree.
smrtonosne puščice v Klemenovo
^ preden je sadje dozorelo, je pa Len-0| z'e v resnici klečala pred sedanjo n arP° podobo Marije Pomagaj na CzJah. Naslikal jo je mojster Layer
po podobici Cranachove ln malo spremenjenem bakrorezu Schleichove Marije. Pa tudi nekaj črt z obraza Lju-benčanke Lenke je vmes. Podoba je tako lepa, da se je nikoli ne nagledaš. Sama dobrota sije z Marijinega obraza Jezuščka komaj opaziš. No — pa vsaj jo vsi poznate.
Ni čuda, da je Lenka marsikatero uro v svojem življenju preklečala pred podobo — Matere Slovencev.
Šestnajsto poglavje NORČAVE LITANIJE
Od Severnega morja do južnega Jadrana je preklicano daleč. Daleč, daleč je bilo to, tako daleč, kamor niti kranjski parizar ni dospel. Zato eo resnico o Napoleonovem končnem, porazu vozarji, za tiste čase živi obveščevalci, kakor po kapljah prinašali v krčmo k Žabarju pod Broscem. Napoleona so štirinajst dni pred vsemi sveti izkrcali na samotnem otoku Svete Helene.
Pa po tolikih zmagah! človek bi skoraj ne verjel.
Napoleon je bil dokončno ugnan. Vojska je bilo konec. Ceste so se na vse kraje odprle in parizarje so vozili čimdalje lepši konji, ko se ni bilo treba več bati, da jih izpreže ta ali ona vojska.
Ljudje pa — Za vse svete in verne duše so prižgali sveče na grobovih in ob Marijinem zvonjenju zvečer in zjutraj še pred dnevom odmolili vse tri dele rožnega venca za rajne, se prepo-stili skozi advent in spekli za božič potice, pokadili za praznik vso hišo in z baklami šli k polnočnici na Rodine.
Svetli trije kralji so pa potice pojedli in začel se je predpust.
Marsikatera deklica se je poročila in
prenekatera v križe položila. Na pustni ponedeljek pa kar tri.
Kaj bi se potem čudili, če je na postni torek pri-šahll k Žabarju pod Brosc z našemljeno svatbo veseljaški Itepečnikov Tonček. Prav gotovo bi se bil minuli predpust sam vpregel v zakonski jarem, če bi ga marala brhka točajka Lenka.
Napoleonu podobno se je bil napačil in na mršavi kobili je prijezdaril pred tremi vezmi norčavih svatov, katerim je harmoniko vlekel v Kurenta preoblečen- godec. In so vriskali in peli in norčije zganjali, da so se lipe in hrasti ob poti od smeha priklanjali.
Poskakali so z voz, zahrumeli v krčmo in zaplesali. Bilo jih je kakor preračunano na pare. Le plesalke, v dekleta preoblečeni fantje, so bile po moško obute in je bila katera celo malo večja kakor njen soplesalec, čeprav so bili vsi postavni.
Za Napoleona pa spet, kakor preračunano, ni ostalo družice. Do pasu nizko sč je Tonček priklonil prav po francosko vljudno Lenki, ki mu ni mogla in kot točajka niti ni smela odreči. In sta zaplesala kakor vihar. Da bi s« med plesom spomnila Klemena, ji ni na mar prišlo.
Godec je stisnil harmoniko in ples se je iztekel. Napaljon Tc-nčck je pa poskočil na stol in spregovoril:
,, Käme radi 'in kameradice!
Dons je Pust, vseh norcev god, sam san Noršeee,” je skušal ponosi jati po francosko. „Naš patron je, ki smo tudi precej norčavi. Je pa jakobinar. Za mašo in križ nič kaj ne mara. Litanije so mu pa še kar všeč. Zato se sedaj vsi obrnimo do hišnega križa za vrata in ga počastimo z njegovimi litanijami.“
Medtem se je krčma pod Broscem napolnila. Tonček si je pa zanesel stol v kot za vrati, odprl debelo ponarejeno
knjigo, v kateri ni bilo niti črke tiskane. Prepeva je pa je zbral iz popisane?9 lista. Njegovi norčavci so mu odgovar jali, kakor jih je bil poučil. Prve vzklike so za njim ponavljali, kasneje so P9 v zboru odgovarjali:
„Illyrzi lesem, Krainzi lesem, Illyr*'
lesen1'
Moshki slishte nas, Shenske
poslushaite na9' Ozha neisrezhene Hudobije." „Napoleon Bvonaparte!“
je zagrmelo v zboru. Potem je pa naprej in Napoleon Bvonaparte je d' meval čimdalje bolj enotno in bw glasno.
„Sin paklenskiga Sattana — Nap0-leon Bvonaparte!1
Napoleonovo ime je zbor ponavlj9*' dokler se niso zvrstili vsi njegovi vzdev ki, ki mu jih je dal sestavljavec nje?0' vih litanij:
„Paklenskig Duhou Tovarsh Prekleta Praviza to ja Sourashnik te svete Zirkve Gaishla Boshja Luziferj.ou Namestnik Sanizh’vauz teg Boshig Tempeln011 Pot tega Antikrista Trosht tog Fraimaurerjou Pomuzh teg Jakobinarjou Steber teg Krivovernikou Lakomniz posvetne Hvale Lazhen Slata inu Srebra Sedesh vsig Lashi Shpegu tega Neusmilejna Shein zhloveske Krvi Posoda vse Hudobie Sazhetig nashe Nesrezhe Pcrbeshalishe vsig Raubarjou Shtiftar tega krepaniga franzosk ga Zesarstva
Kateri si tu franzosku in lashk11 Kraljestvu sgolfou
Katiri si te pravizhne Kralje is njeh Tronou, ga sojo nevredno Shlato na nje postavit savergu Katiri si svetiga ozheta Papesha koker en-ga Jetnika sapertiga dershau
Katiri si sapovdi sveti Zirkvi Shpot-live gor postavu
Katiri si s Krvjo veliku folkou Semljo saliu.
Katiri si veliku Mest in Hish ras-djau inu v boshtvu perpravu. Katiri si biu gluh in neusmiljen na Souse teg reunig.
Katiri si soji sakonski Sheni Slovu dau sa drugo porozhit.
Katiri si velike Shaze s’ veliko Shkodo teg Folkou pod se grabu Katiri si nam Sou in Tabak po-drashu
Katiri si veliku blaga od unajnjih deshel ozhitnu seshgati pustu Katiri si vesvollen svet pod sojo Oblast perpravit otu Katiri si temu vsiga mogozhnimu cnak biti otu
Katiri si otu visoku letat pa si glo-boku padu Prebudi se Spokori se.“
Ko je Napoleona celotni zbor po-k spokorjenju, ga je pa začel dedovati;
»Od tojega nesmasniga Poshelenja te Visokosti —
»Iteshi se, o Napoleon!“ fn je Tonček naprej bral in je zbor Po’n»vno prosil:
»Iteshi se, o Napoleon!“
»Od toje neismirjene Lakomnosti
Od tojiga Neusmilenja
°d tojih Kriviz
Od tojih Lashi
^d toje Jese
Od toje Nepokore
Skusi doushno Lubesen pruti tojrou Stvarniku
Skusi Lubesen pruti toji vbogi Dushi
Skusi doushno Hvaleshnost pruti boshjem Dobrutam.“
Nazadnje so se celo za njegove služabnike razglasili in ga prositi začeli:
„Mi toji Slushabniki — Te prosimo vslishi nas
De k’ eni pravi Pokori pridesh
De se sveti Materi katolshki zirkvi pokoru strish
Da vse kar si shkodvau nasaj po-vernesh
Da vse Kralje in Firste per Miru pustish
Ti Pogublauz.“
Kakc-r imajo vsake litanije svoj konec, tako je Tonček tudi Napoleonove lepo zašpilil. Zbor pa je ponavljal za njim:
„Shiba Boshja, s’ katiro grehi tega Sveta so bli shtrafani, jenjej nas tepst!
Shiba Boshja, s’ katiro grehi tega Sveta so bli shtrafani, ne tepi nas vezh!
Shiba Boshja, s’ katiro grehi tega Sveta so bli shtrafani, nikuli ne bosh vezh!
Napoleonove litanije so se iztekle in vsa hiša je planila v glasen smeh. Samo Lončarjeva Lenka se je resno držala. Pri vsakem vzkliku in kadar so imenovali Napoleona, ji je bilo, kakor bi jo z ostro iglo zbodel naravnost v srce. Saj je bil prav Napoleon tisti, ki ji je vzel Klemena. In sedaj, ko je Napoleona povsem konec, se Klemen ne vrne. Se kar gotovo nikoli več ne bo. Njo pa veže obljuba.
Pa ni bilo prav nič časa premišljati. Gostov so Tončkove norčije privabile toliko, da so vsi, kar jih je bilo
KJE J E KAJ
Naša zmaga	193
Za zakon so potrebni trije	194
Poklic neizrekljive lepote	199
Prednost številnih družin	200
Romano Gvardmi o stvarjenju sveta	202
Vzgojitelj	203
Največja ljubezen	204
Nasveti za vsak dan	209
Od vzhoda do zahoda	210
Kaj pravijo o vesoljnem zboru	212
Zakaj so velikonočni obredi ponoči	216
Angleš-ka revija o Cerkvi v Jugoslaviji	218
Glas iz Rima	221
Mladinska aketa: Knjiga	223
Misli za življenje	223
Naš otrok postaja trmast	225
Od ecna XIII. do Janeza XXIII.	227
Quo vadiš	246
Zgodovina ljubljanske stolnice	236
Komunizem v Rusiji	240
Od doma	246
Film: „Leon Morin duhovnik“	249
Primorske vesti	248
Tri zaobljube	251
LETO XXIX.	št. 3	MAREC 1962
POVERJENIKI
Argentina:
Dučnopastlrska pisarna. Ram6n Falcfln 4158, Buenos Aires
Brazilija:
Marija Mestnik.
C. Postal 7058,
Sao Paulo,
Brasil
U. S. A.;
„Familia'1,
3116 Giass A ve, Cleveland, Ohio
Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave,
Toronto,
Ontario
Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3,
Trieste, Italia
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za AJ' gentino in države, ki narU" mejijo (razen Uruguay8/ 400 pesov.
za ZDA in Kanado 5 dolarjev;
za Avstrijo 95 šilingov; za Italijo 2.060 lir; drugod
protivrednost dolarja.
Editor responsable:	. Antonio Orehar, Karnön Palcön
4168, Bs. Aires. Registro de la Prop. Intelectual N9 674.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Estados Unidos 426, Bs. Aires
dukcvH xiv i i« *+ f
la vida « * j» » t-i t»
«, GG

Zgoraj: Pomlad v Sloveniji
Na drugi strani platnic: Sv. Križ nad Jesenicami
konzorcij (Anton Orel :man,i dr. Alojzij Starc
lovenski verski mesečnik, ki g n izda
uhovne ilvljenje“ Je
e Rant, dr. Branko Ri
urejujejo pa