COBIBS e |> v. pomoč- m T* J K ŠENTJURSKE NOVICE šentjurske n i n X 2012 352(497.4 Šentjur) 0105603,4 vtiEritrra Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 4/12 april 2012, cena 2 EUR Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b debelem črevesu: la 3230 Šentjur Računovodske storitve in davčno svetovanje Eurokonto Plu/ Eurokonto plus d.o.o.. Romanco Toccr tel: 040 880 451 cmail: romana.eurokonto@9mail.com splet: ufiwui.eurokonto-plus.si LANGUS O EU FRIZERSTVO Jelovica PSC Celje Trgovina J E LOVE R Tel 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si Drofenibova 16, 3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, Gsm: 041 693 388 \MFmE d0.Q 031 652 437 Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 75007 ŠENTJURSKE Zakaj radi beremo v Šentjurske novice? Dobrodošli. Sedaj se splača! Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! Predstavljajte si čudovito jutro, iz kuhinje že omamno diši po kavi, vi pa pogledujete skozi okno, kdaj bo prišel. Pojavi se pred vrati in vi ga pozdravite z nasmeškom. Vzame jih iz torbe, vi pa jih že na vratih na hitro prelistate. Nato si vzamete čas samo zase, srkate kavico in jih preberete od začetka do konca. Takšna občutja doživljajo naši zvesti bralci, ko jim poštar vsako zadnjo sredo v mesecu prinese njihov najljubši časopis, Šentjurske novice. Že devetnajsto leto razveseljujemo naše bralce. Danes pa vabimo v našo medijsko družino tudi vas.Izvod Šentjurskih novic stane samo 2 EUR, mi pa vam podarjamo še kupončke za pet malih oglasov v časopisih Rogaške novice, Celjan, Novice, Bistriške novice ter nedeljsko radijsko voščilnico na Radiu Rogla v skupni vrednosti 21,5 EUR. Danesimamopripravljenozavasšeposebnodarilo! Na uredništvu vas čaka vrhunska ponev nemškega proizvajalca Fissler, s teflonsko prevleko proti sprijemanju hrane. Uživali boste, ko boste pripravljali hrano v tej edinstveni ponvi. Ko boste poravnali polletno naročnino na Šentjurske novice, boste ponev lahko osebno prevzeli na uredništvu. Število teh vrhunskih ponev je omejeno. Darilo za vas: vrhunska ponev VIENNA proizvajalca v vrednosti 35 EUR Ponev VIENNA, idealna za pripravo zelenjave, paniranega mesa in jajčnih jedi. Ima kvalitetno prevleko proti prijemanju. Premer 28 cm. P.S.: Danes je poseben dan za vas. Vabimo vas, da postanete naš prijatelj, mi pa bomo poskrbeli, da boste ob prebiranju Šentjurskih novic doživljali prijetne občutke. Darilo - vrhunska ponev Fissler - že čaka na vas v uredništvu Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15, Šentjur (Center Selič). Larisa Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjurske novice rada prelistam, ker me seznanijo z dogajanjem v Šentjurju, tako na politični sceni kot na družbeno kulturnem področju. Všeč so mi predvsem kolumne s komentarji, ki so sicer lastno mnenje avtorja, sprožajo pa debato in razpravo v civilni družbi, ki je je na mnogih področjih premalo. Edi Poštrak, predsednik društva Zgornji trg »Šentjurske novice rad. berem, ker so najboljši časopis v Šentjurju.« Klemen Zdolšek, profesor športne vzgoje na Ponikvi »Šentjurske novice red berem, ker lahko v njih najdem vse, kar me zanima o lokalnih dogodkih in ljudeh. Zame je pomembno, da so stvari predstavljene iz vseh zornih kotov, saj si tako lahko ustvarim pravo sliko. In to mi Šentjurske novice prinašajo.« NAROČITE SE DANES Letna naročnina na Šentjurske novice je 24 EUR, vrednost naših nagrad pa kar 56,5 EUR! r | Moje ime in priimek: Naslov: 1 Telefonska številka: 1 E-poštni naslov: A L Lastnoročni podpis: Danilo Razboršek, podjetnik iz Šentjurja »Šentjurske novice rad berem zato, ker so zanimive, ker je veliko različnih dogajanj in dosti športa. Niso monotone, zato se mi najbolj dopadejo-<( j Hvunofli i3Q V Slogi je moč! Povprečna poraba goriva: 3,7 - 6,8 1/100 km, emisije C02: 97 - 159 g/km. HVUnDAl AVTO TRADE d.o.o. Ljubljana, 080 10 22. Slike so simbolne. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah COa so na voljo na www.hyundai.si. Avtohiša Mlakar d.o.o., Grobelno, tel:03/74-66-102, www.avtohisamlakar.si novi i30. J0 _ HO Mislite, da poznate Hyundai? Premislite znova. HEW THIHKinG. HVUHDAI HEW POSSIBILITIES. •S EURD2012 VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA POL JU IN VRTU.... KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER ŠMARJE PRI JELŠAH TRGOVINA ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE PRODAJA IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE • Sadike, semena in gnojila za zelenjavni in cvetlični vrt, • sadike sadnega drevja, trajnic... • substrati, zemlja za sajenje in presajanje, • korita, lonci, vrtno orodje in pripomočki • vrtne kosilnice in kultivatorji Celovita ponudba ► kmetijske mehanizacije, John Deere olj, maziv in rezervnih delov.' SLOGINO SUPER FINANCIRANJE POLOVICA TAKOJ, POLOVICA do 31.12.2012! SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN S SVETOVANJEM BOCK ®, ENOLOŠKI PROGRAM ZA VINOGRADNIKE AKCIJA!!! Seme trav, zemlje za balkonske rože!!! better ensiling • Silažne podfolije e Silažne folije • Silažne mreže • Silažne vreče SiLSTiTE by formipac Folije za ovijanje bal .... OLJA IN FILTRI 10% Z veseljem vam bomo svetovali in se potrudili za vas. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro in v soboto do 13. ure. Vabljeni! )hn Deere Odkup žit, živine, lesa, 031/652618 Slogin Infofon: ItElflltmdfl Kmetijska mehanizacija \H55m7oS0®g]@c@fl Darujete kdaj v dobrodelne namene? Novo vprašanje: Pogrešate konjsko povorko na Sentjurjevem? www.sentjur.net f m Prazniki Edini čas, poleg letnega dopusta, ko si lahko oddahneš od vsakodnevnih skrbi in malo spočiješ, so državni prazniki. Ni toliko pomembno, kaj praznujemo, bolj je pomembno, da je dela prost dan. A so tudi prazniki na udaru. Naša varčevalna vlada je na novih iPad-ih - tabličnih računalnikih - izračunala, da imamo res preveč praznikov in da bi nam lahko dva praznika kar ukinila. Tako sta na udaru 2. maj - drugi dan praznika dela in 2. januar - drugi dan novega leta. Pa pobrskajmo po javno dostopnih podatkih. Slovenci imamo 14 prazničnih dni, če bi odšteli še ta dva dni, bi nam jih ostalo samo 12. Praznujemo tudi kulturni praznik, kar je celo unikum med prazniki. Drži, da če se primerjamo s prazniki v Nemčiji, Franciji in Avstriji, ti ne praznujejo 2. maja in 2. januarja. Vendar je dela prostih dni v nemško govorečih primerjalnih državah 15 in v Franciji celo 17 dni. Bistveno manj imajo klasičnih državnih praznikov, imajo pa zato več cerkvenih praznikov, ki so dela prosti dnevi - binkošti (2 dni), Kristusov vnebohod, sveto rešnje telo, brezmadežno spočetje in v Nemčiji celo tridnevno praznovanje velike noči. Ne dopustimo, da nam zmanjšujejo pravice, saj delavstvo ni krivo, daje naša država pokradena do kosti. Nikakor ne smemo dovoliti, da bo vladni varčevalni program temeljil na hrbtih zaposlenih, ki že tako dobivajo podpovprečne evropske plače in bodo sedaj odplačevali za grehe politikov in managerjev. Če bi Slovenci imeli plače, kot jih imajo ostali delavci Evrope, bi naša država že zdavnaj zdrvela v prepad kot Grčija. Tako pa bomo ostali hlapci, vsaj do takrat, ko nam bo nekega dne prekipelo. Takrat pa ne bi bil rad v koži politikov in managerjev. Javni sektor s stavko nad vladne ukrepe Šole in vrtci. V vrtcih kljub stavki 118 otrok, v šolah le eden. Policisti. Napovedujejo, da bodo stavkali do uresničitve zahtev. Lahko tudi več mesecev. Piše: Nina Krobat Stavki javnega sektorja se je pridružilo tudi vseh sedem osnovnih šol in vseh enajst enot Vrtca Šentjur ter Vrtec v Dobju. Kljub stavki so otroke v vrtec sprejemali, za tak korak so se odločile tudi nekatere šole. Varstvo brez dela Vse enote Vrtca Šentjur so v sredo zjutraj vrata odklenile. Stavkajoče vzgojiteljice so v vseh enotah skupaj poskrbele za varstvo 115 otrok, ki sicer ne bi imeli kam. Kot je pojasnila sindikalna zaupnica Vrtca Petra Slemenšek, so imeli v sredo igralni dan, kar pomeni, da vzgojiteljice zaradi stavke niso izvajale pedagoškega dela. Tri otroke so varovali tudi v vrtcu v Dobju. Da bodo vendarle poskrbeli za varstvo tistih učencev, ki bi kljub stavki prišli v šolo, so nam dan pred stavko napovedali na osnovnih šolah Franja Malgaja, Slivnica, Blaža Kocena in Dramlje, otroke bi sprejeli tudi v Hruševcu, vendar učencev v sredo v šolo kljub temu ni bilo. Druge šole na našem območju so napovedale, da otrok ne bodo sprejemale. Kot so nam povedali predstavniki posameznih šol oziroma sindikatov, težav zaradi tega ni bilo. Tudi v dopisih staršem so poudarili, da stavka ni uperjena prosti staršem oziroma učencem, temveč proti vladi. V šolah o ukrepih Kako je stavka potekala? Večina učiteljev je na delovnem mestu preživela osem ur, tisti iz podružnic so prišli na matične šole, v tem času pa so predvsem razpravljali o Učitelji so se v praznih šolah pogovarjali o slabostih reform. posledicah, ki jih bi vladni ukrepi imeli za slovensko javno šolstvo. Šolniki pravijo, da gre za grobe posege v kakovost izobraževanja. »S tem se enostavno ne moremo strinjati. Ukrepov ni mogoče sprejeti tako na hitro in na tak neprimeren, do učiteljev ponižujoč način. Morda nas ljudje narobe razumejo, češ, da nam gre le za lastne plače, vendar daleč od tega. Novi normativi bi spremenili kakovost našega dela, učitelji bi ostali brez služb, programe bi oklestili, nesprejemljivo je tudi združevanje šolskih okolišev,« je prepričana Majda Šporn, sindikalna zaupnica iz šole Franja Malgaja. V to šolo je sicer zjutraj prišel en učenec, vendar je v šoli ostal le dve uri. V šolah in vrtcih so odločitev o stavki sprejeli z glasovanjem. Večina uslužbencev se je opredelila za stavko, nekaj zaposlenih pa stavke vendarle ni podprlo. Ker otrok v šolo ni bilo, so nestavka-joči učitelji, teh sicer stavkajoči naj ne bi ovirali, delovni čas večinoma preživeli ob pripravah na pouk. Policija, zdravstvo in lekarništvo Delo pa je nemoteno potekalo v Zdravstvenem domu Šentjur, kjer se zaposleni stavki zdravstvenih delavcev niso pridružili. Tudi zdravniki tokrat niso stavkali. So pa stavkali v Domu starejših Šentjur, kjer je v sredo veljal nedeljski oziroma praznični delovni čas. To pomeni, da niso Načelnica UE Šentjur Marijana Metličar. Tudi ŠKMŠ-jevci čistili Šentjur Ekipa ŠKMŠ se je 24. marca pridružila največji prostovoljski okoljski akciji v zgodovini Slovenije. Zbralo se je okoli 20 prostovoljcev, ki so, opremljeni z vrečkami in rokavicami, očistili najrazličnejše odpadke, ki jih ljudje brezglavo zavržejo. Ženski del ekipe je očistil območje ob glavni obvoznici Ljubljanska cesta, moški del ekipe pa je opravil bolj težaško delo na divjem odlagališču v Cerovcu. »Čistilci« so sklenili, da bodo strogi do tistih, ki bodo odmetavali smeti. (S. R.) Tudi študenti in študentke so čistili Šentjur. na naslovnici noiviče Ana Zupanc in Jernej Zupanc iz predstave Smrkci Foto: Jure Godler Banke izgubile milijone Alpos Pohištvo je bilo znano po svojem vrtnem pohištvu. opravljali nenujnih zadev, kot je denimo pranje večjih količin perila ali kopanje stanovalcev. Na stavko so se sicer po zagotovilih direktorice pripravili in stanovalce okopali že prej, tako da niso bili oškodovani. Stavkali so tudi farmacevti v večjih enotah celjskih lekarn, tudi v Šentjurju. Odprli so le eno mesto za izdajo zdravil, zaradi česar je bila ta dan v lekarni precejšnja gneča. Izdajali so sicer vsa nujno potrebna zdravila, pri zdravilih brez recepta pa so izdajo v času stavke omejili na eno škatlico. Stavkali so tudi šentjurski policisti. V času, ko smo končali z redakcijo, dogovora med vlado in sindikati še ni bilo, policisti so izvajali prvo fazo stavke in jih napovedovali še več, če dogovora ne bo. Povečini niso izrekali kazni, delali pa so tudi bolj temeljito. Stavko so preklicali Čeprav so še dan prej stavko napovedovali tudi na Upravni enoti Šentjur, so jo v sredo zjutraj preklicali. Kot je pojasnila predstavnica sindikata Mira Kolar, se zaposleni sicer ne strinjajo z varčevalnimi predlogi vlade, vendar pa se niso strinjali niti z načinom izvedbe stavke, zato so jo preklicali. Tako je delo tam vendarle potekalo nemoteno. V prostorih šentjurske knjižnice so razobesili plakate s stavkovnimi zahtevami, knjižnica pa je obratovala normalno. Tudi v glasbeni šoli je pouk potekal normalno, stavkali niso niti na občinski upravi. Alpos Pohištvo. Prijavljenih terjatev je za 37,3 milijona EUR. Piše: Jure Godler Alpos Pohištvo je hčerinsko podjetje družbe Alpos d. d. in je imelo, kot je razvidno iz objave na AJPESu, prijavljenih terjatev, ki so jih upniki vložili že lanskega novembra, za 37,3 milijona EUR. Stečajni upravitelj Stevo Radovanovič jih je pogojno priznal za 37,2 milijona EUR. Največje upnice Alposa Pohištva so zopet banke, med njimi Nova kreditna banka Maribor z 28,6 milijona EUR terjatev, Factor banka s 4,1 milijona EUR, Ministrstvo za finance z 2,7 milijona EUR in Gorenjska banka z 926.000 EUR. »Vse terjatve so dane v solidarnih poroštvih družbam v skupini Alpos in so zato pogojno priznane,« je v otvoritvenem poročilu pojasnil Radovanovič. Izpuhtelo 36 milijonov EUR Koliko sredstev bodo lahko upnice dobile povrnjenih, je odvisno tudi od vrednosti stečajne mase, ki naj bi bila manj kot 1 milijon EUR. Torej bodo upniki dobili v povprečju okoli 2,6 % vloženega kapitala. To vsoto bodo dobili poplačano v drugi polovici prihodnjega leta. Stečajna masa podjetja Alpos Pohištvo obsega premičnine v ocenjeni vrednosti 9.000 EUR, finančne naložbe v višini 160.000 EUR, zaloge materiala v višini 485.000 EUR, izterljive terjatve v višini 61.000 EUR ter denarna sredstva v višini 5.000 EUR. Po poročanju dnevnika Finance naj bi bili trenutno zaposleni še trije delavci v podjetju Alpos Pohištvo, ki opravljajo komercialna, administrativna in skladiščna dela. Barbara Miklič - Turk, soproga predsednika države »S to humantirano prireditvijo sporočate tudi drugim, da humanost in sočutje nikakor nista umrla.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 Sara Zupanc, avtorica scenarija in gledališke predstave Mladinskega centra - Smrkci. Mag. Marko Diaci. Župan Šentjurja je predlagal dolgoročni program vzdrževanja in izgradnje cest, ki bo preko razpisa podeljen koncesionarju. Suzana Plemenitaš. Kandidatka za ravnateljico v Dobju je dobila večino glasov svetnikov JZ OŠ Dobje. Albina Karmuzel. Predsednica ZPM v Šentjurju je še enkrat na dobrodelnem koncertu izpostavila svojo srčnost. 5 6 I Valentina Zidar. Zborovodkinja je občutno dvignila kvaliteto Mešanega pevskega zbora Tanja Gobec. Aktivistka je pridobila naziv prostovoljke leta 2011, bila je tudi koordinatorka čistilne akcije Očistimo Slovenijo. Gorazd Bebar. Tajnik MS Šentjur že 20 let sodeluje pri organizaciji Šentjurjevega, zadnja leta kot operativec. številka meseca noviceI 20 milijonov EUR bo Občina Šentjur namenila koncesionarju za izgradnjo in vzdrževanje cest v 15 letih. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM .c Matjaž Fidcrsek s.p. Ko bi vsakdo za seboj iiočistil — V tem primeru čistilnih akcij sploh ne bi potrebovali. A na 223 km2 površine, kolikor meri Občina Šentjur, žal posamezniki najdejo vse preveč kotičkov, ki se jim za odlaganje odpadkov zdijo bolj primerni kot ustrezni zabojniki. Divjim odlagališčem sredi narave, smetem ob cestah in na urejenih zelenih površinah, vsemu temu šentjurske krajevne skupnosti in društva napovedujejo vojno že vrsto pomladi. V Občini Šentjur je tradicija čistilnih akcij z dobro udeležbo dolgoletna, če so jo pa letos Ekologi brez meja zapakirali v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo, pa načeloma še toliko bolje. Akcija je bila namreč dobro oglaševana, kar je bilo sodeč po izkušnjah zagotovilo dobre udeležbe. Logistika in stroški Sicer pa spomnimo, da so občine že pred dvema letoma ob podobni akciji opozarjale, da je enodnevna čistilna akcija precej velik logistični zalogaj in da to zanje pomeni precejšen strošek. V podobni akciji pred dvema letoma so na primer na območju celotne šentjurske občine prostovoljci zbrali kar za 183.730 kg odpadkov. Vendar odpadki že nekaj časa niso več le smeti, ampak so tudi, vsaj deloma, material za ponovno uporabo. Že pred leti je tako tudi zakonodaja predpisala loče- Odlagaiišče odpadkov v gozdu v Primci sta si ogledala tudi župan in podžupan. vanje odpadkov ter pravilno ravnanje z njimi, prav tako sistemsko ureditev vključevanja v odvoz odpadkov. Kar pa seveda ni poceni in tako je leta 2010 čistilna akcija (sortiranje in obdelava odpadkov) občino stala skoraj 20 tisoč evrov. Letos so tako z občine, ki je skupaj s podjetjem Simbio dorekla logistiko za dan čistilne akcije, pozivali, naj bodo prostovoljci pozorni na ločeno zbiranje odpadkov in odlaganje v ustrezne vrečke. Za nekaj ton smeti »lažja« občina Sobotno jutro, 24. marca, je tudi v šentjurski občini postreglo s slikovitim prizorom z vrečkami in rokavicami oboroženih prostovoljcev. Za središče mesta in okolico šol so že v akciji dan prej (le hruševski osnovnošolci so čistilno akcijo izvedli v soboto) očistili okolico svojih šol in bili pri tem zelo temeljiti, tako da so se sobotni prostovoljci večinoma podali do katere od črnih točk v svoji krajevni skupnosti. Dela zlepa ne bo zmanjkalo, saj je po občini razpršenih evidentiranih kar 186 divjih odlagališč. Ponekod, še posebej v kakšnih gozdnih kotanjah in jamah, so se odpadki nabirali več desetletij, zato so iz več krajev proti zbirnemu vozili pošteno naložene prikolice odsluženih akumulatorjev, plastenk, starega železja ... Takšne skrite lokacije najbolje poznajo na primer lovci, planinci in ribiči, tako da so se poleg KS ravno ta društva najbolje organizirala in v nekaj urah opravila z navlako. Skupno je v Občini Šentjur čistilo nekaj manj kot tisoč prostovoljcev. Zbrali so 27.250 kilogramov odpadkov, od tega skoraj dve toni embalaže, dobrih osem ton kosovnih in kovinskih materialov (vključeno staro železje), ostalo količino predstavljajo mešani komunalni odpadki, za katere bo občina krila stroške za deponiranje na regijskem centru. (A. B.) dejstva jficrflfce Okoljsko osveščanje že v vrtcu Z osveščanjem o ločevanju odpadkov in pomenu čistega okolja je treba začeti čim bolj zgodaj. To je tudi eden od ciljev v projektu Remedisanus, ki ga občina izvaja skupaj z inštitutom za okolje in prostor. Posebno pozornost v projektu namenjajo mladim, tako so v OŠ Frana Malgaja izvedli delavnice na temo sortiranja odpadkov. Z akcijo nadaljujejo v vrtcu, kjer bodo izvedli praktične delavnice in prikazali možnosti ponovne uporabe materialov za izdelavo igrač. V vrtcih bodo dobili tudi koše za odpadke v obliki živali. Do konca projekta bodo v šentjurski občini sanirali deset črnih odlagališč in opravili na enem še remediacijo. Tradicionalna čistilna akcija na Ponikvi Čistilna akcija. V okviru projekta Očistimo Slovenijo je potekala čistilna akcija tudi na Ponikvi. Piše: Gašper Andrinek Organizatorja Turistično-olepševaino društvo Ponikva (TOD) in Krajevna skupnost Ponikva (KS) čistilno akcijo prirejata že zadnjih nekaj let, tudi izven projekta Očistimo Slovenijo. Po besedah predsednika TOD Zlatka Zevnika v društvu zagovarjajo idejo, da je potrebno Ponikvo vsakoletno očistiti t. i. letnih odpadkov. Stremijo k temu, da bi se akcija izvajala kmalu po koncu zime, da se kraj in okolica znebita odpadkov nekje do velike noči. Na letošnji čistilni akciji je sodelovalo 75 udeležencev. Po podatkih KS so nabrali 12 m3 ločenih odpadkov v vrečah in 3 m3 kosovnih odpadkov iz manjših divjih odlagališč. Odvoz so uredili še isti dan. TOD je s člani različnih društev (Mladinsko društvo Ponikva, TOD, Kulturno društvo, Športno-rekreacijsko društvo, PGD, Društvo prijateljev mladine, Lovsko društvo) poskrbelo za okrožje centra Ponikve z bližnjo okolico. KS je organizirala skupine po manjših vaseh in tako poskrbela za širšo okolico Krajevne skupnosti Ponikva. Po končani akciji so se udeleženci okrepčali z malico v gasilskem domu, ki so jo pripravili člani PGD. Že dan prej so na vseslovenski akciji sodelovali tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca. Vreče za ločevanje odpadkov in ostale pripomočke jim je priskrbela Občina Šentjur. Zadolženi so bili, da poskrbijo za okolico šole in vrtca. Po opažanju Zevnika je divjih odlagališč v okolici Ponikve manj kot nekoč, tako da se letos niso lotevali divjih odlagališč v večjem obsegu. So pa na KS opozorili, da bi lahko bilo več čiščenja in odvažanja večjih kosovnih odpadkov, ki naj še ne bi bili odkriti. Tako TOD kot KS bosta čistilno akcijo nadaljevala vsako leto, četudi akcije Očistimo Slovenijo ne bo več. Prostovoljci Ponikvo vsako leto očistijo odpadkov. Štipendije po novem Malgajevci in U3 pomagali čistiti Slovenijo Razvojna agencija Savinjske regije je pridobila sredstva za štipendiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. K sodelovanju je povabila občine Savinjske regije, da se vključijo v Enotno regijsko štipendijsko shemo. Glede na to, da je v Enotni regijski štipendijski shemi 50 % sofinanciranja štipendije že zagotovljenih s strani Evropskega sklada, pomeni prispevek oziroma subvencija občine še dodatno znižanje obveznosti delodajalca pri podeljevanju štipendij svojim štipendistom. Občina Šentjur ima v skladu za štipendiranje 8.370 EUR, v letu 2012 pa je planiranih 23.000 EUR. Enotna regijska štipendijska shema Savinjske regije bo izvajana v okviru sredstev sklada in tekočih proračunskih sredstev. Po novem bo štipendist -dijak prejemal okoli 185 EUR, študent pa povprečno 352 EUR, medtem ko naša podjetja dajejo za študenta 265 EUR. V Občini Šentjur trenutno subvencionirajo le eno štipendijo. Na izbor štipendista v enotni regijski štipendijski shemi pa občina nima nobenega vpliva, ampak ima na to vpliv le delodajalec. (J. G.) Tudi učenci in učenke višjih razredov OŠ Franja Malgaja Šentjur so se pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012. Vodja šolskega projekta je bil učitelj Jure Radišek, ki se je na koncu akcije, na kateri so učenci zbrali prav lep kup odpadkov, nesebično zahvalil še nekaterim učiteljem in učencem. Del učencev je začel z barvanjem šolske ograje, drugi pa so v devetih skupinah očistili vsak svojo lokacijo v Šentjurju (severno od železnice). Malgajevci so tudi poskrbeli za kulturno popestritev. Zaigral je »domač«bandU3 (beri»jutri«), ki je poleg ostalih rock komadov zaigral tudi EKO himno. Zbrane je pozdravil župan mag. Marko Diaci in jim zaželel, da bi Slovenijo očistili tako dobro, da tovrstnih akcij ne bi potrebovali več. Čistilno akcijo sta si ogledali tudi koordinatorki Očistimo Slovenijo, ki sta se v Šentjur pripeljali s službenim BMW-jem. Na zbornem mestu so učenci dobili navodila in vreče za smeti. Šentjur naj bo najsrečnejši kraj in dom za vse ljudi Svetniki so odloke aprilske seje sprejemali soglasno. bi selila v sosednje občine,« mu je odgovarjal župan mag. Marko Diaci. Odlok so svetniki soglasno sprejeli. Koncesija Najobširnejša točka dnevnega reda je bil investicijski program vzdrževanja in izgradnje lokalnih cest v občini, ki gaje izdelal dr. Žan Oplotnik. Za izgradnjo lokalnih cest (LC) bi občina prepustila izbranemu koncesionarju kar 24 izbranih odsekov, ki so jih izbrali po kriteriju cest, ki so potrebne takojšne rekonstrukcije. Gre za skupno dolžino 53,9 km cest. Vrednost del pa naj bi bila nekaj čez 20 milijonov EUR. Koncesionar, ki bo izbran na razpisu, bo moral vse te odseke obnoviti v 5 letih ter 15 let skrbeti za vzdrževanje 161 km lokalnih cest po občini. Na razpravo o odloku so se prijavili skoraj vsi občinski dejstvaHovJce Ceste Občina Šentjur ima na svojem območju obsežno omrežje občinskih cest, pri čemer je okoli 161 km kategoriziranih lokalnih cest in 230 km javnih poti. Omrežje je na mnogih mestih dotrajano, kar terja od občine velika sredstva za izvajanje rednega in investicijskega vzdrževanja. svetniki. Štefanijo Kramaršek (SDS) je skrbelo, če bo občina sploh dobila koncesionarja. Opomnila je na napačno širino ceste Dramlje-Svetelka-Marija Dobje. Ludvik Žafran (SDS) je izrazil željo, da bi se morale ceste obnavljati enakomerno po krajevnih skupnostih. Jelka Godec (SDS) je izrazila pomislek, da je 5 mesecev do izbire koncesionarja prekratek rok. Franc Korenjak (NSi) je dejal, da ne bo podprl koncesionarja iz druge države, Jurij Malovrh (SLS) pa, da v Sloveniji nimamo več tako močnega gradbinca in bo izbran tujec. Jože Artnak (LDS) je izrazil razočaranje, da se takšnih prijemov niso lotevali že pred leti, ter izpostavil preobremenitve proračuna za 3,5 mandate. Cveto Erjavec (SD) je razmišljal, da bo občina poskusni zajček... Svetniki so po odgovorih pripravljavca soglasno podprli predlagan odlok. Zaključni račun Po triurni razpravi o izbiri koncesionarja je svetnikom zmanjkalo energije za daljšo razpravo o zaključnem računu Občine Šentjur. Diaci je z izvedenimi deli v letu 2011 zelo zadovoljen, izrazil pa je pomislek, da bo občina še lahko, zaradi ukrepov vlade, delala projekte s tako konjunkturo. Prihodkov je bilo za 17,9 milijona EUR, odplačali so 430.000 dolgoročnega kredita, žal pa od države niso prejeli, čeprav so imeli podpisan sklep o realizaciji, 700.000 EUR za Vrtec Hruševec in 340.000 EUR za planinsko šolo. Sredstva bo država izplačevala po obrokih vsaj nekaj let. Godčeva je v razpravi izrazila željo, da bi bila vsa poročila krajevnih skupnosti na enakem obrazu in v enakem obsegu. Korže se je obesil na komunalni prispevek, ki gaje župan na prvi seji znižal na polovico sredstev, pa se na postavki ni nabralo toliko, kot je bilo tolmačeno na tisti seji - samo 450.000 EUR, Robert Polnar (LMD-GOŠ) pa mu je zabrusil, če ne zna računati, da 200.000 EUR ni enako 450.000 EUR. Zaključni račun so po nekaj polnarizmih svetniki soglasno podprli. Občinski svet. Najpomembnejši odlok o cestah za naslednjih 15 let sprejet soglasno. Piše: Jure Godler Na drugi aprilski četrtek se je sestal na redni seji občinski svet Občine Šentjur. Svetniki so pred seboj med drugim imeli zelo obširno gradivo o investicijskem vzdrževanju in izgradnji lokalnih cest v Občini Šentjur in zaključni račun občine. Še pred peturnim drobljenjem gradiva pa so si ogledali nekajminutni prispevek nacionalne televizije o blaženem Slomšku. Industrijska cona Občinska uprava je predlagala dokončanje opremljanja zemljišč na industrijski coni Šentjur -jug 2, kjer so zaključna dela ocenjena na 1,5 milijona EUR. Z zaključkom opremljanja bo ta prostor na voljo morebitnim investitorjem. S plačilom komunalnega prispevka si bo občina povrnila vložek v ta zemljišča, saj bodo v prihodnje za občino pomemben vir prihodkov ravno ti prispevki, na voljo pa bo približno 55.000 m2 tlorisne površine. Edino resno pripombo je imel Jože Korže (SDS), ki je pripomnil, da je še veliko prostorov praznih in se bo ta investicija vračala šele v 20 letih. »Če bi v Šentjurju že pred leti imeli te prostore, bi verjetno šentjurska podjetja Bosio in Etra ostala pri nas in se ne Mag. Marko Diaci o usposobljenosti javnih uslužbencev: »Gospa Sabina je do 26 zmeraj znala dobro prešteti.« O koncesionarjih, ki bi lahko bila tuja podjetja, je razmišljal Jurij Malovrh: »Lahko, da bo prišel varaždinec, s tem pa vemo, kako se češnje zobajo.« Jože Korže o nameri župana: »Župan bo za tole prijel kot lačna riba.« Jelka Godec o prepisovanju volilnih programov: »Vidim, da ima Polnar na mizi volilni program SDS, da bo še on kaj povedal.« Končno most čez Pešnico Robert Polnar o ultimativni vrednosti volilnega programa SDS z naslovom: »Naj Občina Šentjur postane najsrečnejši kraj in dom za vse ljudi.« Robert Polnar o resnosti razprav svetnikov SDS: »Lahko jih jemljem resno samo v primem, ko bo na vrbi zraslo grozdje.« Na mostu čez Pešnico se bosta končno lahko srečala dva osebna avtomobila, pešci pa bodo ob tem potok mirno prečkali po pločniku, ki bo zgrajen na obeh straneh cestišča. V celoti bo obnovljena tudi javna razsvetljava. Do odprtja bo treba počakati še do prihodnjega leta, a po tem, ko je bila obnova zaradi najrazličnejših vzrokov že nekajkrat prestavljena, je podpisana ustrezna pogodba, ki omogoča začetek dela. Gradbišče naj bi zaživelo konec aprila. Župan občine Šentjur mag. Marko Diaci je pogodbo podpisal s podjetjem Kostak iz Krškega, ki bo tokrat prvič delalo na Šentjurskem. Vrednost posla je skoraj 522 tisoč evrov. Ob obnovi in razširitvi mostu preko Pešnice bo obnovljenih tudi 400 metrov ceste na odseku pri Športnem parku v smeri naselja Podgrad. (J. G.) Dela na nevarnem mostu čez Pešnico se bodo začela že konec aprila. Cesta v Pirne Loke odprta Zadnji marčevski petek je bil za prebivalce Grobelnega velik dan. Svečano so odprli nov moderniziran odsek javne poti ob železnici (cesta v Pirne Loke). Obnovljena cesta, kot sta v nagovoru poudarila župan mag. Marko Diaci in Anton Ljubej, je plod dobrega sodelovanja med krajani, krajevno skupnostjo in občino. Predvsem so krajani zelo zagnano pristopili k modernizaciji z lastnim delom, za sofinanciranje pa so zbrali 11.600 evrov. Skupno je priprava podlage za cesto stala slabih 58 tisoč evrov, 5 tisočakov je prispevala občina, ostalo je financirala KS, za asfaltno prevleko pa je občina namenila 40.217,83 evrov. Da jim veliko pomeni, so dokazali z veliko enotnostjo, meni Ljubej, saj niso pri načrtovanju in izvedbi modernizacije naleteli niti na en problem z lastništvom oziroma zemljišči. Diaci pa je ob koncu zaželel, da bi se čim prej srečali tudi na otvoritvi tako želenega nadvoza Grobelno oziroma izvenniVojskega križanja. (J. G.) 53,9 km cest v 15 letih Med 24 cestami, ki naj bi se posodobile v 5 letih, je tudi cesta Kameno-Primož. Koncesija. Občina Šentjur bo problem vzdrževanja in izgradnje cest reševala vizionarsko. Piše: Jure Godler Občina Šentjur bo za vzdrževanje in izgradnjo kar 24 identificiranih odsekov cest, v skupni dolžini 53,9 km, iskala dolgoročnega koncesionarja, ki jih bo 15 let vzdrževal, so se soglasno strinjali občinski svetniki. Za ta namen bo občina v 15 letih namenila kar 20.372.000 EUR brez DDV, ki jih bo odplačevala z enakomernim zneskom 1.178.000 EUR na leto. Do te številke, ki sta jo izračunala občinska uprava, za njo Jernej Tisel in dr. Žan Oplotnik iz inštituta IRIS Maribor, lahko pridemo iz povprečne porabe proračunskih sredstev za vzdrževanje in izgradnjo cest v preteklih štirih letih. Najslabše prve Koncesija bo obsegala redno letno in zimsko vzdrževanje 161 km lokalnih cest in prenovo 24 odsekov lokalnih cest v obsegu 53,9 km. Ceste, ki jih bo koncesionar dolžan obnoviti, so bile izbrane po kriteriju naj slabših cest v občini in nimajo z enakomerno porazdelitvijo po krajevnih skupnostih nobene povezave. Z izvajanjem dejavnosti gospodarske javne službe bo zagotovljeno redno vzdrževanje in organiziranje obnove lokalnih cest, kar bo zagotavljalo varen promet na njih, ohranile ali izboljšale se bodo po njihovem prometne, tehnične in varnostne lastnosti. Do sedaj je gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja lokalnih cest opravljalo podjetje VOC Celje, ki pa ni imelo koncesije za opravljanje te službe, kot to določa zakonodaja. Koncesionar se bo s podpisom pogodbe zavezal, da bo v prvih petih letih izvedel vsa investicijska dela na predpisanih cestah, po preteku pogodbene dobe pa bo moral ceste zapustiti v vsaj enakem stanju, kot jih je prejel. Skupno je bilo obnovljenih kar 830 metrov za krajane zelo pomembne ceste. Modernizirali bomo javno pot v Bobovo Pri vseh modernizacijah cest pri spodnjem ustroju sodelujejo tudi občani. Ponikva. Pogovarjali smo se s predsednikom KS Ponikva Janko Pušnikom. Piše: Jure Godler Kako bi na kratko opisali KS Ponikva? ► Krajevna skupnost Ponikva je ena izmed večjih KS v Občini Šentjur. Po številu prebivalcev je druga največja z 2150 prebivalci, s 15 vasmi, 33 km javnih poti in 45 km nekategoriziranih cest. Iz Ponikve izhajajo pomembne zgodovinske osebnosti od blaženega Antona Martina Slomška, Blaža Kocena do Mihaela Žagajška. Naši krajani se predvsem ukvarjajo s kmetijstvom in z obrtjo, zelo malo pa je industrije. Katere večje investicije ste izvedli lansko leto? ► Od javnih poti smo modernizirali cesto v Luterju v dolžini 350 m, modernizirali javno pot v Ostrožnem Vapatič-Turk v dolžini 400 m, nekategorizirane dejstva nožiče Prihaja infomat Ob ureditvi ponkovškega trga se bo namestil tudi infomat. Naprava, s pomočjo katere bo elektronsko možno dostopati do vseh podatkov o Ponikvi, krajevnih znamenitostih in drugih turističnih lokacijah. Turistično olepševalno društvo Ponikva bo zanj odštelo nekaj manj kot 7.000 EUR. ceste v Zgornjih Selcah 300 m, cesto v Boletini 140 m ter cesto pri župniji v dolžini 90 m. Skupaj smo modernizirali 1280 m cest, širokih 3 m. Te ceste so bile plačane iz lastnih sredstev KS. Krajani so pripravili spodnji ustroj in blakine, za asfaltiranje pa smo poskrbeli v Krajevni skupnosti. Uredili smo tudi štiri ploščadi za ekološke otoke, eno pri šoli, v Okrogu, v Slatini in Hotunjah. Naš pogoj je bil, da se najde nek prostor, ki bi ga krajani brezplačno odstopili. Bo največja investicija v letu 2012 ureditev krajevnega trga? ► Že nekaj let je ta projekt aktualen. To je projekt Občine Šentjur. Zadnjega predloga, kakšna bo ureditev, še nisem videl. Župan je zagotovil svetu KS Ponikva, da bo projekt prej predstavil, preden gre v realizacijo. Boste izvedli še kakšen projekt v tem letu? ► Mi smo v letu 2012 na vrsti za razpis modernizacije javnih poti in nekategoriziranih cest. Pripravljamo se na modernizacijo 1000 m javne poti v Bobovem. Ta cesta je še v makadamski obliki in kljub temu, da je na tem območju le nekaj deset gospodinjstev, smo jo vseeno dali v plan. Spodnji ustroj bomo naredili skupaj s krajani, je pa predračunska vrednost tega okoli 88.000 EUR. Seveda bomo del sredstev morali dati iz proračuna KS. Kdaj bodo krajani Ponikve dočakali obnovo KD? ► Kulturni dom je bil obnovljen, kar se tiče zunanje ureditve - fasade in oken. Dvorana sama je dotrajana in je tudi potrebna obnove. Pozval sem naše kul- Janko Pušnik je predsednik KS Ponikva. MHMHHNHMMM Začela se bo gradnja križišča Občina Šentjur ima v načrtu še eno izvedbo investicije s sofinanciranjem države. Ta zelo potreben skupni projekt občine in države je tudi ureditev križišča pri železniški postaji in križišča Planina - Kozje. Pri železniški postaji naj bi se uredilo semaforizirano križišče, istočasno bo preurejeno že obstoječe križišče Planina - Kozje. Križišči bosta pri svetlobni signalizaciji intervalno povezani. Vrednost del znaša 306.489,74 evrov, od tega občina sofinancira 65.808,26 evrov, ostalo naj bi pokrilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor - direkcija za ceste. Dela bo izvajalo podjetje CM Celje, zaključena naj bi bila do konca tega leta. To velja, v kolikor ne bo prišlo s strani direkcije za ceste do sprememb v dinamiki financiranja. Pogodba je s strani Občine Šentjur že podpisana, čakamo pa še na potrditev s strani države. Tudi to nevarno križišče bo dočakalo ureditev in semafor. Prenovljena Ponikva Cesta v Bobovo bo letos na vrsti za asfaltno prevleko. turnike iz Kulturnega društva, naj se prijavijo na razpis, na del, ki se nanaša na obnovo kulturnih domov po KS. Ne vem, zakaj se niso prijavili. Če se sami ne bodo prijavili, bom naslednje leto sam našel ponudnike, saj je potrebno nekaj narediti. Res pa je, da dvorana ni velikokrat zasedena, kar pa upam, da se bo spremenilo, ko jo bomo uredili. Pred leti so se pojavljale težnje po odcepitvi Ponikve in ustanovitvi nove občine. ► Zanimivo vprašanje. Službeno hodim precej po Sloveniji, in večkrat naletim na občine, ki so manjše od naše krajevne skupnosti. Imajo pet do šest zaposlenih. To so bile ideje pred leti, trenutno pa ne vidim Ponikve kot občine. Bolj pomembno je dobro sodelovanje z Občino Šentjur in občina, ki ima malo prebivalcev, od pet do sedem tisoč, ne more biti uspešna občina. Če pa se bo spremenilo financiranje, bodo majhne občine imele velike probleme. Majhne občine so bile uspešne pri evropskih razpisih in so tudi takrat počrpale največ sredstev Kakšno vlogo ima Mladinsko društvo Ponikva pri vodenju mladine? ► Mladinsko društva Ponikva je aktivno. Sodeluje pri več projektih, čistilni akciji, majskem pohodu po poteh KS, izvaja dežuranje pri velikonočnici. V spodnjem delu ima svoje prostore, moramo pa se tudi z njimi dogovoriti o odpiralnem času teh prostorov in ni najbolj primerno, da je v nedeljo zjutraj še vse razmetano. Z mladimi dobro sodelujemo. Vaško jedro. Ponovno bodo zasadili oreh, zgradili prireditveni prostor in pot do pokopališča. Piše: Gašper Andrinek Ponikva bo od septembra videti drugače. Ideja o spremembi vaškega jedra se je pojavila pet let nazaj, ko je nastal načrt za ureditev spomenika Slomškov trg na Ponikvi, ki ga je izdelal Atelje Marko Mušič. Načrt zajema celostno prenovitev sedanjega prostora pred cerkvijo sv. Martina. V ureditev spada zaprtje trga za promet in preureditev ceste. Postavitev paviljona, v katerem naj bi zasadili oreh na mestu, kjer je stal znameniti oreh, pod katerim je nedeljsko šolo obiskoval Anton Martin Slomšek. Namestili bodo tudi spominski plošči Blaža Kocena in Slomška. Prireditveni prostor bo dvignjen na višino praga stavbe, v kateri deluje TOD, in bo opremljen s posebno prireditveno osvetljavo. Pred pragom cerkve bo še posebej dvignjena ploščad. V načrt spada še odstranitev spomenika NOB, ki bo prestavljen na drugo lokacijo, ter ureditev poti med javorji, ki bo vodila od vzhodne strani cerkve do pokopališča. Z izvedbo tega projekta se izboljšala podoba vaškega jedra in s tem povečala atraktivnost naselja Ponikva tako za turiste kot tudi za lokalno prebivalstvo. Projekt je vključen v zamisel Slomškovega leta, ko je Ponikva v središču pozornosti zaradi številnih prireditev v čast Slomšku za širšo javnost. Domači župnik Alojz Kačičnik pravi, da bo z izvedbo tega projekta župnija pridobila primeren sakralni prostor okoli cerkve, ki sedaj ni postavljena v pravo okolje. Trenutno poteka razpis za izvedbo del prve faze, ki ga je razpisala Občina Šentjur. Gradbena dela naj bi se začela sredi maja in potekala čez poletje do konca avgusta. prestavljen spomenikNOB kamnita obloga drobljenec Z ureditvijo vaškega jedra bo Ponikva pridobila na atraktivnosti. *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■»«« Novo gasilsko vozilo Drugo aprilsko soboto je bil za ponkovške gasilce nepozaben dan. Na Ponikvo so pripeljali novo gasilsko vozilo Mercedez Benz Atego 1428 AF. »Za točno ceno vozila še ne vemo, bo pa okoli 160.000 EUR, ker ima avtomobil rabljeno podvozje,« nam je zaupal predsednik društva Franc Hrovatič ml, »cene novega pa se gibljejo okoli 250.000 EUR.« »Večino denarja smo zbrali tudi s pomočjo obrtnikov in krajanov,« je še dopolnil Hrovatič. Društvo bo PCD Ponikva bo praznovanje 90. obletnice proslavilo tudi z novim gasilskim avtomobilom. konec junija praznovalo tudi 90. je bil povod za nakup novega obletnico ustanovitve in tudi to avtomobila. (J. G.) Spominski park V novo podobo Ponikve spada ureditev spomenika padlim borcem NOB, ki bo odstranjen s trenutnega mesta. Poleg ureditve vaškega jedra ob cerkvi namerava Občina Šentjur izvesti projekt razširitve dovozne ceste proti osnovni šoli. Prostor ob pošti na Ponikvi, kjer je nekdaj stala starejša stanovanjska hiša, je predviden za novo lokacijo spomenika. Prestavili bodo tudi ploščad, na kateri naj bi stal prestavljen spomenik, preuredili pa bodo tudi okolico. (G. A.) Za las zgrešili medaljo Referendum. Šenturčani in Dobjani smo bili odločno proti družinskemu zakoniku. Piše: Jure Godler Zadnjo marčevsko nedeljo smo se ponovno odpravili na volišča. Kot smo že navajeni, smo glasovali ponovno v eno skrajnost, saj smo glasovali kar v 72,47 % proti družinskemu zakoniku, kar nas je postavilo v samo špico tistih, ki so odločno rekli ne, med drugim tudi otroškim pravicam in poteptali enakopravnost majšin. Pred nami so bili le Ribnica II (75,31 %), Ptuj III (73,66 %] in za minimalno Novo mesto I (72,52 %). Po referendumu se že pojavljajo težnje po spremenjenem zakoniku, vendar bo vsaka razprava o novem vladnem predlogu zamrznjena še eno leto. Z zavrnitvijo tega smo si vsaj za eno leto zaprli vrata, da bi državne službe imele moč C dejstva KbS Referendum Zahtevo za referendum o družinskem zakoniku je s podpisi več kot 42.000 državljanov 3. februarja vložila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Volivci smo predlog družinskega zakonika na referendumu s 54,63 % PROTI in 45,37 % glasovi ZA zavrnili. Davkoplačevalce nas bo stal okoli 4 milijone evrov. Za tak denar bi v Šentjurju že prišli do novega Kulturnega centra. NAVODILO: ,bhrožl b===d. -ZA. .» be.=d= -ABOTI. PROTI Obeu r'*’' Šentjur odločno proti družinskemu zakoniku. ukrepati in preprečiti tudi zlorabe otrok že pred tragedijo. V skrajnosti Volilna udeležba pri nas je bila 26,51 %, kar je nekaj odstotkov manj kot povprečna udeležba po Sloveniji, ki je bila 30,10 %. Največja udeležba je bila 42,03 % na volišču Slomšek v Dramljah, najnižja pa v Gasilskem domu Loka pri Žusmu 15,41 %. Bolj zanimivi, kot udeležba, so bili visoki odstotki na voliščih pri glasovanju proti. Najbolj proti družinskemu zakoniku so bili na volišču Drobne v Loki pri Žusmu, kar 94,44 % glasov proti, na volišču Kladnik v Planini pri Sevnici 93,75 %, v Kulturnem domu Dobje 93,20 % na volišču Čepin v Gorici pri Slivnici 91,43 % in v Gasilskem domu Dobrina 90,38 %, kar v grobem pomeni, da so proti glasovali skoraj vsi volivci, ki so se udeležili referenduma. Mesto še najbolj za Podporo referendumu so izglasovali le v Sejni dvorani Občine Šentjur, na Mestnem trgu, kjer je od 285 volivcev 149 ali 52,46 % glasovalo za družinski zakonik. Največje odstotke ZA smo izglasovali na voliščih v mestu Šentjur, OŠ Franja Malgaja Šentjur 42,69 %, Gasilski dom Šentjur 39,55 %, OŠ Hruševec volišče I 39,60 % in v Vaškem hramu v Šentjurju 35,56 %. Velik odstotek ZA, namreč 47,78 %, smo izglasovali tudi na predčasnih volitvah na Upravni enoti v Šentjurju. krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Kava bar Pošta Tomaž i)i i Mestni trg 7. Šentjur TVIaša kava diši nepozabno! Elbatrade um Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/0,5 min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in skupaj bomo poiskali rešitev. ! Nova ravnateljica? Nezadržno se tako imenovana »Dobjanska šolska vojna« bliža svojemu koncu. Po tem, ko je občinski svet Dobje izglasoval podporo kandidatki za ravnateljico Suzani Plemenitaš, je ta, kot je bilo pričakovano, dobila podporo tudi v svetu zavoda OŠ Dobje. Za njo je glasovalo 7 članov sveta, dva pa za trenutnega ravnatelja OŠ Dobje, mag. Vincenca Freceta. Kljub temu, da je ravnatelj Frece prinesel na svet zavoda dokument, s katerim protikorupcijska komisija svetuje, da bi se morala Plemenitaševa, ki nastopa v dveh vlogah - kot svetnica javnega zavoda in kandidatka za ravnateljico, iz glasovanja izločiti, je ta vseeno glasovala. Kljub temu, če se njen glas upošteva ali ne, je Plemenitaševa dobila zadostno število glasov. V naslednjem koraku bo svet zavoda OŠ Dobje zaprosil za mnenje ministra za šolstvo in šport, kar je vmesna faza postopka imenovanja ravnatelja. V kolikor minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči brez tega mnenja. Po prejemu mnenja ministra svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. V kolikor bi bilo mnenje ministra negativno - v primeru, da kandidat ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, bi bilo imenovanje takšnega kandidata nezakonito in bi moralo ministrstvo pri tem uporabiti pravna sredstva. Seveda pa lahko pričakujemo, da se bo na sklepe pritožil tudi sedanji ravnatelj Frece. (J. G.) Bo nova ravnateljica Suzana Plemenitaš? Jože Štiglic je predsednik organizacijskega odbora, zadolženega za Šentjurjevo. Šentjurjevo je premalo promovirano Jože Štiglic. Delal je 15 let na terenu na veterinarski postaji, 5 let na inšpekcijski službi občinske uprave in 15 let v gospodarstvu, kjer se je tudi upokojil. V letu 2010 je prevzel funkcijo predsednika mestnega sveta Šentjur in bil izvoljen na listi DeSUSa v občinski svet Občine Šentjur. Pogovarjal seje: Jure Godler Kot predsednik mestnega sveta Šentjur ste direktno vpeti v organizacijo Šentjurjevega? Kaj so vaše zadolžitve? ► Šentjurjevo je osrednja turistična prireditev Občine Šentjur. Mestna skupnost je že od samega začetka, poleg občine in Razvojne agencije Kozjansko, eden glavnih organizatorjev. Vendar ne smemo pozabiti ostalih organizatorjev po posameznih prireditvah. Vodim tudi organizacijski odbor, ki je zadolžen za pripravo Šentjurjevega. V samo opera-tivo nisem toliko vpet, za to je zadolžen predvsem tajnik MS Gorazd Bebar. Kakšni so pozitivni učinki Šentjurjevega? ► S to prireditvijo se Šentjur promovira v širši slovenski prostor. Predvsem je namen Šentjurjevega povezovanje občanov in ostalih krajevnih skupnosti ter predstavitev tistega, kar lahko ponudi Šentjur, zlasti predstavitve kulturne in obrtne dejavnosti Šentjurčanov. Moja ocena je, da je ta prireditev zelo pozitivna za širšo javnost. Mogoče je Šentjurjevo malo premalo promoviramo, a kar se organizacije tiče, je vsako leto zelo uspešna. Kakšen je proračun Šentjurjevega? ► O konkretnih številkah bi težko govoril, ker določene prireditve financirajo sami organizatorji. Večji del finančnega bremena nosi Občina Šentjur. Prijavili smo se na razpis za turistične prireditve, kjer smo pridobili 8.400 EUR, nekaj prispeva tudi Mestna skupnost Šentjur, ostalo pa RAK, JSKD Šentjur, ŠKMŠ ... Konkretnega zneska, koliko bo stala celotna prireditev, nimamo. Letos je odpadla tudi tradicionalna konjska povorka. Zakaj? ► Ta povorka je odpadla, ker smo računali, da bomo v mesecu aprilu začeli z rekonstrukcijo mostu na Pešnici. Ta povorka zahteva precej logistične organizacije, od zapore cest, varnostnikov in zato smo se odločili, da je letos zaradi tega ne izvedemo. Smo pa zato vključili v program Šentjurjevega Šentjursko poroko. Izpad povorke je kar odmeven pri samih obiskovalcih, saj je bila povorka konjere-jcev in prikaz starih običajev zelo obiskana prireditev. Bomo pa naslednje leto s povorko nadaljevali. Katera prireditev v Šentjurjevem je tista, ki bi jo lahko imenovali osrednja? ► Vsa leta je bila osrednja prireditev konjska povorka. Namesto tega bomo izvedli Šentjursko poroko. Izvedel se bo mimohod kočij, svatov in stari običaj šranganje, v četrtek bo podoknica v Zgornjem trgu s Francem Pistotnikom. Sama poroka bo v Ipavčevi hiši. Večina prireditev je po sistemu »že videno«. O čem se letošnja prireditev razlikuje od prejšnjih? ► Drži. Organizatorji se trudimo, da bi dodali vsem prireditvam neko novo vsebino in kvaliteto. Tako smo v lanskem letu začeli s prireditvijo Šentjurčani Šentjurčanom. To prireditev smo predstavili v nedeljo popoldan. Sam program je še presenečenje, zanj pa skrbi Tanja Gobec. Nekih novih idej trenutno ni, sejem bo letos manjši, ravno zaradi tega, ker Je sistem prostovoljnega krvodajalstva ogrožen? Afera se na krvodajalski akciji na Planini ni poznala, saj je kri darovalo 129 krvodajalcev. smo letos bolj selekcionirali razstavljavce. Ste tudi občinski svetnik v stranki DeSUS. Kako ocenjujete delo župana mag. Marka Diacija? ► Z vsemi občinskimi službami tako mestni kot občinski svetniki zelo dobro sodelujemo. Naši programi so bolj ambiciozni, kot so programi na občinski ravni, saj mora župan skrbeti za širše območje in ne samo za center - mesto Šentjur. Zaključni račun za 2011 je po moji oceni premalo ambiciozen in mislim, da bomo s takim načinom planiranja težko dohajali druge in bi morali biti bolj korajžni. Marsikaj tistega, kar smo si zadali, nismo uspeli realizirati. Kako gledate na dolgoročno zadolževanje Občine? ► Če me sprašujete o investicijskem programu vzdrževanja in izgradnje lokalnih cest, mislim, da je ta predlog zelo dober. Stroški vzdrževanja iz leta v leto naraščajo in so odvisni od vremena. Ta strošek bo fiksen in ga bo lažje predvideti v proračunih. Glede oddaje lokalnih cest v posodabljanje pa se mi zdi, da bo potrebno to še definirati. Bojim se, da se bodo naši načrti v MS Šentjur zaradi tega odmaknili v neko daljše časovno obdobje. S koncesionarjem se je potrebno dogovoriti, v kakšni dinamiki bi se posodobitve naprej dogajale. V Sloveniji skoraj ni več močnih gradbincev. Se bodo prijavljali tujci? ► To je dodatna nevarnost, ker so razpisi odprti, in lahko pride kdorkoli. V Sloveniji imamo zelo malo gradbincev, ki nam bi dali bančno garancijo za ta dela. S prihodom tujcev bi to pomenilo, da bi vsi ti izvajalci, ki so doslej izvajali to delo, odpadli. Takšno koncesijo bi bilo potrebno razširiti tudi na javne poti. Bomo v Šentjurju dočakali kdaj mestni park? ► Težko. Klasičnega mestnega parka verjetno ne. Manjši park bi uredili med bloki v Ulici Dušana Kvedra, kjer je zdaj zelenica. Žal pa ne poznam lokacije za kakšno večje področje za mestni park. Ste tudi tako imenovani mali župan. S čim se lahko pohvalite v vašem mandatu? ► Ko sem prevzel to funkcijo - predsednik Mestnega sveta, smo naredili posnetek stanja v mestni skupnosti in prisluhnili krajanom. Zanimivo je, da so želje krajanov manjše kot želje vodstva, želijo si predvsem urejene infrastrukture. Šentjurju bi zelo veliko pomenila šentjurska obvoznica, s katero bi preusmerili tranzitni promet iz mestnega jedra. Lani smo uredili nekaj perečih odsekov cest. Me pa skrbi, kaj bo s projekti, ki so v pristojnosti občine - posodobitev ceste v Hruševec, na Lipico, z mostom čez Pešnico, Ulica I. celjske čete, v kateri je tudi sanacija plazu, Prešernova ulica... Ti projekti so bili že lani uvrščeni v občinski plan, a niso bili realizirani. Aktivni smo bili tudi pri varovanju okolja. Menim, da moramo meščanom ponuditi možnost, da imajo kam odlagati smeti - odpadke. Namestili smo nove košare za smeti, klopce ob sprehajalnih poteh. Zamenjali bomo še stare košare za smeti in jih nadomestili z novimi. Dosegli smo tudi, da je lastnik odstranil stare garaže pri Zdravstvenem domu, ki so kazile izgled mesta in odstranili kiosk pri nekdanji gostilni Jerneja Andreja. Malo smo še popravili vodnjak pri Ipavčevi hiši... Drugih investicij pa letos še nismo izvedli. Mestna skupnost je dobila tudi priznanje Turistične zveze Slovenije za urejenost in gostoljubnost samega mesta. Dobili smo priznanje tudi za urejenost Zgornjega trga. Kako naj bi se razvijal Šentjur v prihodnosti? ► Trenutno čakamo, da bo občina sprejela Prostorski načrt, ki bo širše opredelil rabo prostora. Želimo si, da bo Zgornji trg služil namenu starega trga, kraj, kjer so delovali Ipavci, in pričakujem, da bi razvoj Šentjurja usmerili na področje bivšega Alposa. Treba bo izkoristiti ta prostor, saj drugega prostora v samem centru nimamo. V tej fazi bi želeli, da bi Alpos odstopil parkirišča pred upravno stavbo, stečajna upraviteljica je županu mag. Marku Diaciju ponudila odkup, a občina teh sredstev trenutno nima na razpolago. Trgovanje s krvjo? Sistem prostovoljnega krvodajalstva temelji na solidarnosti in zaupanju. Novice o domnevnem kovanju velikih dobičkov s prodajo krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino bi lahko sistem ogrozile. Pišeta: Sergeja Javornik in Jure Godler Če je republiški Zavod za transfuzijsko medicino res služil s krvjo, darovano na krvodajalskih akcijah, je to nedopustno in nedojemljivo norčevanje iz prostovoljcev in Rdečega križa. Na šentjurskem območnem združenju Očitano Zavod za transfuzijo naj bi po poročanju spletnega portala Požareport služil milijone evrov s prometom krvi. Kri, ki jo na zavodu zberejo s krvodajalskimi akcijami, naj bi brez javnih razpisov dajali v predelavo, nato pa jo uvažali nazaj, pri čemer naj bi ustvarili okoli deset milijonov evrov letnega dobička na račun krvodajalcev. Ta denar naj bi vodstvo zavoda posojalo svojim podjetjem v obliki posojil, ki pa se ne vračajo, ker podjetja posojilojemalci prej propadejo. Rdečega križa, ki organizira krvodajalske akcije v naši občini, so nad tem razočarani. Nezaslišano! Sekretarka območnega združenja Andreja Tisel nam je povedala: »Naši krvodajalci namreč kri darujejo prostovoljno, brezplačno. Marsikdo se odreče tudi prostemu dnevu samo, da lahko nekdo v bolnišnici, ob operaciji, brezplačno dobi njegovo kri. Naši krvodajalci darujejo skoraj vso kri direktno celjski bolnišnici, torej celjskemu transfuzijskemu centru, in verjamem, da se v Celju kaj takega ne dogaja.« »Ta namigovanja bo preučilo tudi ministrstvo in upam, da temu ni tako in da ne bo vplivalo na krvodajalce in krvodajalske akcije. Rdeči križ s to afero ni povezan. Naše poslanstvo je, da spodbujamo darovanje krvi in vsako leto je krvodajalcev več. Že v letu 2011 smo presegli plan, ki smo si ga zadali -to je 1200 krvodajalcev, imeli smo jih dobrih 1500. Na Šentjurskem je krvodajalstvo v porastu,« je dodala Tislova. Na območnem združenju tudi vedno težje pokrivajo stroške za izvedbo krvodajalskih akcij in drugih dejavnosti na področju krvodajalstva. Stroški so vedno višji, ministrstvo za zdravje in Zavod za transfuzijsko medicino pa krvodajalstvu namenjata vedno manj denarja. Leta 2009 je povračilo stroškov za posameznega krvodajalca znašalo 6,20 evra, pred dvema letoma 4,96 evra, lani 4,90 evra, letos pa trenutno 2,36 evra, a se o ceni z ministrstvom za zdravje še pogajajo. Kar nekaj družin živi na robu Sekretarka OZRK Šentjur Andreja Tisel. Rdeči križ. Število pomoči potrebnih na Šentjurskem in v Dobju narašča. Piše: Jure Godler »Zadnje mesece zaprosi za pomoč na Območnem združenju Rdečega Križa Šentjur vedno več oseb. Pomagamo jim predvsem v obliki prehrambnih paketov in v denarni pomoči,« je začela pogovor sekretarka Andreja Tisel. Prošnja po plačilu položnic se je med letoma 2010 in 2011 povečala za 70 %, število prosilcev pa še vedno narašča in v letošnjem letu so že na 30 % višine lanske pomoči. V povprečju se na sedež Rdečega križa oglasijo od dva do trije prosilci denarne pomoči na teden. Prazna skladišča »Skladišča so bolj kot ne prazna, razpolagamo še z rižem, z lastnimi sredstvi smo dokupili 80 kg sladkorja in 80 litrov olja in s tem bomo skušali zdržati še nekaj mesecev, dokler ne Zbrana sredstva Solidarnost je še vedno med ljudmi. Ljudje so še vedno pripravljeni pomagati. Aktivisti Rdečega križa so v Šentjurju zbrali okoli 10.000 EUR iz članarin in prostovoljnih prispevkov. V bližnji prihodnosti bodo poslali tudi položnice po centru Šentjurja. Potrebujejo hrano Skladišča Območnega združenja Rdečega križa Šentjur na Cesti Miloša Zidanška (v blokih na Pesnici) so odprta vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure. Za dve skladišči skrbijo zaposlena javna delavka in nekaj prostovoljk. Skladišče z oblačili bodo v bližnji prihodnosti prenovili. Izločili bodo nekaj oblačil, ki so že nekaj let v skladišču. Ta oblačila bodo reciklirali, material ponovno uporabili in naredili dodaten prostor za oblačila v skladišču. Trenutno jim najbolj primanjkuje športnih oblačil - trenirk in športnih copatov prejmemo prehrambnih paketov iz EU,« pravi Tislova. Ti paketi naj bi prišli v začetku poletja. Na Rdečem križu pričakujejo tudi prehrambne pakete iz sredstev FIHO v mesecu maju. Teh paketov, financiranih iz davkov iger na srečo, bo v Šentjur prišlo na leto okoli 500. Na Rdečem križu morajo na paziti, da porabo teh paketov razporedijo skozi vse leto. Že nekaj mesecev tudi sodelujejo v akciji zbiranja hrane. Njihov voziček stoji v trgovini SPAR v Šentjurju. Takšna zbiralna akcija je zelo dobrodošla predvsem v teh mesecih, ko še ni prehrambne pomoči. Plačilo položnic V letošnjem letu so razdelili za položnice že okoli 2.000 za odrasle, po katerih je veliko povpraševanje. Prehrambnih paketov, ki jih hranijo v sosednjem skladišču, počasi zmanjkuje. V paketu, ki ga lahko danes ponudijo prosilcem pomoči, je poleg 10 kilogramov riža še liter olja in dva kilograma sladkorja. Veliko jim pomeni tudi podarjena hrana, ki jo darujejo kupci v šentjurskem Šparu v voziček pri blagajni. Po potrebi prostovoljke v paket dodajo tudi tam zbrano hrano. Še vedno prosijo predvsem za olje in sladkor, ki jih v paketih državnih rezerv ni. (J. G.) EUR, predviden letni plan pa je 7.000 EUR. Na prosilca namenijo od 100 do 200 EUR. Višina sredstev je odvisna od tega, za kaj se položnice namenjajo, koliko je družinskih članov in kakšni so družinski dohodki. Socialno stanje je iz leta v leta slabše. S prosilci se pogovarjajo in ugotovijo dejansko stanje družine. Se je že zgodilo, da so prosilci izgubili socialno pomoč ravno zaradi prevelikih dohodkov. Za pomoč pri plačilu položnic morajo prosilci prinesti tudi dokazila: plačilno listo, dokazilo o otroškem dodatku, odrezek od pokojnine. Do te pomoči so upravičeni največ enkrat letno. V skladišču RK bodo nekatera oblačila poslali v recikliranje. Stiske se povečujejo Župnijska Karitas. Ko so stiske največje, se vedno najde kdo, ki lahko pomaga. Spomladi leta 2008 je župnija sv. Jurija Šentjur pri Celju ustanovila župnijsko Karitas (ŽK) z namenom uresničevanja karitativnega poslanstva Cerkve. Karitativno delo je bilo v župniji vedno prisotno, a prvič uradno predstavljeno kmalu po osamosvojitvi naše države. V začetku je bilo nekaj ustanovitvenih težav, tako da je uradna aktivnost za nekaj let zastala. Sedanji župnik Vinko Čonč pa je ponovno oživil karitativno dejavnost župnije in je tudi predsednik ŽK. Organizacija je sestavni del Škofijske Karitas Celje in Slovenske Karitas in je namenjena oskrbovanju pomoči potrebnim, predvsem na teritoriju župnije sv. Jurija. Humanitarna organizacija med ljudmi pospešuje zavest o potrebnosti izpolnjevanja zapovedi o ljubezni do bližnjega, daje pobude in si prizadeva vplivati na razvoj dogodkov na področju svojega delovanja. Glavno jedro delovanja je zbiranje sredstev, evidentiranje pomoči potrebnih, razdeljevanje pomoči, osveščanje in izvajanje pomoči v raznih akcijah. Pomagajo družinam in posameznikom, ki se znajdejo v trenutni ali trajni stiski. Pomoč delijo v obliki paketov z oblačili, najosnovnejšimi živili, s higienskimi pripomočki, s plačevanjem položnic za najnujnejše življenjske stroške, pomagajo pri nakupu kurjave, ozimnice, stanovanjske opreme, gradbenega materiala ... Socialno šibkim družinam z otroki pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin, delno pokrivajo stroške toplega obroka, prevoznih kart, nastanitev v dijaških domovih in nudijo drugo pomoč pri učenju. Pomagajo starejšim, bolnim, odvisnikom, brezdomcem in invalidom. Pomoč je namenjena tudi vzpostavljanju in ohranjanju stikov. »Glede na velike stiske, ki se zadnje čase povečujejo, in to v času mnogih stečajev in nove socialne politike, je delovanje predvsem usmerjeno v enkratne pomoči,« nam je povedal voditelj ŽK Šentjur Peter Krč. »Gre za stanja, ki nastanejo hitro, ko se posameznik ali skupina na enkrat znajde v bistveno slabši situaciji. Pričakuje pa se, da dolgoročno človeka vredno življenje zagotavlja naša skupna država.« (J. G.) Jager Franci s p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 www.cistilnenaprave-dezevnica.si V naši naravi je, da skrbimo za naravo. Izkoristite ugoden nakup, ter brezplačen strokovni nasvet. Pokličite! >istemi zazbiranje in uporabo deževnici1 ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica T: 0 1 /7 8 6 9 2 7 0 M: 051 / 652-192 e - m a i I: info@armex-armature.si Šentjurski prostovoljci 2011 Največ nominacij za prostovoljce je predlagal ravno organizator prireditve Mladinski center Šentjur. Naj prostovoljci Anja Laubič. Prevzela je strokovno vodenje Mladinske folklorne skupine Lintvar in poučuje folkloro otrok od 1. do 4. razreda na Osnovni šoli Dramlje. Enkrat tedensko se druži z mentalno in motorično zaostalimi otroki. Tjaša Bosio. V letu 2011 je prevzemala pomembne in odgovorne naloge ter samoiniciativno pomagala pri vrsti aktivnosti in projektov MCŠ kot so Jurčkovanje, Etno večer, Prostovoljec, Prostovoljka občine Šentjur in drugih projektih. Urban Petelin je lani sodeloval in pomagal na vseh projektih Športnega in mladinskega društva Grobelno. Sam je organiziral turnir v ulični košarki in decembrsko otroško rajanje ter soorganiziral prvi koncert Mladi-avtor-kant. Prostovoljstvo. Ko želja pomagati preseže denarno plačilo. Piše: Saša Majer Občina Šentjur in Razvojna agencija Kozjansko (Mladinski center Šentjur - MCŠ) sta že sedmič podelila priznanja in pohvale za prostovoljca/ prostovoljko občine Šentjur. Tokratno prireditev sta na zadnji marčevski dan povezovali Ana Zupanc in Monika Oset, večjo umetniško in kulturno težo pa so prireditvi zagotovo doprinesli j nastopajoči: plesna skupina | Elipsa, mladinska folklorna t plesna skupina Lintvar, pevski s zbor Osnovne šole Franja Malgaja ter mladi ustvarjalci - prostovoljci, ki so pripravili kratko igro na temo, kako je nastala ideja o prireditvi Prostovoljec, prostovoljka. Kdo so nominiranci? Predsednica komisije za izbor prostovoljca/prostovoljke občine Šentjur Albina Kar-muzel je predstavila kandidate ter način podelitev pohval in občinskih priznanj po treh starostnih skupinah: do vključno 18. leta, od 19. do vključno 30. leta ter od 31. leta - tisti prostovoljci, ki delajo z otroki in mladino. Skupinsko pohvalo so prejele učenke iz osnovnih šol Franja Malgaja in Hruševec Šentjur: Nina Salomon, Alja Tovornik, Tinkara Godec, Gaja Tacer, Urška Kukovič, Korina Arlič in Tina Kamenik. V kategoriji do vključno 18 let so bile nominirane Anja Lavbič (zavod ETNO-EKO), Laura Kovač (OŠ Planina pri Sevnici) in Tanja Kopinšek (MCŠ). V kategoriji od 19 do vključno 30 let so bile nominirane Tjaša Bosio, Helena Sajnker, Marjana Majcen, Ana Palčnik, Sara Zupanc, Teja Peperko, Anja Dominič, Jernej Varlec (vsi MCŠ), Urban Petelin, Ana Herman, Gregor Počivalšek (vsi MD Grobelno). V kategoriji nad 30 let so bili nominirani Tanja Gobec, Anica Cede (obe OZ PM Šentjur) in Mojca Oset (ŠCŠ). Prostovoljstvo Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - na socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. Tanja Gobec že več kot desetletje deluje na področju dela z otroki in mladimi, predvsem na področju kulturne dediščine in preventivnih dejavnosti. Ustanovila je Mladinsko folklorno skupino Lintvar, izvajala folklorne dejavnosti v OŠ Dramlje in OŠ Slivnica pri Celju. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 največje narodnozabavne uspešnice vseh časov RADIO ROGLA PO SLOVENSKO Poslušaj na: www.radiorogla.si! NAJEM VSEH VRST PLOVIL 051 328 854 www.procharter.si PRil CHARTER Martin Laubič s.p. EMim Mi\'jčrm^MEBUSSa Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moil: htubic.martin@sioi.net GSM: 041672302 Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL - 40% prihranek energije in 10-letna garancija V JUBIZOL toplotnoizolacijskem sistemu se vaša hiša počuti najbolje. Stehnološkodovršenimi materiali,dolgoletnimi izkušnjami ter strokovno vgradnjo zagotavlja dolgo obstojnost in zaščito, odlično izolacijo, dovršen estetski videz, 10 let garancije in tisto, kar največ šteje - do 40% prihranka energije zaradi odlične izolacije. JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi Standard, Natur, Comfort, Premium in Strong imajo evropsko tehnično soglasje ETA. ETA tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti komponent JUBIZOL toplotnoizolacijskega sistema. Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Strong je novost v našem prodajnem programu; priporočamo ga za objekte s potrebo po povečani upogibni in natezni trdnosti nosilnih slojev. To dosežemo z odebelitvijo in dvojnim armiranjem osnovnega ometa, kar omogoča visoko varnost sistema predvsem pred poškodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (toča, ekstremne deževne padavine z močnim vetrom) in vandalizma, pred poškodbami, ki jih na fasadi lahko povzročijo razne živali, pa tudi pred poškodbami zaradi velikih toplotnih raztezkov in skrčkov, ki so lahko posledica vgradnje zaključnih ometov temnih barvnih tonov. JUB-ov arhitekt svetovalec in izdelava barvne študije Za izdelavo barvne študije pokličite našega arhitekta svetovalca v JUB Design Studio - telefon 01/588 42 66. Pri naročilu toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam nudimo brezplačno barvno študijo! Tehnično informativna služba - izvedba fasade - 080 15 56 (vsak delovni dan med 8. in 18 uro) E- pošta: info@jub.si; www.jub.si www.jub.eu Zdravo mesto z jabolki Mladinski center Šentjur je zadnji petek v mesecu marcu v okviru projekta Tedna zdravega mesta, ki ga organizirata Občina Šentjur in LAS za preprečevanje odvisnosti od drog, na Mestnem trgu mimoidočim delil jabolka in jih obveščal o zdravem načinu življenja. Mladinski center že tradicionalno sodeluje v tem projektu. Poleg tega so člani predstavljali tudi delovanje mladih. »Če hočeš živeti zdravo, sploh ni potrebno veliko - potrebno se je zdravo prehranjevati in se veliko gibati,« nam je povedala Mojca Zupanc, vodja projekta Eno jabolko na dan prežene vse zdravnike stran. Poleg tega so mladi promovirali tudi igro Spoznaj svojo občino, kjer so lahko obiskovalci stojnice odgovarjali na lahka vprašanja o občini in si s tem prislužili bio jabolko, ki so jih pridobili od Kmetijske šole Šentjur. V treh urah, ko so imeli pred občinsko stavbo postavljeno stojnico, so mladi razdelili med naključne obiskovalce tri zaboje jabolk. (J. G.) Prostovoljke mladinskega centra so mimoidočim delile jabolka. Sadjarjem zagodla pozeba Gremo mi po svoje Taborniški pozdrav s trobento je bila hudomušna popestritev. Suša. Na Šentjurskem za zdaj večjih težav z vodo ni, sadjarjem jo je zagodla pozeba. Piše: Nina Krobat Stanje vodnih virov na območju Javnega komunalnega podjetja Šentjur je še v mejah normale, pravi direktor Igor Gorjup. »Čez dan se sicer voda iz vodohranov porabi, vendar se zaloge znova obnovijo ponoči, ko je poraba manjša. Smo pa zaradi suše in pomanjkanja padavin na vseh črpališčih zaznali upad podtalnice,« pojasnjuje Gorjup. Strokovnjaki večje težave z vodo sicer napovedujejo za poletne mesece. Če bo tudi na Šentjurskem prišlo do hujšega pomanjkanja, bodo na komunali poskrbeli za prevezave vodovodnih sistemov oziroma skušali vodo zagotoviti iz sistemov sosednjih občin. Pridelek bo manjši Na šentjurski izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) večjih težav zaradi suše niso zaznali, saj je posledice sušne jeseni in zime vsaj nekoliko omilil aprilski dež. Bolj resne težave imajo sadjarji. V nasadih jabolk podjetja Meja Šentjur se cvetovi niso razvili tako kakovostno, kot bi se sicer, svoje pa je nato naredila še »velikonočna pozeba«. Kot ugotavlja svetovalka za področje sadjarstva v Meji Lucija Grahor, je pozeba prizadela okoli 80 odstotkov cvetov jablan, na sortah, ki so bile v polnem razcvetu, pa celo do 100 odstotkov. Tajnik šentjurske KGZ Vojko Grdina pojasnjuje, da sta najbolj prizadeti sorti jonagold in mutsu, manj pa pozno cvetoče sorte zlati delišes, fuji in gala. Sadjarji škode še niso ocenili, pričakujejo pa manjši pridelek. Grdina ocenjuje, da bo letos jabolk do 50 odstotkov manj. Pomladni koncert. Mladi glasbeniki Glasbene šole skladateljev Ipavcev se predstavijo. Piše: Jure Godler Konec meseca marca je šentjurska glasbena šola ponovno organizirala tradicionalni Pomladni koncert učencev. Tokratna organizatorica je bila Tina Pečar. Natopilo je kar 12 glasbenih sestavov. Od najmlajših iz glasbene pripravnice, ki so zapeli dve pomladanski pesmi, pa do konca, kjer je premierni termin že nekaj let rezerviran za Pihalni orkester glasbene šole, ki ga vodi Boštjan Jager. Sveže drugačni Kljub temu, da organizator koncerta na oder postavi le skupine glasbenikov - kitarski orkester, godalna komorna skupina, vokalna komorna skupina, tolkalna komorna skupina ..., je koncert ponavadi dokaj monoton in ga zaznamuje tudi precej dolgo postavljanje stolov in notnih stojal za naslednje nastopajoče, čemur se je nemogoče izogniti. Za tokratni presežek je poskrbel Orkester harmonik z gosti, pod vodstvom mentorja Bojana Drakslerja. Ti so v priredbi po istoimenskem filmu »Gremo mi po svoje« zaigrali in zapeli naslovno pesem tega filma. Poleg njih sta zapeli še solistki Zala in Neža ter Vokalna komorna skupina. Ta priredba pesmi je bila zagotovo nov cilj, kamor je treba peljati dokaj monotone koncerte mladih glasbenikov. Za popestritev čakanja na naslednje nastopajoče sta imeli mladostniški dialog Lea Jan in Zala Kolesa, govorili pa sta o tem, kako bosta šli na koncert glasbene šole in si tam poiskali fante. Informacije o nastopajočih so obiskovalci - ki so zapolnili dvorano KD Šentjur do zadnjega stola - dobili na programskem listu in videoprojekciji. Sadjarji škode zaradi pozebe še niso ocenili, pričakujejo pa lahko do polovice nižji pridelek. ■■■■■■■ Koncert Mešanega pevskega zbora sv. Jakob Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora sv. Jakob so pod vodstvom Valentine Zidar pripravili koncert ob obeležitvi 20-letnega delovanja. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega sedišča, poslušalci pa so lahko uživali v odlični glasbeni predstavitvi. Še posebej velik aplavz so si pevci prislužili ob skladbah, kjer so zablesteli solisti: Franc Šuster, Kristina Čater, Jan Čater, Luka Zupanc in odlična Urška Pevec. Ob kratkem predahu so pred- stavili svoj podmladek in s tem nakazali, da so veselje do petja uspešno predal mlajši generaciji in zato petje v cerkvici sv. Jakoba nikakor ne bo ugasnilo. Zaigrali sta še mladi violinistki Eva Vrečko in Daniela Preskar. Odličen glasbeni repertoar so pevci zaključili z dalmatinskimi toni. Pevkam in pevcem, ki pojejo že 20. leto, so podelili tudi priznanja za dolgoletno petje. Priznanja so prejeli Kirstina in Jože Čater, Mili Zupanc, Ivica Podgoršek in Silva Vengust. (S. M.) Pevke in pevce iz Jakoba vodi perspektivna perpetuum jazzilka Valentina Zidar. Zbudi me za 2. maj! Piše: Gašper Andrinek Dobro se spomnim dogodka iz osnovne šole, ko sem se zgodaj zjutraj zbudil in hotel v šolo. Skoraj sem že odšel, ko mi je mama povedala, da je praznik. Ne vem točno, kateri je bil, vendar mi je polepšal dan, ko sem izvedel, da imam prost dan. Zagotovo nisem edini primer, ampak upam si trditi, da se to prav pogosto ne dogaja. Da boš naslednji dan doma zaradi praznika, verjetno zlahka ne pozabiš. Nekatere službe, ki so nujne za normalno družbeno delovanje, pa sploh ne poznajo prostih dni. Večina teh služb jev zloglasnem javnem sektorju. Delavcem v turizmu in gostinstvu delo med prazniki zelo cveti, zato oni ne počivajo. Delavke in delavci v trgovinah morajo prav tako ob nekaterih praznikih delati do tiste 12. ure, češ, kaj pa, če bo kdo nujno rabil govedino za juho ali čevapčiče za piknik. Zato delavcem veliko pomenijo prazniki. Eden izmed bolj priljubljenih praznikov med proletarskim ljudstvom je njihov prvi maj. Zdaj bo vlada s 1. julijem letos ukinila 2. maj in 2. januar. Torej delavski razred (ja, še vedno obstaja in se ne sprenevedajmo) bo izgubil dvodnevno praznovanje, ki ga je bil navajen že kar lep čas. Vlada in razni gospodarstveniki to utemeljujejo s tem, da moramo zdaj v času »neskončne« krize varčevati in krepiti produktivnost. S tem bomo proizvedli več in prispevali k rasti BDP-ja. Vendar, če pogledamo po drugi strani, ali bomo s tem, ko bomo vzeli delavcem delavski praznik, res pridobili? Bodo delavci bolj produktivni na dan, ki so ga navajeni preživeti doma? Dvodnevna praznovanja pri nas poznamo iz časov Jugoslavije, ko so za novo leto, prvi maj in dan republike uvedli dva prosta dneva. Vendar vse, kar je ostalo iz časov pred osamosvojitvijo, je po novem potrebno zavreči in prenoviti, evropeizirati. Na koncu se vprašam, zakaj je potem padel družinski zakonik? Vinske ceste še ni Zbora Vinogradniškega društva seje udeležilo 60 članov. Vinogradniki. Vse napore je potrebno preusmeriti v ureditev vinogradniške poti po Šentjurju. Piše: Jure Godler Zadnji marčevski četrtek so v šentjurskem Kulturnem domu zborovali člani Vinogradniškega društva Šentjur, ki imajo svoje prostore pod Muzejem Južne železnice, poimenovali pa so jih kar Vinogradniška učna klet. Zbor je vodil delovni predsednik Edi Kolar. Poročila o delovanju v letu 2011 je podal predsednik društva Jurij Malovrh. Izvedli so predavanje o rezi vinske trte in nekaj predavanj podjetij o zaščiti vinske trte. Degustirali so mlada vina, z namenom odprave napak in bolezni. Izvedli so rezitev in trgatev modre kavčine, poslušali nekaj predavanj o trgatvi in negi moštva, v Jurjevanju pa so Finance Iz naslova prihodkov, članarin, prispevkov članov, ocenjevanja vin in drugih prireditev so prejeli skupaj 9.179 EUR. Za dejavnost društva, med drugim tudi za izdelavo diplom, plakata in vodenje strokovne ekskurzije so porabili 6.362 EUR. Na računu še imajo 1.733 EUR in v blagajni 1.083 EUR. Vsako leto Krajevna organizacija Rdečega križa Dramlje pripravi srečanje starejših krajanov Krajevne skupnosti Dramlje. Pravijo, da za ljubezen nismo nikoli prestari in tudi nikoli premladi, kajti ljubezen je nekaj takega, kar se poda vsakemu človeku in kar godi vsaki duši. Prav zaradi tega Slomškova dvorana v Dramljah že počasi poka po šivih, saj se vsako leto udeleži srečanja vse več starejših krajanov. Samo letos se jih je udeležilo več kot 100. Da nam starejši res veliko pomenijo, je posebej pokazal s izvedli Salamijado s 16 vzorci salam. Skupaj s Kmetijsko-gospodarsko zbornico so izvedli ocenjevanje naših vin, udeležili so se strokovne ekskurzije v Gornji Radgoni... Dopolnili so tudi opremo v Vinogradnikovi učni kleti. Predsednik je potarnal, da so vinogradniki plačali 6.000 EUR več kot »Oldtajmerji«, s katerimi si delijo prostore, zato se bodo skušali dogovoriti za poravnavo v letu 2012. Vinska cesta Predsednik zbora Kolar je dodal, da edino še vinska cesta ni realizirana, in Šentjur je po njegovem edino mesto, ki je še nima. Poudaril je, da imajo vinogradniki velik interes, ampak to ni odvisno samo od njih. Registrirali bi kmečke svojo udeležbo na srečanju dram-eljski župnik Milan Strmšek, ki je zanje daroval tudi sveto mašo. Dobrodošlico in lepe želje sta starejšim poleg predsednice KORK Dramlje Magde Ulbing zaželela še predsednik OZRK Šentjur mag. Štefan Tisel in predsednik KS Dramlje Simon Štrajher. Da je srečanje starejših v Dramljah ostalo v nepozabnem spominu, so poskrbele pranečakinje župnika Milana Strmška s kulturnim programom in obisk misijonarjev - patra Metoda in Mateja ter sester. (A. T.) turizme, kjer imajo možnost, da do njih pride avtobus. Predlagali so, da bi začeli s pohodom po vinogradniški poti ob martinovanju in končali z blagoslovom vina na Uršlji gori. »Takšna vinska pot bi zelo vplivala na popularnost naših krajev,« je dopolnil razpravo vinogradnik Jože Vengust. »V društvu vinogradnikov se bomo držali že dobro utečenega plana dela, saj v vinogradništvu ne moreš vsako leto nekaj novega izumiti, razen takrat, ko so neki novi prijemi,« je dodal predsednik društva Malovrh. Tako bo večina projektov ostala kot v lanskem letu. Sledila je še večerja za prisotne člane, ki jo je plačal predstavnik firme Bayer, ki je po enournem občnem zboru predstavil izdelke svojega podjetja. Popravek V marčevski številki Šentjurskih novic se nam jev članku Veliki načrti zapisalo, da je dr. Vinko Gorenak minister za obrambo, kar seveda ne drži, je minister za notranje zadeve. Za napako se opravičujemo! Uredništvo. Srečanje za starejše Nadpovprečna letina Že tradicionalna prireditev v sklopu Šentjurjevega je Ocenjevanje vin letnika 2011. Že nekaj let za organizacijo poskrbijo v Vinogradniškem društvu Šentjur, ocenjevanje pa poteka kar v njihovi Vinogradniški učni kleti. V letošnji beri je bilo podeljenih največ zlatih priznanj in posledično je bila povprečna ocena vina kar 18.00 točk, prijavljenih pa je bilo rekordnih 126 vzorcev. Na ocenjevanje so vinogradniki prinesli 4 vzorce - 2 za komisijo, enega za Šentjurjevo in enega za skupno cisterno. Cena za oceno prvega vzorca je 10 EUR, za vse ostale vzorce pa 8 EUR. Za nečlane Vinogradniškega društva je cena za 2 EUR višja. Predsednik komisije je bil Tone Vodovnik. Najbolje ocenjena vina so prejela nazive Benjaminovo, Gustavovo in Josipovo vino. Prvo priznanje je prejela Milena Zdolšek za rumeni muškat, drugo Anton Krofi za modro frankinjo in tretje, imenovano po najmlajšem Ipavcu, je prejel Franc Podkrajšek za laški rizling. Vsa tri priznanja je podelil župan mag. Marko Diaci. Sortna bela ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA SORTA TOČKE diploma 1 KARMUZEL ANTON Grušče SAUVIGNON 18.40 zlata 2 JOHAN IVAN Voduce RUMENI MUŠKAT 18.37 zlata 3 ZDOLŠEK MARTIN Vrh pri Šmarju CHARDONNAV 18.33 zlata 4 PODKRAJŠEK FRANC Ponikva BELI PINOT 18.33 zlata 5 PODKRAJŠEK FRANC Ponikva TRAMINEC 18.30 zlata 6 DRAČ ALBIN Ponikva RUMENI MUŠKAT 18.30 zlata 7 FEN DRE SILVO Grušče CHARDONNAV 18.30 zlata 8 MAUER JOŽE Uršula TRAMINEC 18.30 zlata 9 PEVEC JOŽE Tično RUMENI MUŠKAT 18.30 zlata 10 KARMUZEL ANTON Grušče CHARDONNAV 18.27 zlata 11 KOLAR ANTON Pletovarje KERNER 18.27 zlata 12 FEN DRE SILVO Ponikva RUMENI MUŠKAT 18.27 zlata 13 JOHAN IVAN Sveta Helena KERNER 18.27 zlata 14 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Ponkvica SAUVIGNON 18.27 zlata 15 ROMIH ROBERT Sveta Helena CHARDONNAV 18.23 zlata 16 VENGUST FRANC Kalobje SAUVIGNON 18.23 zlata 17 ZDOLŠEK MILENA Vrh pri Šmarju RUMENI MUŠKAT 18.23 zlata 18 ROMIH ROBERT Sveta Helena KERNER 18.20 zlata 19 ŽUREJ FRANC Sveta Helena ZELENI SILVANEC 18.20 zlata 20 KARMUZEL ANTON Grušče RENSKI RIZLING 18.20 zlata 21 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Ponkvica SAUVIGNON 18.20 zlata 22 FENDRE SILVO Grušče MUŠKAT OTONEL 18.20 zlata 23 ZDOLŠEK MARTIN Vrh pri Šmarju SAUVIGNON 18.17 zlata 24 ŽUREJ FRANC Sveta Helena SAUVIGNON 18.17 zlata 25 ŽMAHER ANTON Pletovarje KERNER 18.17 zlata 26 ROMIH ROBERT Sveta Helena SAUVIGNON 18.17 zlata 27 EDI KOLAR Vina Gora, Pilštanj RUMENI MUŠKAT 18.17 zlata 28 KORENJAK MARTIN Straža naGori RUMENI MUŠKAT 18.17 zlata 29 CMOK MARTIN Tratna CHARDONNAV 18.17 zlata 30 IVANUŠA STANKO Rifnik SIVI PINOT 18.17 zlata 31 REČNIK JANEZ Dramljje SAUVIGNON 18.17 zlata 32 PODKRAJŠEK FRANC Ponikva SAUVIGNON 18.13 zlata 33 JURIJ MALOVRH Podgrad AUNERROIS 18.13 zlata 34 IVANUŠA STANKO Rifnik CHARDONNAV 18.13 zlata 35 PEM1Č VILI Brezje KERNER 18.13 zlata 36 PUŠNIK ZVONKO Bela Gora SAUVIGNON 18.13 zlata 37 DRAČ ALBIN Straža na Gori SAUVIGNON 18.13 zlata 38 SINKER DUŠAN Bukovje KERNER 18.13 zlata 39 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Ponkvica RUMENI MUŠKAT 18.10 zlata 40 CMOK MARTIN Tratna RENSKI RIZLING 18.10 zlata 41 ČATERJOŽE Kalobje ZELENI SILVANEC 18.10 zlata 42 CMOK MARTIN Tratna BELI PINOT 18.07 srebrna 43 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Ponkvica SIVI PINOT 18.07 srebrna 44 PEVEC FRANC Breška Gorca RENSKI RIZLING 18.03 srebrna 45 DRAČ ALBIN Straža na Gori LAŠKI RIZLING 18.03 srebrna 46 KROFLANTON Virštanj CHARDONNAV 18.03 srebrna 47 SENEGAČNIK ANTON Grušče ŠIPON 18.03 srebrna 48 MAUER JOŽE Uršula LAŠKI RIZLING 18.03 srebrna 49 TANŠEK MILENKO Sveta helena KERNER 18.03 srebrna 50 ŽUREJ FRANC Sveta Helena LAŠKI RIZLING 18.00 srebrna 51 REČNIK JANEZ Dramljje RENSKI RIZLING 18.00 srebrna 52 KARMUZEL ANTON Grušče ŠIPON 18.00 srebrna 53 MANSUTTI ROMAN Sveta Helena RUMENI MUŠKAT 17.77 srebrna 54 KARMUZEL ANTON Grušče RENSKI RIZLING I 17.67 srebrna 55 TANŠEK MILENKO Sveta Helena RUMENI MUŠKAT 17.53 srebrna Poleg strokovne komisije so vina pokušali tudi vinogradniki sami. Vino posebne trgatve ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA SORTA TOČKE diploma 1 PODKRAJŠEK FFRANC Ponikva LAŠKI RIZLING- POZNA TRGATEV 18.70 zlata 2 MARTIN ZDOLŠEK Vrh pri Šmarju LAŠKI RIZLING- IZBOR 18.67 zlata 3 JURE ZDOLŠEK Vrh pri Šmarju LAŠKI RIZLING- IZBOR 18.60 zlata 4 KOLAR EDI Vina Gora SAUVIGNON POZNA TRGATEV 18.43 zlata Bela zvrst ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA TOČKE diploma 1 ZIDANŠEK ALOJZ IN MARIJA Dramlje 18.33 zlata 2 KRAJNC ALOJZ Rifnik 18.30 zlata 3 KARMUZEL LUDVIK Lendavske Gorice 18.27 zlata 4 ZLATKO TANŠEK Javorje 18.20 zlata 5 KOLAR ANTON Grušče 18.20 zlata 6 HORVAT DRAGO Breja gora 18.20 zlata 7 MLAKAR VLADISLAV Babna Gora 18.20 zlata 8 JOHAN IVAN I Voduce 18.20 zlata 9 MAGDALENO RUDI Dramlje-uršula 18.17 zlata 10 JOHAN IVAN II Voduce 18.13 zlata 11 ZDOLŠEK DRAGO Gaj nad Grobelnim 18.10 zlata 12 KANTUŽAR BRANKO Kalobje 18.10 zlata 13 GUBENŠEK VID Slivnica 18.10 zlata 14 KOLAR ROMAN Grušče 18.03 srebrna 15 HERCOG ŠTEFAN Plevvtovarje 17.93 srebrna 16 KOŽELJ ANTON Grušče 17.90 srebrna 17 MLAKAR IVAN Osredek 17.90 srebrna 18 GRILANC ANDREJ Gorica 17.87 srebrna 19 PEMIČ VILI Brezje 17.87 srebrna 20 KOLAR ROMAN I Grušče 17.87 srebrna 21 OCVIRK DARKO Podgrad 17.83 srebrna 22 KARMUZEL LUDVIK 1 Lendavske Gorice 17.83 srebrna 23 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Ponkvica 17.83 srebrna 24 MAUER VIKTOR Grušče 17.80 srebrna 25 TANŠEK SREČKO Babna Gora 17.80 srebrna 26 VENGUST FRANC Kalobje 17.63 srebrna 27 HAJNŠEK MARTIN Rifnik 17.57 srebrna 28 ŠTRAUS PETER Slivnica 17.53 srebrna 29 ŠIBRET FLORJANA Grušče 17.50 srebrna 30 GAJŠEK RAJKO Botričnica 17.50 srebrna 31 GORENAK JANEZ Svetelka 17.40 srebrna 32 OŽIR LADISLAV Grušče 17.33 srebrna 33 GRAČNER ŠTEFAN Krajnčiča 17.20 srebrna 34 GUBENŠEK LEOPOLD Trška Gorca 17.13 srebrna 35 ŠIBRET CVETKO Grušče 16.97 bronasta Vlešano rdeče ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA TOČKE diploma 1 ZIDANŠEK ALOJZ IN MARIJA Dramlje 17.47 srebrna 2 ARNOL JERNEJ Grušče 17.43 srebrna 3 KOZMUS ROMAN Predel 17.30 srebrna 4 GRAČNER ŠTEFAN Krajnčiča 17.30 srebrna 5 ŠIBREC FLORJANA I Grušče 16.70 bronasta Sortna rdeča ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA SORTA TOČKE diploma 1 KROFL ANTON VirštAanj MODRA FRANKINJA 18.23 zlata 2 LAPORNIK PETER Virštanj MODRI PINOT 18.17 zlata 3 IVANUŠA STANKO Rifnik MODRI PINOT 18.10 zlata 4 KOLAR EDI Vina Gora MODRA FRANKINJA 18.03 srebrna 5 PODKRAJŠEK FRANC Ponikva MODRI PINOT 18.00 srebrna 6 OŽIR LADISLAV Grušče MODRA FRANKINJA 17.97 srebrna 7 KOZMUS ROMAN Predel MODRA FRANKINJA 17.97 srebrna 8 ZALOKAR SLAVKO Oniše MODRA FRANKINJA 17.77 srebrna 9 ZDOLŠEK MARTIN Vrh pri Šmarju MODRA FRANKINJA 17.73 srebrna 10 GRILANC ANDREJ Gorica MODRA FRANKINJA 17.70 srebrna 11 JURIJ MALOVRH Podgrad ZVVEIGELT 17.63 srebrna 12 KOŽELJ ANTON Grušče MODRI PINOT 17.30 srebrna Na sedežu novega medijskega prijatelja Šentjurskih novic ima pisarno zdaj tudi Radio Rogla. Uradno odprtje prostorov je bilo tudi priložnost za podelitev dveh koles tehničnih pregledov Avto Krka v Šentjurju. A—^ * POViC** Pepelka je očarala več kot sto otrok. p M Gore ReliliniodpelU»eno]pesem« S koncertoma na Keblju in na poslušali vsak mesec, od leta 2007 Gorenju se je končal deseti jubilejni pa vsak teden. Poleg pesmi so letnik radijske rubrike Eno pesem predstavljali tudi skupine ljudskih peti in s tem tudi gostovanje rubrike pevcev na Radiu Rogla. Na jubilejnih V 250 oddajah je prepevalo okrog koncertih so navdušili tudi Ljudski 1.500 različnih pevcev, izdali so 15 pevci s Prevorja. zgoščenk in 10 DVD-jev, zaključne V sklopu oddaje Pod Roglo se koncerte pa si je skupaj ogledalo poje in igra so Eno pesem peti okrog 3.000 ljudi. Nasmejani obrazi ob odprtju pisarne Šentjurskih novic in Radia Rogla. Pomlad smo polepšali Andreju Jagru iz Vrbnega pri Šentjurju in Silvi Jakopič iz Laškega, ki sta imela srečo v marčevski nagradni igri. Medijska prijatelja Šentjurske novice in Radio Rogla sta deklici Evi podarila gledališko predstavo Pepelka. Tako so si v OŠ Hruševec, ki nam je prijazno odstopila večnamenski prostor, otroci iz Vrtca Hruševec, skupina otrok iz Vrtca Pešnica in učenci 1. in 2. razdreda OŠ Hruševec Šentjur ogledali gledališko predstavo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, pod vodstvom prof. Petre Mrzdovnik. Eva je Pepelki podarila še risbico. Radio Rogla na Šentjurskem najbolje slišite na 101.8 RADIO ROGLA V SISTEMIH KABELSKA: TURNŠEK 99,2, SIOL 324, T2 Štajerska danes novice Štajerske novice v programu Radia Rogla vsake pol ure med 6.30 iti 17.30. Štajerske novice dneva združene še ob 10.00, 17.00. Če imate novico za nas, pišite: i n radio rogi a. s i. Štajerska danes - obvestila Obvestila občin, javi tonedeljek - sobota: 8.30, 12.30, 16.30, nedelja: 9.30 lih zavodov, sporočila o kulturnih, družabnih, športnih dogodkih, osmrtnice, obvestila o izgubljenem. Obvestila o izgubljenih živalih, predmetih objavljamo brezplačno (do 4 objave). brezplačno (do 4 objave). Za pojasnila o radijskih voščilnicah, naročila osmrtnic, obvestil ... kličite 5 svojim nastopom so navdušili tudi ljudski pevci s šentjurskega konca. Ljudski pevci s Prevorja so na sliki. Radio Rogla nagrajuje VZDRŽEVALNA DELA ADAPTACIJE KOPALNIC ZAKLJUČNA DELA Marjan PEKOŠAK s,p. Stopče 21,3231 GROBELNO GSM: 041 577 336 E-mail: marjan.pekosakifrgmail.com Na otvoritvi pisarne Radia Rogla in Šentjurskih novic, smo žrebali vizitke prisotnih podjetnikov. Izžrebali smo Marjana Pekošaka s.p. iz Grobelnega. Podarili mu bomo teden brezplačnega oglaševanja na Radiu Rogla. "r Birmanci, botri, prvoobhajanci in starši so se srečali na misijonu v Dramljah. Moč našli v zaupanju v Boga Po ustaljenih tirnicah Misijon. Dramlje sta obiskala misijonarja pater Metod in pater Matej. Piše: Lucija Jager V sredini marca, pred velikonočnimi prazniki, so Dramlje obiskali misijonarja pater Metod, pater Matej in sestre, ki so s svojimi toplimi, pričujočimi besedami v nas zbudili semena, ki so začela počasi kliti in so na vstajenjsko jutro že pognala iz zemlje s svojo prvo zeleno bilko, ki obeta obilen sad. Geslo našega misijona je bilo: V zaupanju v Boga je naša moč. Z letošnjim misijonom v Dramljah smo se naučili ravno tega. Župljani Dramelj smo doživljali lepa in iskrena medsebojna srečanja. Srečali so se letošnji birmanci in njihovi botri, starši birmancev in prvoobhajancev, zakonci, pevci, mladina - za vsakega se je našla lepa in topla beseda. Na srečanjih so nas spodbujali z dobrimi mislimi in napotki. Najbolj pa so seveda uživali naši najmlajši na oratoriju, ki so ga imeli na lep sobotni dan. Skozi igro so spoznavali lepoto stvarstva, dobrote in molitve. Medsebojna srečanja so okrepila vezi med župljani, spletla so se nova poznanstva in prijateljstva. Rodili so se že prvi sadovi, saj se je mladinska skupina povečala za mnogo novih članov, nastala je nova zakonska skupina, ki se bo sestajala enkrat mesečno, otroci so spoznali, da se je zabavno družiti zunaj in da jim ni potrebno celotnih dni preživeti doma za računalnikom in televizijo. Posebna zahvala pa naj velja domačemu gospodu župniku Milanu Strmšku, ki je nase prevzel levji delež organizacije misijona. Zgornjetržani. Društvo Zgornji trg je svojo aktivnost predstavilo na rednem občnem zboru. Piše: Jure Godler Društvo Zgornji trg deluje že osem let. Njegovi prostori se nahajajo v starejši hiši v istoimenskem trgu v neposredni bližini znanih in zaščitenih kostanjev in Ipavčeve hiše. Čeprav društvo šteje krepko več kot 200 članov, se je občnega zbora udeležilo le dobrih 30. 7 sekcij V društvu delujejo pevska, ustvarjalna, kulturna, šahovska, rekreacijska, foto in kegljaška sekcija. Predsednik društva Zgornji trg Edi Poštrak je telegrafsko naštel aktivnosti posameznih sekcij. Izpostavil je organizacijo njihove največje prireditve Šentjurčani pod kostanji, na kateri so v lanskem letu zapeli tudi new svvingovci in pevci iz Šentvida pri Grobelnem ter zaigrali šentjurski pihalci. Šahovska sekcija je organizirala šahovski turnir Pod kostanji in se udeležila turnirja na Ponikvi, pevski zbor pa se je udeležil območne revije. Tudi letos so se prijavili na razpis za sofinanciranje kulturnih programov Občine Šentjur za leto 2012. Finančno poročilo je predstavil Marjan Raztočnik. V 2011 so Zgornjetržani imeli 4.365 EUR prihodkov, za delovanje pa so porabili 4.358 EUR. Skupaj s 6,23 EUR prenosa iz leta 2010 in ostanka 6,72 EUR imajo skupaj na računu še 12,95 EUR. Osvajanje Resevne V letu 2012 društvo ne bo uvedlo večjih novosti, pravzaprav so njihovi plani identični kot v preteklem letu. Edina novost, ki so jo izpostavili, je pohod na Resevno v mesecu juliju z New Swing Quartetom. Občnemu zboru je sledil še prigrizek in člani so nadaljevali z druženjem, kar pa je tudi osnovni namen tega društva. Zgornjetržani stavijo na preverjen program dela v letu 2012. '-V/ttna/tstvo Kristina Razboršek Ul. Franja Malg / HRUŠEV DEL. ČAS: vsak dan od 8hdo 18h. PRVOVRSTNE ZELENJAVNE SADIKE' 0,40 € BALKONSKO CVETJE CVETJE ZA GREDE Od 23. aprila dalje tudi pred Blagovnico Resevna! Folklora v znamenju cerkvenih običajev Območno srečanje. Zaplesale so vse tri šentjurske folklorne skupine. Piše: Jure Godler Območno srečanje folklornih skupin se je ponovno odvilo v telovadnici POŠ Blagovna. Nastopilo je 5 folklornih skupin, od tega 3 iz naše občine ter po ena iz Celja in Zreč. Zaplesali so Mladinska folklorna skupina Lintvar, ki deluje pod zavodom Etno Eko, Folklorna skupina KUD Vladko Mohorič Zreče, Folklorna skupina KD Blagovna, Folklorno društvo Šentjur in KD Celjska folklorna skupina. Vsaka skupina je v približno desetminutnem nastopu predstavila svoj program. S starimi šegami Strokovna spremljevalka revije je bila Branka Moškon. Mladinska folklorna skupina Lintvar - prihodnost šentjurske folklore. Naši solidno Vse naše folklorne skupine so svoj območni nastop opravile zadovoljivo. Pohvalno je tudi opazovati veliko število mladih plesalcev, ki jih je povezala naj občinska prostovoljka Tanja Gobec. To je mlada folklorna skupina, ki šteje 20 plesalk in plesalcev ter še 5 godcev, vodi pa jih Anja Lavbič iz Dramelj. Blagovčani so najstarejša skupina, plešejo pa kot v najboljših letih. Šentjurski folkloristi so se najbolj vrteli. Povezovalka programa Nina Gajšek je v povezovalni tekst vnesla tudi ljudske običaje in šege predvelikonočnih praznikov. Tako smo obiskovalci izvedeli vse o butaricah, regijah in gobah, ki se uporabljajo med naj večjim cerkvenim praznikom. Organizatorica srečanja Anita Kolesa iz JSKD 01 Šentjur je poskrbela, da so pred nastopajočimi skupinami zaplesali tudi domači nadebudni folkloristi - otroci POŠ Blagovna pod vodstvom Jožeta Grmeka. Mentorji nastopajočih folklornih skupin so po reviji dobili tudi ustno oceno, na uradno pa bo treba počakati še nekaj dni. MC Smrkci V soboto, 13 aprila, so na šentjurski oder Kulturnega doma zakorakali Smrkci v izvedbi prostovoljcev Mladinskega centra, ki so v sezoni 2011/2012 organizacijsko prevzeli Jurčkov abonma. Šentjurski smrkci so bili zadnja predstava v tem sklopu. Scenarij je na podlagi znamenite belgijske risane serije napisala Sara Zupanc. Igrali so Ana Zupanc, Tomaž Klajnšek, Jernej Zupanc, Teja Peperko, Mojca Zupanc, Samanta Pa-hole, Karin Pušnik, Tadej Zu- panc, Anja Kuhar, Timi Ivakič, Jure Vengust in Sara. Zupanc. »S samo izvedbo sem zelo zadovoljna in čeprav nam je zaradi prestavitve igre na zgodnejši termin odpadla vaja, so igralci odigrali vse brez napak,« nam je zaupala Sara Zupanc. »Predstavo pa želimo postaviti tudi na kakšen drug oder, za božič imamo načrtovano predstavo na Gro-belnem in zaigrali bomo tudi za planinske otroke, saj nam je PD Zarja posodila kostume,«je nadaljevala Zupančeva. Smrkci so navdušili polno dvorano otrok in staršev. Fantovsko petje v zatonu? Fantje. Od 500 pevcev v trinajstih zborih je bilo le 53 fantov. Piše: Jure Godler Mi smo pomlad, se imenuje tradicionalna območna revija otroških in mladinskih zborov občin Šentjur in Dobje. Zadnjih nekaj let jo organizatorica Anita Kolesa zaradi velikosti dvorane in dobre akustike pripravlja v telovadnici POŠ Blagovna. Na tokratni reviji se je pokazalo nekaj manj sestavov, kot je v navadi, saj so izostali pevke in pevci iz OŠ Planina pri Sevnici zaradi obnovitvenih del na šoli. Za strokovno oceno je poskrbela Sonja Kasesnik, program pa sta povezovali Anja Andrenšek in Zala Koleša. Kje so fantje? Od vseh zborov smo prešteli le 10 % fantov. Trend upadanja moških pevcev se opaža že nekaj let. Posledično so na udaru kasneje tako mešani, sploh pa moški sestavi odraslih pevcev, ki jim s takšno recesijo pevcev grozi čez 20 let izumrtje. Težko pokažemo s prstom na krivca, zakaj je temu tako, gre za poplavo interesnih dejavnosti, od športa dalje, nedovoljena motiviranost zborovodjev ali samo nezainteresiranost mladine za petje. Opazi se tudi padec zahtevnosti pesmi, posledično tudi padec kvalitete. Izostali sta tudi dve perspektivni vokalni skupini -Terca in vokalistke Glasbene šole. Mladinski zbori se z največjo težavo lotevajo troglasnega petja, medtem ko so otroški bolj ali manj zacementirani v enoglasnih skladbah. Če bi povprašali zborovodje, bi dobili enak odgovor, kaj pa lahko naredimo z eno uro vaje na teden? Mogoče bi morali za nasvet vprašati Mateja Romiha, ki vodi planinske zbore, katerih izostanek je bilo še kako čutiti na reviji. Še najmanj pa so za to krivi otroci. (J. G.) Otroški zbor s Ponikve je imel kar 9 fantov, kar je bilo daleč največ. v Ruski koncert v Šentvidu pri Planini Zadnjo soboto v marcu je MePZ Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini priredil koncert v zahvalo vsem, ki so pomagali, da je zbor lani septembra lahko odpotoval v Moskvo, seveda pa je bila dobrodošla tudi ostala publika. Rdeča nit koncerta je bila ruska prestolnica, za popestritev dogodka pa so v goste povabili absolventko ruščine in španščine Nastijo Močnik iz Šentjurja, ki je v klepetu z voditeljico večera Polonco Jazbinšek podala nekaj svojih izkušenj z mestom, jezikom, skratka vsem, kar je povezano z Rusijo in ruščino. Pevci MePZ Zarja Akvonij so se lani septembra podali na petdnevni obisk Moskve, v sklopu katerega so se predstavili na dveh koncertih in se srečali s slovensko veleposlanico Ado Filip - Slivnik. Zbor se je predstavil v dveh delih. Na koncu je spregovorila predsednica zbora Martina Zapušek in z mislijo o petju zaključila uradni del sobotnega večera, ki se je kajpada nadaljeval v neformalnem druženju. (P. J.) Drameljska monografija 1935-1945 s. 3 Monografijo Dramelj so predstavili Ines Mastnak, Jean Yves Girard Raydet in Ludvik Mastnak. Dramlje. Naš kraj, ki mu je dr. Miro Mastnak namenil toliko besed, misli in časa. Piše: Lucija Jager Na Planinski postojanki Uršula nad Dramljami so 14. aprila predstavili obsežno monografijo Dramelj 1935-1945 avtorja dr. Mira Mastnaka. Predstavitev sta pripravila Ines Mastnak in Jean Vves Girard Raydet v sodelovanju s knjižnico Šentjur in Sekcijo za zgodovino iz Dramelj. »To je očetova resnica!« je dejala pisateljeva hči Ines Mastnak Girard Raydet. S to mislijo je povzela ves njegov trud in iskanje resnice o dogajanju v medvojnem času v Dramljah. Avtorja žal že nekaj časa ni več med nami, vendar so na zelo pristen način opisovali njegovo raziskovanje in delo njegova hčerka Ines Mastnak Girard Raydet, njen soprog Jean Vves Girard Raydet ter pisateljev brat Ludvik Mastnak. Njihovo pričevanje je seglo v mnogokatero srce, saj so nam dali občutek, da je avtor resnično imel rad svoj rodni kraj - Dramlje, saj mu je posvetil skoraj ves svoj prosti čas, ko je iskal resnico o obdobju 2. svetovne vojne v Dramljah. Njegovo delo temelji na pisnih virih, ki jih je dopolnil še z ustnimi viri, tako da je obiskoval številne prebivalce Dramelj, ki so z veseljem sodelovali v njegovem raziskovalnem delu. Ker je njegova znanstvena razprava bila na določenih mestih težje berljiva in razumljiva, se je Ines Mastnak odločila, da izda Monografijo Dramelj v posodobljeni izdaji. Spremembe so v nekaterih pravopisnih popravkih, v vrstnem redu zapisovanja besed in citatov. Dodan je tudi prevod nemških besed. Pevke in pevci so pripravili zanimiv tematski glasbeni večer. BESEDA JE VAŠA I aPr'l 2012 £U I urednistvo@sentjurskenovice.si Predlogi, graje, pohvale... ssfcps Imate kakšen predlog, pohvalo ali grajo za kar koli ali kogar koli? Potem pokličite na Radio Rogla - vsako soboto je med 11. in 12. uro na sporedu oddaja 'Beseda je vaša’. Na voljo sta vam telefonski številki: 03 757 45 00 in 03 757 45 15. Lahko nam tudi pišete na naslov urednistvo@sentjurskenovice.si. Novosti pri plačilu vrtca Klemen iz Šentjurja nas je opozoril na novosti pri uveljavljanju znižanega plačila vrtca. Od prvega januarja pri izračunih plačila Centri za socialno delo upoštevajo vse premoženje. Klemna je zmotilo, da preverjajo tudi stanje na bančnih računih otrok. Direktorica šentjurskega Centra za socialno delo mag. Anica VVeber pojasnjuje, da se po novem pri izračunih upoštevajo vsi dohodki, prejemki in premoženje vseh družinskih članov, torej tudi stanje na bančnih računih otrok. Ker tako pač določa zakonodaja. Po novem se pri izračunu plačila za vrtec upoštevajo celo otroški dodatki, štipendije in denarna socialna pomoč. »Tako ugotavljamo, da morajo po novi zakonodaji vrtec plačati tudi nekateri tisti, ki so bili plačila prej oproščeni, denimo prejemniki socialne pomoči,« pravi Webrova. Plačila vrtca so namreč oproščene tiste družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 odstotkov povprečne neto plače. Letos to znese 173 evrov. (N. K.) Kdaj bodo mirno spali? Nekaj krajanov Dramelj si želi, da bi ob avtocesti postavili protihrupno ograjo. Pravijo, da je ponekod kljub ograjam zelo hrupno. Na Darsu pravijo, da je vlada letos že sprejela program varstva pred hrupom, ki ga ob železnici in cestah povzroča promet. V ta program so vključili tudi odsek Dramlje-Celje. Na posameznih odsekih naj bi tako v naslednjih petih letih zgradili nove protihrupne ograje, vendar le, če bodo uspeli na evropskih razpisih. Ograje, ki ob avtocesti že stojijo, niso več primerne, še pravijo na Darsu. Natančnih lokacij, kjer naj bi postavili nove ograje, nam niso sporočili. (N. K.) Promet v Zgornjem trgu Kdaj bodo uredili promet v Zgornjem trgu? Alojz iz Šentjurja pogreša parkirne prostore. Na cesti se ob prireditvah, pogrebih in mašah avtomobila skoraj ne morata srečati, pravi, saj so povsod parkirana vozila. Iz Občine Šentjur so sporočili, da kratkoročnih ukrepov sicer ne predvidevajo, potekajo pa razgovori za ureditev dodatnih parkirišč. Občina namreč nima lastnih zemljišč, da bi lahko uredila parkirišča. Kot kaže, se stanje torej kmalu ne bo izboljšalo. (N. K.) ŠENTJURSKE MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 T Visoki stroški za slabovidne voznike Okoli 100 evrov. Toliko slabovidni vozniki odštejejo za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Piše: Nina Krobat Da so vozniki, ki nosijo očala, diskriminirani, meni Majda. V času, ko je naredila vozniški izpit, je že nosila očala, zato mora vozniško dovoljenje podaljševati vsakih pet let, kar pa je zelo velik strošek. Majdo jezi, ker mora iz svojega žepa plačati kar dva zdravnika in meni, da bi morali obvezne preglede vida uvesti za čisto vse voznike. Mnogo je Nižje in višje dioptrije Če ima voznik dioptrijo nižjo od + ali - 2 in nima drugih težav, lahko dobi vozniško dovoljenje z neomejeno veljavnostjo, za preglede vida pa mora skrbeti sam. Pri višjih dioptrijah je še zmeraj treba tako k oftalmologu kot specialistu medicine prometa. Zdravnik na podlagi pregleda oceni, ali bo izdal dovoljenje za 5 ali, če je motnja vida stabilna, za 10 let. namreč takšnih, ki se jim vid poslabša kasneje v življenju, vendar to ne vpliva na veljavnost njihovega dovoljenja. Najprej mora slaboviden voznik k okulistu, s tem potrdilom v ambulanto medicine dela, športa in prometa, kjer mu bodo izdali zdravniško spričevalo. Šele s tem potrdilom lahko na Upravni enoti voznik podaljša vozniško dovoljenje. Prej je seveda treba še po nove fotografije, še 15 evrov pa je treba odšteti na Upravni enoti. Skupaj podaljšanje torej stane okoli 100 evrov. Ena novost Zakaj je pravzaprav treba k dvema zdravnikoma? Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je pre-gled vida le en del presoje sposobnosti za vožnjo. Oftalmolog oceni vid, specialist medicine dela, prometa in športa pa ugotavlja zmožnost za vožnjo, pravijo na ministrstvu. Oftalmolog torej ne more oceniti, ali s svojim vidom lahko vozimo, temveč to lahko stori le specialist medicine prometa. Na vprašanje, zakaj pregled vida ni obvezen za vse voznike, na ministrstvu niso odgovorili. So pa poudarili v zakonu določeno odgovornost vsakega voznika, da vozi le, če njegovo zdravstveno stanje ne vpliva na zmožnost za vožnjo. Vozniki z višjimi dioptrijami, ki že od začetka vozijo z očali, morajo na pregled vida na vsakih 5 ali 10 let. KRONIKA "1"? I april 2012 t/ I urednistvo@sentjurskenovice.si Kaj pomeni ta znak? Označuje oddaljenost do mesta, kjer je zaprt oziroma ukinjen eden od prometnih pasov, namenjenih za vožnjo v isti smeri. Število ravnih puščic mora ustrezati številu prometnih pasov, ki se nadaljujejo. Ta znak sodi v skupino znakov za obvestila. 600 m Naglica pri napačni stvari Šentjur, 28. 3. - Policisti so bili obveščeni, da je objestni voznik od Šmarja naprej divjal in prehiteval. V Šentjurju so dirkača izsledili in ugotovili, da je v naglici za kakšen mesec v zamudi pri registraciji vozila. Ovčke bodo še nekaj časa živele Dramlje, 28. 3. - Zaradi pregretosti električnega podaljška je prišlo do požara, ki je uničil skedenj, sosed pa je uspel rešiti ovce in nekaj predmetov. Streljanje oteženo Grobelno, 29.3. - Šentjurskim lovcem je nekdo nažagal steber lovske preže, ki so jo pričeli postavljati v Bezovju. Vandalček Šentjur, 30. 3. - Nekdo je pri zdravstvenem domu prevrnil hladilnik s pijačami in ga poškodoval. Skupaj v dobrem in slabem... Šentjur, 30. 3. - Pijana moški in ženska sta kršila javni red in mir, s čimer nista prenehala niti ob zahtevi policistov, ki so ju pridržali. Hik, kak' se ti avti nastavl'ajo po parkingu Šentjur, 30. 3. - Voznik je na parkirišču trčil v drugo vozilo in odpeljal, kljub temu, da je za njim stekel lastnik poškodovanega vozila. Razlog je bil kaj kmalu znan, saj so policisti ugotovili, da je krivcu polet dal alkohol. Daljnogledil bo Šentjur, 31. 3. - Nekdo je iz brunarice v okolici mesta odtujil generator, samohodno kosilnico, samokolnico in daljnogled. Gneča brez »štrekne« Šentjur, 2. 4. - Nekdo je na železniškem prehodu zjutraj polomil polzapornico, kar je povzročilo zastoje. Zaradi manjšega trka je bil promet kar nekaj časa oviran. Zvita pločevina na Blagovni Šentjur, 17. 4. - Na cesti Sele- avtomobilov. Večje škode ni bilo, Blagovna je se je zgodila manjša promet pa je bil zaradi nesreče prometna nesreča dveh osebnih nekaj ur močno oviran. V Celju nadaljevanje sojenja za uboj v Dobju Na celjskem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje Ernestu Podgoršku, ki je obtožen, da je 1. septembra lani v Dobju pri Lesičnem svojo partnerko Matildo Biderman s puško ustrelil v glavo in jo tako hudo ranil, da je takoj umrla. Poleg kaznivega dejanja uboja je obtožen še dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Podgoršek je kaznivo dejanje uboja včeraj priznal in ga obžaloval, ostala očitana kazniva dejanja pa zanikal. Sojenje se bo z zaslišanjem prič danes nadaljevalo. Ernest Podgoršek je obtožen uboja. r v RADIO m rogla Radio Rogla ^ v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101r8y Slečen bager Šentjur, 3. 4. - Nekdo je z minibagra v okolici mesta odtujil vrata kabine in pogonska kolesa gosenic mini bagra. Škode je za dva tisočaka. Je res tak problem? Ponikva, 3. 4. - Krajanka je naznanila, da jo sosed ovira pri uporabi služnostne ceste, a so policisti so ugotovili, da ima naznaniteljica še drugo uporabno cesto. Prvo cesto lastnik sicer utrjuje in obnavlja, kar ji očitno ni po godu. Ko te zafrkne rop(ar) Planina, 4. 4. - Zaradi nadzora cest zaradi ropa zlatarne v Radečah se je v policijsko mrežo ujel voznik brez veljavnega dovoljenja, ki so mu vozilo zasegli. S konja na glavo Blagovna, 5. 4. - Okoli pol osmih zvečer je prišlo do nesreče med konjenikom, ki je jezdil od Proseniškega v smeri Dol, in voznikom avtomobila. Kljub zmanjšanju hitrosti avta se je konj prestrašil in stopil v smeri avta. Jahač je padel po cestišču in utrpel hujše poškodbe glave. Alpos za nekatere zanimiv Šentjur, 6.4. - Stečajni upravitelj je obvestil, da je bilo vlomljeno v skladišče, ki je v stečajni masi. Ugotovljeno je bilo, da je storilec v času od novega leta vlomil skozi okno in z odtujitvami podjetje oškodoval za okoli 4000 . Hitro drugam Vrbno, Prevorje, 7. 4. - Okoli 6. ure je v Vrbnem počilo, povzročitelj pa je pobegnil. Slabe štiri ure se je enako zgodilo v Krivici, kjer je krivec vozil črnega audija karavan. Avtopredelava Šentjur, 9.4. - Lastnik passata ni mogel biti dobre volje, ko je videl, da mu je nekdo pošteno stolkel avto (razbit sprednji žaromet, vetrobransko steklo, poškodovan pokrov motorja in blatnik, odtujena vlečna kljuka) in povzročil za 800 škode. ZDRAVJE lO I april 2012 ZLO I urednistvo@sentjurskenovice.si uaii 4.a f-ciiiiju Vse bolj se zavedamo, kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja odpadkov, varčevanja s pitno vodo in energijo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo življenjski prostor. Vsako leto nas dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, spomni, da v Cas je, da pomislite nase Špela Klemen, študentka medicine, je obiskovalcem razkazala model debelega črevesa. Rak debelega črevesa. Za tem tretjim najpogostejšim rakom vsako leto zboli 1200 ljudi. Piše: Jure Godler Prikriti morilec, tako pravijo raku na debelem črevesu. Tovrstni rak je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. V Evropi vsako leto zboli 400.000 ljudi, več kot polovica jih tudi zaradi tega umre. Zaradi državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu se na leto pravočasno ozdravi veliko število obolelih. Program Svit, kot se imenuje ta akcija, ima jasne cilje - zmanjšati število obolelih za rakom na danki, za vsaj 300 in zmanjšati število smrti za vsaj 200 na leto. ■ a m iOCTJUMKlfl^E dejstva novice Testiranje Pravočasno odkrivanje raka na debelem črevesu je ključnega pomena. Vsi občani, ki dopolnijo 50 let, dobijo vsako drugo leto po pošti domov testerčke in navodila. S testrčkom je potrebno vzeti vzorec blata in ga po pošti poslati v analizo v centralni laboratorij Programa Svit. Ob izvidu laboratorijske preiskave vas pisno obvestijo. Osveščanje V okviru programa v Tednu zdravega mesta in LAS za preprečevanje zasvojenosti z drogami se je na Mestnem trgu zadnji marčevski petek predstavil tudi Program Svit, ki se je odzval na povabilo Zdravstvenega doma Šentjur. Program Svit je namenjen vsem prebivalcem od 50. do 69. leta starosti in je povsem brezplačen. Za boljšo predstavitev obolenj so svitovci pripravili napihljivi model debelega črevesa. Na tem modelu so pokazane vse možne spremembe od hemoroidov, polipov, kronične vnetne črevesne bolezni, družinska polipoza, divertikelj in razvoj raka. Razvoj raka traja več let. Rak na debelem črevesu je poleg raka na dojki in pljučnega raka eden izmed najpogostejših obolenj. Za nastanek so pomembni tudi dedni dejavniki. Nastanek obolenja pa zaviramo z zdravim načinom življenja, kot je zdrava prehrana, nekajenje, neuživanje alkohola... Znaki Spremembe, ki se pojavljajo ob nastanku raka, so skoraj neopazne. Prvi znaki so mikrozakrvavitve, ki so človeškemu očesu nevidne. Ko rak napreduje, so krvavitve veliko bolj vidne. Takrat je zdravljenje že precej neuspešno, medtem ko je zdravljenje v prejšnji fazi veliko bolj učinkovito. »Zato je pomembno pravočasno testiranje,« nam je razložila predstavnica Projekta Svit Špela Klemen, študentka 5. letnika medicine. Kako postati fit? Začnimo s tekom. Pomlad nas prebudi in če smo bili med zimo v stanju medveda, je zdaj odlična priložnost. Piše: Matevž Kolesa Sonce, že skoraj poletne temperature in pot narave v zelenje vabijo. Če smo si zjutraj obljubili, da danes pa res, potem ni več izgovorov. Začnimo. Za tek ne potrebujemo prav veliko. Vsaj ne za začetek. Tek je naravno gibanje in v osnovi prav komplicirano že ne more biti. Leva noga, pa takoj za njo desna. Tek posega na področje vzdržljivosti, ki nam sama po sebi, v začetku, ne bo povzročala prav posebnih občutkov blaženosti. Zakaj bi si še dodatno povzročali bolečine? Imejmo to v mislih, ko si kupujemo opremo. Naj ne bo namen športnih copat šarmirati štadion, ampak omogočiti stabilen korak. Pri oblačilih upoštevajmo, da je stranski produkt našega miganja tudi toplota, zato se ne oblecimo preveč. Priporočam trenirko in pokrivalo. Preventiva Tek je zagotovo nadvse pozitivna aktivnost. Če si prikličete v spomin babico, ki pri osemdesetih na maratonih vzbuja občudovanje. Osteoporoza, srčno-žilne bolezni in ostale tegobe pol mlajših kar bežijo od nje. Da vseh problemov, ki vsaj ŠD Radost vabi Želite mnenje strokovnjaka? Udeležite se tekaške vadbe ŠD Radost vsak torek in petek, ob 18.00 uri, v športnem parku Šentjur. Ali pa se dogovorite za termin po telefonu 051 351 669 ali na elektronski pošti tatomove.me@gmail.com. Matevž Kolesa je tekel v Logarsko dolino. za kakšno urico izginejo, sploh ne omenjam. Tek krepi mišice in gosti kosti. Telo reagira na povečane obremenitve in nas naredi močnejše. Številke. Pri vsakem koraku se na sklepe do tal prenaša sila. Naša telesna teža krat tri. Pri mojih, recimo 75 kilogramih, v posameznem tekaškem koraku 225 kilogramov. V enem kilometru naredimo okoli 600 korakov. Smo že pri 135.000 kilogramih. In v desetih kilometrih? Preko milijona. Milijona! Že nekaj osnovnih napotkov nam lahko povrne užitke v teku. Če ste že tekač, vzemite svoje tekaške copate. Obrnite jih in poglejte, kje so najbolj obrabljene. So mogoče na peti? Potem vam, kot kakšen dr. House, prerokujem bolečine v ledvenem delu. Na prstih? Sem uganil na črno pobarvane nohte? Ob robovih? Koliko mazil gre povprečno na vaše gležnje? Ali pa grem obratno. Vas po teku boli v kolku? Roke naravnost in brez zibanja. Vrat? Sprostite se, ne bodite zakrčeni. Vse te tegobe, ki nam lahko priskutijo tek, se lahko odpravijo. Naj vaš tek oceni strokovnjak. Že nekaj uric nadzora in nasvetov, vam lahko odpre pot v tekaški užitek. 1*!***» ■Ul 9 EUR iti Tel.: 031 397 553 Imate prekratke noge? Višinska dela z dvigalom elektroinstalacije strelovodi električni priključki video nadzori računalniške mreže protipožarni sistemi alarmni sistemi meritve 4Š6 projektiranje nadzor '*** LED ŽARNICA 4W, OKOV E27 (230V) 17 EUR Barvni domači videofon RL - 03M komplet 7 inch LCD display o Prostoročna komunikacija o Povezava s 4 žicami o Protivlomna zaščita o Sprednji pokrov iz aluminija, jekleni gumbi o Možnost krmiljenja vratne ključavnice MPC 165,90 EUR LED ŽARNICA 1W, OKOV G4 (12V) 91 Im, 3000K toplo bela Fi 15mm, dolžina 31 mm MPC^E ...i LED ŽARNICA 3,5W, okov G9 (230V) 250lm, 3000K toplo bela Fi 30mm, dolžina 75mm LED ŽARNICA 0,8W, okov G4 (12V) 23,30 EUR U li U V 'J LED ŽARNICA 3,6W (230V) LED TRAK na 53mm hladno bela .1 19,70 EUR 7.2W/m Napajanje 12V DC Toplo ali hladno bela svetloba MPC: od 15 EUR/m2 ,,7f' „ ;o°/o Iz »zablujene generacije« v zrele mladostnike Sprejemanje mladih na Ponikvi seje v zadnjih letih spremenilo na bolje. Mladinsko društvo Ponikva. Deluje že sedmo leto, ima urejen društveni prostor in izvaja več projektov. Ciril Obreza. Dobro smo se umestili v domači kraj. Pogovarjal seje: Gašper Andrinek Pred obstojem MDP mladi niso imeli svojih prostorov in so večkrat povzročali težave po kraju. Kako se je potem razvilo društvo? Res je, mladina na Ponikvi je bila problematična. Zbirala se je pred osnovno šolo, v stari šoli oziroma v stavbi Alposa. Mladi so bili locirani na javnih mestih in večkrat kršili javni red, kar je motilo starejšo populacijo. Zato je ustanovitev Mladinskega društva Ponikva (MDP) velika prelomnica. Začetki segajo v leto 2006, ko sta bivši predsednik Borut Lebeničnik in podpredsednik Zoran Jazbinšek ustanovila društvo, da bi združila mlade. Občina Šentjur nam je dodelila kletni prostor v KD Ponikva. Leta 2009 smo izvolili nov »pom- Projekti 2012 Letos bodo v MDP ponovno organizirali Ponkfest. Vzporedno oziroma na isti dan bodo organizirali tudi športne igre, in sicer v malem nogometu na umetni travi in košarkarskem turnirju trojk. lajen« upravni odbor. Postali smo aktivni tudi na drugih področjih, predvsem koncertih za mlade na Ponikvi in širše. Istega leta, v maju, smo brez finančnih sredstev in brez izkušenj organizirali koncert Adija Smolarja. Odziv krajanov j e bil odličen, saj je bil koncert razprodan. Priznam, v tem prvem projektu smo naredili veliko napak, ki pa so nam bile v poduk kasneje pri organizaciji Winter partyja in Ponkfesta, ki sta kljub slabemu vremenu privabila veliko obiskovalcev. Aktivni smo tudi na športnem področju, saj smo vzporedno s Ponkfestom organizirali športne igre, ki so postale tradicionalne, saj jih bomo letos organizirali že tretje leto. Se še vedno soočate s problematiko sprejemanja mladih na Ponikvi? Sprejemanje mladih na Ponikvi se je v zadnjih nekaj letih drastično spremenilo na bolje. V očeh nekaterih bomo vedno problematična mladina, v večini smo pa zapisani v dobri luči. Iz »zablujene generacije« smo postali zreli mladinci. Upam, da smo vzor mlajšim, našim zanamcem, ki bodo čez nekaj let prevzeli mladinsko društvo. Vsake toliko časa priredimo kakšno zabavo v Mladinski sobi. Ker pa je društveni prostor v centru Ponikve, se zgodi, da kakšen sosed ponoči ne more spati, (smeh) V društvu so predvsem članice in člani iz samega centra Ponikve. Kaj pa ostali? Velika večina članic in članov, predvsem aktivnih, je iz centra Ponikve. Mladina iz okolice Ponikve je prav tako aktivna, ampak v Društvu podeželske mladine Šentjur. Ob tej priliki pozivam vse mlade, ki bi radi delovali na mladinskem področju na območju KS Ponikva in širše, da se nam pridružijo. Veseli bomo vsakega novega člana, predvsem pa članice, (smeh) Na Ponikvi sodelujete tudi z drugimi društvi. Kako poteka sodelovanje? KS Ponikva šteje veliko število društev, ki delujejo na različnih področjih. Trenutno najbolje sodelujemo s Turistično-olepševalnim društvom. V času cvetenja velikonočnice člani MDP izvajamo dežurstvo na rastišču, letos že tretjič. Vsako leto nudimo pomoč pri barvanju varovalne ograje na rastišču, udeležimo se čistilnih akcij, letos bomo drugič prebarvali most pri železniškem prehodu na Hotunju. Kakšen je odnos Krajevne skupnosti in Občine do vašega društva? Odnos KS Ponikva do našega društva je dober. Že nekaj let sodelujemo zelo korektno. V Mladinski sobi nam celo zimo omogočajo oskrbo z ogrevanjem, celo leto nam financirajo stroške za električno energijo in vodo. S strani KS Ponikva imamo dostop do interneta, edino, kar si želimo, so televizijske storitve. Vsako leto se prijavljamo na Javni razpis za mlade Občine Šentjur, kjer nam odobrijo sredstva, s katerimi nato razpolagamo. Občina Šentjur nam v skoraj 90 % sofinancira naše programe in investicije v naš prostor. Šentjur 2000 je bil na koncu sedmi. Zaključena Liga brez meja Amatersko košarkarsko tekmovanje Liga brez meja (Liga bez granica) se je zaključilo v Šmarju pri Jelšah. V tretji sezoni je tekmovalo 12 ekip, med njimi tudi ekipa Šentjur 2000. Naslov najboljšega na zaključnem turnirju četverice so osvojili člani KK Rogaška, pred hrvaškim KK Ivančiča z rezultatom 73:70. Tretje mesto so osvojili organizatorji zaključnega turnirja ŠD Šmarje pri Jelšah. »Ligaje trajala od lanskega septembra in zelo smo si prizadevali, da bo zaključni turnir pri nas v Šmarju pri Jelšah.,« nam je povedal eden od organizatorjev zaključnega turnirja Boris Čujež. »Liga brez meja je amaterska liga, tekmovanja pa potekajo v prijateljskem duhu med Hrvaško in Slovenijo,« je še dopolnil Čujež. Naša ekipa, Šentjur 2000, je v tej ligi nastopila prvič in se je na koncu uvrstila na odlično 7. mesto. »Ta liga nam je pisana na kožo in zagotovo bomo še v njej sodelovali,« je za Šentjurske novice povedal Danilo Razboršek. (J. G.) »Mislim, da smo naredili tisto, kar smo morali, torej, da smo srečanje proti Šentjurju dobili, kar ni bilo lahko, in vedeli smo, da bo tako. Dali smo vse od sebe in mislim, da smo bili celo tekmo boljši nasprotnik. V bolj normalnih razmerah bi to tekmo gladko dobili, ker pa razmere niso bile normalne, smo se mučili.« Zmago Sagadin, trener Heliosa Domžal Nogometaši toplo hladno Ormož je v Šentjurju klonil s 3:1. Približno na polovici spomladanskega dela prvenstva so šentjurski nogometaši v relativno varnih vodah, čeprav so se igrali z ognjem. Piše Bogdan Rahten Ekipi se pozna neizkušenost in pomanjkanje treningov s polno zasedbo, saj trener Matjaž Šnabl fante v polnem številu vidi kvečjemu dan pred tekmo, ob petkih. Zaradi govoric, da bodo v prihodnji sezoni številni ligaši s Ptujskega zaradi racionalizacije stroškov organizirali svojo področno ligo, se postavlja vprašanje o smiselnosti tekmovanja. Začasno tehnično vodstvo še vedno ni našlo junaka, ki bi prev- Lestvica: 1. Šmarje pri Jelšah in Tehnotim Pesnica 42 točk ... 9. Šoštanj 17, 10. MU Šentjur 16, 11. Krško B 13, 12. Koroške gradnje 12, 13. C. O. Ormož 10, 14. Boč Poljčane 9. zel vodenje številnega kolektiva. Po umiku Mire Jazbec je sedaj ob Ivanu Jugu glavni operativec Klemen Grdina, nekaj odgovorov pa bi morda lahko prinesla skupščina, ki naj bi se zgodila še pred koncem tekmovalne sezone. Podobno, kot v nekaterih drugih okoljih, je eno zadnjih upanj, da se najde rešitev v povezavi s starši katerega od nadebudnežev, ki so vključeni v mlajše selekcije. 31. 3.: MU Šentjur : Boč Poljčane 1:2 (1:2); 1:1 Uroš Hla-din 22.' (11 m) Ena pomembnejših tekem pomladi je prinesla razočaranje, saj je zmago odnesla najskromnejša ekipa v konkurenci, vsi trije zadetki pa so padli v razmiku dobrih pet minut. 7. 4.: MU Šentjur : Carrera Optyl Ormož 3:1 (1:0); 1:0 Ben- jamin Jazbec 31.', 2:1 Robert Blaževič 62.', 3:1 Anže Jevšenak 91.' Po kiksu s poljčansko vrsto so šentjurski fantje strnili vrste in niso dopustili še enega neljubega dejstva novice Razpored: 21. 4. (SOB) ob 16.00-MU Šentjur : Podvinci Betonarna Kuhar 28. 4. (SOB) ob 17.00-Šoštanj : MU Šentjur 5. 5. (SOB) ob 17.00 - MU Šentjur: Koroške gradnje 12. 5. (SOB) ob 17.00 - Peca : MU Šentjur 19. 5. (SOB) ob 17.00 - MU Šentjur: Tehnotim Pesnica 26. 5. (SOB) ob 17.00 -Drava Ptuj : MU Šentjur dejstva novTče Mlajše selekcije Medobčinska mladinska liga 15. 4.: MU Šentjur : Kovinar Štore 10:0 Lestvica: 1. Zreče 30, 3. MU Šentjur 19 ... 7. Kovinar Štore Medobčinska kadetska liga 14. 4.: Krško : MU Šentjur 1:1 Lestvica: 1. Zreče 18 ... 3. MU Šentjur 11, 4. Krško 8. 1. liga starejših dečkov MNZ Celje 13. 4.: Šmartno 1928 : MU Šentjur 3:1 Lestvica: 1. Krško 33 ...9. MU Šentjur 6,10. Zreče 4 1. liga mlajših dečkov MNZ Celje 15. 4.: MU Šentjur: Brežice 3:0, 0:4, 0:1, 5:1 Lestvica: 1. Krško 131 ... S. MU Šentjur 49 ... 11. Kovinar 15 presenečenja. 14. 4. Šmarje pri Jelšah : MU Šentjur5:l (1:1);0:1 ŽigaOset4.' V lokalnem obračunu z vodilno ekipo, ki si privošči tudi prvoligaške okrepitve (Ivan Firer), so gostje povedli, le malo pa je manjkalo, da bi dosegli celo vodstvo z 0:2. Premalo treninga oz. uigranosti se je po dveh tretjinah tekme poznalo v drugem in tretjem zadetku domačih, po kar treh izključitvah na šentjurski strani pa domačim ni bilo težko zadeti še dvakrat. v Liga znova [začasno] v Šentjurju Drugo aprilsko soboto se je pričela nova sezona v šentjurski ligi »malega nogometa«. Ta očitno pridobiva na pomenu, saj je iz lanskih 16 število sodelujočih tokrat zraslo na 18, predlani pa jih je bilo npr. 13. Vodja tekmovanja Franc Plošnik načrtuje, da bo v prihodnje lahko znova sestavil sistem dveh lig, ki se bosta razlikovali po kakovosti. V letošnji izvedbi bodo po prvi fazi formirane tri skupine s po šestimi ekipami. Najboljši se bodo borili za prvaka, srednja skupina pa bo tekmovala z mesta v 1. oz. 2. ligi. V šentjurskem športnem parku se žogobrci podijo na novem asfaltu in pod novimi reflektorji, vendar projekt prenove še ni dokončan. Izvajalci del naj bi ob otoplitvi skušali do konca opraviti, kar jim ni uspelo v jeseni, torej namestiti umetno podlago, ki resnici na ljubo, tako kot na sosednjem igrišču s koši, morda niti ni potrebna. Z malo drugačnimi koši imajo očitno hude težave člani nekaterih ekip, saj jih vodja nenehno poziva k pospravljanju. (B. R.) Žogobrci se podijo po novem asfaltu. Korektna borba na igrišču Navodila Zmaga Sagadina sodniku Špendlu so zalegla. Kolesarske novičke Urban Ferenčak bo v letošnji sezoni pedala vrtel za ekipo kamniškega Calcita in ne več za italijansko Torpado. V načrtu je udeležba na vseh svetovnih pokalih v gorskem kolesarjenju na stari celini in osvajanje mednarodnih UCI točk za dobra izhodišča na mednarodnih tekmovanjih. Prvo tekmo je Vrbljan odpeljal že na novega leta dan, ko je sodeloval na dirki v turški Alanyji in v konkurenci do 23 let osvojil 4. mesto. Po daljšem pripravljalnem obdobju je pravo odprtje sezone pričel na materinski dan v avstrijskem Langenloisu, kjer so ga ovirali krči. Prvič je na stopničke stopil konec marca na dirki v Bosni, ko je bil na dirki kategorije UCI C3 na koncu tretji. Sledili so še nastopi v Srbiji, Belgiji in Angliji. Na odprtju letošnje kolesarske sezone v Sloveniji je 14. aprila na 14. veliki nagradi Šenčurja uspešno sodelovala tudi Šentjurčanka Sara Frece, ki je v ženski konkurenci na 19,5 km dolgi progi osvojila tretje mesto. (B. R.) Sara Frece je v ženski konkurenci osvojila 3. mesto na veliki nagradi Šenčurja. KK Šentjur. Po precejšnjem zadovoljstvu v prvem delu Lige Telemach v četrti dosedanji udeležbi v ligi za prvaka ni veliko razlogov za veselje. Piše: Bogdan Rahten Če je v prvem delu sezone šentjurske košarkarje znala pospremiti sreča, je tokrat ni v bližini. Žal je tokrat povsem argumentirano moč veliko razlogov pripisati sojenju. Doslej je bilo tako, da so imele »Telemach« ekipe z ABA-ekipami in evroligašem težave, ker so ti igrali nekoliko bolj čvrsto košarko, čemur so se prilagodili tudi arbitri, kar za najprej omenjene bolj »mehke« ligaše pomeni, da so nekoliko bolj »pretepeni«, zato veliko težje parirajo. Tokratna zgodba je približno naslednja: najboljši igralec rednega dela Travis Nelson ob manjših kontaktih hitro dobi osebne napake, tako da praviloma tekme ne končna na igrišču. Dogajajo se krajša obdobja, ko piščalke, predvsem mednarodnih sodnikov, skoraj povsem onemijo, kar zna biti dovolj, da se tekma »prelomi«. Najbolj očitno je to bilo v obeh tekmah s Heliosom, ko so bili posegi Zmaga Sagadina prav »čarobni«. Žal se pomoč Ivice Jurkoviča, za katerega trener Damjan Novakovič upa, da bo sodeloval tudi prihodnjo sezono, ne pozna v takšni meri, kot je marsikdo pričakoval. V formi sta precej padla Ivo Držič in Mladen Primorac, ki sta znala v preteklosti dodati potreben »input«. 24. 3. - Helios Domžale : Šentjur 83:76; Nelson 22, Marič, Razpored: 21. 4. (SOB) ob 19.30 Šentjur : Zlatorog 25. 4. (SRE) ob 19.30 Šentjur : Union Olimpija 28. 4. (SOB) ob 20.00 Elektra Šoštanj : Šentjur Hruševčan do zlata na mladinskem SP v smučanju V začetku prejšnjega meseca je v italijanskem Roccarasu, ki leži na sredi Apeninskega polotoka, Mišel Žerak kot član slovenske mešane ekipe v paralelnem veleslalomu osvojil zlato medaljo. 19-letni Šentjurčan je imel, sodeč po vmesnih časih, priložnost, da poseže po samem vrhu tudi v ostalih disciplinah, vendar je tvegal vse in na koncu ni prišel do cilja. Po uspehu v Italiji je prvič nastopil tudi na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori, kjer je nosil štartno številko 69 izmed 70 tekmovalcev. Nastopal je tudi na 13 tekmah evropskega pokala. Najvišje je posegel februarja na italijanskem smučišču Sella Nevea, ki meji s Kaninom, ko je s številko 79 v kombinaciji prismučal do 13. mesta. V tej sezoni se lahko pohvali še s 4. mestom na članskem državnem prvenstvu v veleslalomu, kjer je za srebrom zaostal le za 18 stotink, in z 8 medaljami na mladinskih državnih prvenstvih, od tega se je štirikrat okitil z zlatom. Njegov dosežek je vsekakor zanimiv tudi v luči natečaja šentjurskega športnika leta, kjer trenutno športniki, ki niso člani domačih kolektivov, ne morejo poseči po najvišjih priznanjih. (B. R.) Uspeh Mišela Žeraka so pozdravili tudi na eni od košarkarskih tekem KK Šentjurja. šentjurske novice, april 2012 ŠPORT 33 ii dovolj za zmago Pelc, Primorac in Rembert 10 (7 as.) ... V 36. minuti je bilo izenačeno na 69, potem pa so sodniške piščalke ob očitnih napakah Domžalčanov, ki so naredili serijo 8:0, onemele. Novakovič je z videoposnetki kritičnega obdobja seznanil sodnike Pukla, Lovšina in Renerja, a se mu niso niti odzvali. 28. 3. - Šentjur : Krka 74:88; Nelson 22, Ferme 18, Rembert 13, Marič 10 ... Prvi polčas je domača vrsta dobila s 45:42, pred nadaljevanjem pa je predsednik združenja prvoligašev Aleš Antauer, ki je zamudil na pričetek tekme, Nelsonu podelil priznanje za najboljšega igralca prvega dela sezone. Američan je v drugem delu vknjižil le še dve točki, gostje pa so odločilno razliko napravili v tretji četrtini, ki so jo dobili za 19 točk. 31.3.- Zlatorog: Šentjur 80:79; Držič 17, Ferme 15, Nelson, Marič in Rembert 14 ... Dobri dve minuti do konca je Držič zadel eno od 13 šentjurskih trojk in povedel soigralce na 70:76. Minuto do konca je pri 74:76 Primorac zgrešil polaganje, Laščani pa so povedli in prišli do prednosti 4 točk z 80:76. Nekaj sekund pred koncem je prve točke za Šentjur dosegel Jurkovič, a je bilo že prepozno. 4.4. - Union Olimpija: Šentjur 82:69; Nelson 18, Rembert 12, Držič 11 ... Šentjurčani so v Stožicah parirali do 18. minute, ko je bilo 35:34. 7.4. - Šentjur: Elektra Šoštanj 83:85; Nelson 17, Marič 16, Rembert 15, Sebič 11 ... V 24. minuti so Šalečani zadnjič vodili z najvišjo razliko večera: 11 točk. Sebič je v 31. minuti izenačil na 65, a so gostje, ob posameznih prekinitvah zaradi puščanja strehe, z delnim izidom 0:8 znova pobegnili in v končnici uspeli nadzirati minimalno prednost. 11. 4. - Šentjur : Helios Domžale 93:106 (P); Pelc 22, Nelson 19, Rembert 16, Marič 15 ... Barvarji so v 23. minuti po rahli šentjurski pobudi povedli in ob koncu tretje četrtine s Čebularjevo serijo prišli do razlike 14 točk. Z najboljšo predstavo kariere je Anže Pelc v zadnji četrtini ogromno pripomogel, da se je 40 minut izteklo s 86:86. Če bi ga sodniki obravnavali tako kot Sagadinovega ljubljenca Klemna Prepelica, ki je 21 od 41 točk dosegel iz prostih metov, bi se ABA-ligašu morda pisalo slabše. Še najboljši opis vsega, kar se je dogajalo, je v Sportskih novostih zapisal Janez Terbovc, članek, ki je dostopen tudi na klubskem spletnem mestu, pa bo dobil častno mesto v klubskih prostorih. 17. 4. - Krka : Šentjur 88:69; Nelson 15, Pelc 12 ... Državni prvaki so v prvi četrtini vodili že za 15 točk. Gostje so v 24. minuti povedli za točko in minuto kasneje za dve. V 27. minuti je bilo izid zadnjič izenačen, Novomeščani pa so se odlepili v uvodu zadnje četrtine s serijo 11:0. Vabila 9. atletski miting - Šentjur 2012 Atletski klub Šentjur organizira 9. atletski miting - Šentjur 2012, ki bo v nedeljo, 6. maja 2012, na atletskem stadionu v Športnem parku v Šentjurju. Pričetek mitinga bo ob 10. uri. Državno prvenstvo v boksu za posameznike Vabljeni na državno prvenstvo v boksu od petka, 27. aprila, do nedelje, 29. aprila, v športni dvorani v Slov. Konjicah. V petek in soboto bo začetek četrtfinalnih in polfinalnih borb ob 18.00 uri, v nedeljo finalni dvoboji -začetek ob 11.00 uri. Tilen in Žiga se na tekmovanjih redno uvrščata med štiri najboljše. Tenis že na zunanjih igriščih Letna sezona. Teniška karavana se seli ponovno na zunanja igišča. Piše: Špela Kovač Šentjurski teniški podmladek je pozimi kljub snegu in mrazu vztrajno treniral in se udeleževal tekmovanj. Tudi v tej zimski sezoni so mladi tekmovalci dosegli veliko lepih rezultatov, kar daje seveda vsem zagon in voljo za nadaljnje delo. Tilen Kovač (9 let) in Žiga Kovačič (10 let) se v svoji kategoriji redno uvrščata med štiri najboljše v Sloveniji (dečki 10 let), v kategoriji U12 pa sta tudi že začela s tekmovanji in pokazala starejšim fantom, da bosta v prihodnosti trd oreh. V kategoriji U12 je celo sezono že nastopal Klemen Tašner (11 let) in pokazal velik napredek, saj se že prebije med boljšo polovico fantov, kar ga vodi v turnir A. Nedvomno pa ima Klemen še čas, saj po letniku še ne sodi v to kategorijo. Potrebno je vedeti, daje v Sloveniji ogromno otrok, ki se ukvarja s tem športom, saj v eni kategoriji navadno tekmuje preko 60 otrok, kar pomeni, da je konkurenca vedno precej huda. Pomembno je, da se v Šentjurju tenis razvija in da Tadej Kincl in Janja Polenšek na podlagi dobrih rezultatov lahko ocenita, da je njuno delo dobro in prinaša rezultate. Dekleta Tinkara Kovač (13 let) to zimo ni dosegala rezultatov, kot smo jih bili vajeni. Forma se ji počasi stopnjuje in je na zadnjem turnirju deklic do 16 let že pokazala, da se vrača, saj se je uvrstila v glavni turnir - med 32 najboljših. Urška Arzenšek (12 let) se je na državnem prvenstvu izkazala in prišla v konkurenci 90 deklet med 32 najboljših. Obe sodita in se uvrščata med najboljšo trideseterico deklic do 14 let, v svojem letniku pa sta med prvo petnajsterico. Pri tekmovanjih je pomembna tudi sreča pri žrebu, katere v zadnjih turnirjih nismo imeli. V našem klubu do sedaj še nismo igrali lige, ker je otrok premalo, ta pa prinaša tudi določeno število točk in s tem večje možnosti za napredovanje po lestvici. S tem pa seveda boljše izhodišče za žreb. Kjer je volja, je pot in volje je pri naših tenisačih dovolj, zato ni vprašanja, da ne bomo našli tudi poti - poti na vrh, poti k novim zmagam, poti k napredku. Konec aprila se Tinkara, Urška, Klemen, Tilen in Žiga odpravljajo na priprave v Strunjan, kjer jih čaka trdo delo in celodnevni treningi, tako da bo štart sezone na pesku še boljši. Zaželimo jim torej veliko športnih uspehov. AFRODITA BEAUTV CENTER V Beauty centru Afrodita odprli tudi DERMATOLOŠKO AMBULANTO V dermatološki ambulanti vam bodo zdravniki specialisti dermatovenero-logi in specialisti kirurgi svetovali, pomagali pri diagnosticiranju sprememb na koži in njihovem odpravljanju z najnovejšimi terapevtskimi in korektivnimi posegi. Uspešno odpravljajo benigne in žilne spremembe, diagnosticirajo ter zdravijo bolezenske kožne pojave in nudijo usluge estetske dermatologije. Naročite se v Beauty centru Afrodita (Grand hotel Donat) na tel. 03 812 13 88. Trije Beauty centri Afrodita v hotelih Sava in Donat ponujajo ne-invazivne ANTI-AGE in LIFT nege kože, učinkovite anti-celulitne tretmane za doseganje takojšnjih rezultatov, nepozabne sproščujoče vvellness nege, masaže in še in še. V pomladnih mesecih še posebej priporočajo: obisk solarija za pripravo kože na poletje ter različne vrste pedikur (kraljevsko, klasično ali medicinsko pedikura) za razvajanje nog in lahkotnejši korak. Za vse obiskovalce smo pripravili KARTICO UGODNOSTI ki bo vsak mesec omogočala posebne ugodnosti in popuste. V mesecu aprilu za vse imetnike KARTICE UGODNOSTI ob vsakem tretmanu # * nad 30 EUR velja f 7. Ur* (§ \ y Rt) 1)1'A BEAUTV CENT« / nad 30 tUK velja 1U /o popust. KARTICO PREJMETE v Beauty centru Afrodita na podlagi izpolnjenega kupona. Kupon izrežite, izpolnite in predložite v enem izmed treh Beauty centrov Afrodita. (M; Ime: AFRODITA BEAUTV CENTER Priimek: Naslov: KUPON ZA KARTICO UGODNOSTI Brez evropskih sredstev Ivanka Uduč. Pesnica in pisateljica s Planine pri Sevnici je zavrnila državno sofinanciranje svoje knjige. Pogovarjal seje: Jure Godler Ivanka Uduč se je poleg prošenj za gospodarstvo prijavila za financiranje svoje knjige tudi na Javni poziv Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja« za izvajanje Lokalne razvojne strategije 2012. Komisija je po strokovni oceni vlogo ocenila in ji odobrila sofinanciranje do 75 % upravičenih stroškov v višini 6.377 EUR. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je v celoti zaključen projekt z vsemi plačanimi računi. Zdaj je napisana nova knjiga. Kaj vam daje krila pri ustvarjanju? Morda tudi to, da sem se s svojo poezijo uspela v letu 2011 uvrstiti v državni zbornik seniorjev. Izbrani ste bili za projekt in niste podpisali pogodbe. Zakaj? To, da sem bila izbrana za sofinanciranje, mi pomeni veliko. Daje mi potrditev, da je moje nastajajoče delo dobro načrtovano, da ima prave cilje in vredno vsebino, sicer ne bi imela možnosti koriščenja evropskih sredstev. Pogodbe nisem podpisala zaradi nezaupanja v sistem obdavčitve. Ali ste se ustrašili obveznosti s podpisom pogodbe? Nimam namena kršiti zakonodaje, ker so zakoni potrebni - a velikokrat izigrani. Moti me, da si pod besedo demokracija nekateri znajo zakone prilagoditi sebi v prid. Vedno se najdejo luknje, ki posledično privedejo do grdih stvari. Torej je izid vaše knjige padel v vodo. Kje boste zagotovili sredstva? Glede izida sem optimistična, mogoče nam skupaj le uspe. Zgolj z lastnimi sredstvi bi bilo precej klavrno. Ker čutim, da pri nastajanju te zgodovinske knjige nisem sama, in verjamem, da nam bo uspelo. Z mano so Planinčani, ljudje mojega kraja. Sem tudi članica Literarnega društva Šentjur, ki je nam, literatom, vedno v pomoč. Ste zaključili z zbiranjem gradiva za knjigo, kakšni so bili odzivi ljudi na terenu? Ne, še vedno so določena poglavja odprta in nepokrita. Zato vabim posameznike, društva in organizacije k sodelovanju, da posredujejo morebitne informacije in sestavke, ki bi sodile v nastajajočo knjigo. Ljudje na terenu pa so mi v večini prisluhnili. Hvala vsem, ki me niso prezrli. Zahvaljujem se tudi za različne vire gradiva in ustna izročila. Vsi, ki so mi pomagali so prispevali svoj kamenček zgodovine. Na tem mestu se tudi zahvaljujem za fotografije, tudi tiste najmanjše iz preteklosti, ki bodo dostopne našim zanamcem. Bi koga od vaših podpornikov še posebej izpostavili? Z veseljem. Tajfun! To planinsko podjetje nam vedno priskoči na pomoč. Tudi obe svoji dosedanji knjigi sem izdala predvsem z njihovo pomočjo. Za kar sem jim zelo hvaležna in verjamem, da bodo tudi tokrat z mano. Včasih je premalo besed in včasih so besede premajhne. Tajfun je rdeča nit našega kraja, naš kruh, beseda, upanje in razvoj Planine. Vedno nudi podporo domačim društvom in dogodkom. prejeli smo hoVjče Zelena luč za Plemenitaševo res povsem zelena? V zadnji številki Šentjurskih novic je prispevek o občinski seji v Dobju med drugim vseboval tudi del glede podajanja mnenja lokalne skupnosti o kandidatih za ravnatelja (s podnaslovom Zelena luč za Plemenitaševo). Navedeno je, komu je občinski svet izglasoval pozitivno mnenje. Ni pa naveden niti en objektivni razlog, zakaj so se tako odločili, da podprejo s pozitivnim mnenjem mojo protikandidatko. Potem ostane samo subjektivni razlog, ki ga vsi že poznamo. Nasprotno pa so zame, za negativno mnenje, navedli kar nekaj očitkov, ki pa so nedorečeni in neresnični. Prvi očitek je, da sem se na občinski svet obračal le s proble- mi in ne z rešitvami. To je povsem nelogično. Saj, če bi rešitve imel, oz. ne bi bilo problemov, se nanje sploh ne bi obračal. Tako pa so za določene zadeve pristojni in šola rabi soglasje občine (občinskega sveta). Med drugim je občina tudi glavni financer vrtca. Zaplet je res bil z našo bilanco. Toda povzročila ga je izključno koalicijska peterica, ki se ni strinjala s pokritjem razlike med veljavno in ekonomsko ceno vrtca, češ, da je ni. Poslali so nam nadzorni odbor in še notranjo revizijo. Ta je nedvoumno opozorila občino, da razlika je več tisoč evrov in da je bil naš denar nenamensko uporabljen (šola je razliko začasno pokrila iz drugih virov). Nadalje je zelo »zanimiv« očitek z zapleti glede upokojitve hišnika. Njemu sem uredil ustrezno čakanje na delo doma, ker drugega zahtevanega (zaradi njegove bolezni) lažjega delovnega mesta nimamo (sicer bi moral na borzo). S financiranjem tega čakanja sta se strinjala tako MŠŠ kot občina. Do trenutka, ko je izpolnil pogoj, da upokojitev dočaka na borzi. MŠŠ mi je postavilo ultimat, da tega čakanja na delo doma ne bo več financiralo, ker seveda ni več zakonskih pogojev. Cena vrtca ni tak problem, kot mi očitajo. Je taka, kot jo določajo stroški dela (kadra) in funkcion- alni stroški. Prvi so dokaj visoki, ker imamo usposobljen kader v višjih plačnih razredih. Želja nekaterih svetnikov je celo bila, da bi s šolskim denarjem financirali vrtec, da bi ta bil cenejši. To ni možno, zakonodaja tega ne dopušča! Če se ne strinjam v kakšnem delu odločanja občinske koalicije in če želim, da so zadeve urejene in zakonite, to še ne pomeni, da se vmešavam v delo občinskega sveta. Če bi bil obojestranski posluh, bi vse hitro uredili. Kot varuh zakonitosti na šoli lahko sprožim tudi kakšno tožbo, ki seveda ni zasebna tožba. (Mag. Vincenc Frece, ravnatelj OŠ DObjej Nc-odvisen Šentjur Droge. Večer na temo družine, odnosov ter razširjenosti različnih odvisnosti v okviru Tedna Zdravega mesta in v organizaciji LAS za preprečevanje zasvojenosti z drogami. Piše: Saša Rečnik Družabni večer v Kulturnem domu Šentjur je potekal v četrtek, 5. aprila zvečer. Večer je bil zadnje dejanje sklopa prireditev v Šentjurju, ki so jih pripravili aktivisti projekta Nariši nov dan. Dvorana kulturnega doma pa je bila na začudenje ustvarjalcev prazna, saj je prišlo le okoli 50 obiskovalcev. Snovalci projekta Ne-odvisen.si soočajo mladostnike vseh starostnih skupin in odrasle s pojavi najrazličnejših kemičnih in nekemičnih zasvojenosti. Vabijo tudi k sprejemanju zdravih odzivov na zaplete odraščanja in v oblikovanje sicer kompleksne, toda uravnovešene osebnosti. Program v Šentjurju se je že dopoldne začel na Osnovni šoli Hruševec, kjer je Sodelujejo slavni Program oblikujejo strokovnjaki, po njihovem vzoru so začeli projekte izvajati tudi v tujini, na kar so še posebej ponosni. Sodelujejo pa tudi slavne medijske osebnosti, kot so Gibonni, Slavko Bobovnik, Jurij Zrnec itd., častni pokrovitelj Ne-odvisen. si pa je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk. potekal poučen interaktivni program in druženje z osnovnošolci ter srednješolci. Droge pri nas Zbrane je nagovoril vodja projekta Teden Zdravega mesta Florjan Cveto Erjavec, ki je poudaril pomen zdravja in zdravega življenja v zdravem okolju. Celotno dogajanje je bilo zelo razgibano in tehnično dovršeno z raznimi animacijami in glasbo. Gostje moderatorja Bojana Kodelja so bili Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka in predsednica Belega obroča Slovenije, Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici ter kriminalistka Nataša iz Celja, ki se ukvarja s problematiko drog na našem območju. Kriminalistka je povedala, da Šentjur za enkrat še velja za »oazo miru«, kar se tiče kriminalnih dejanj, ki so povezani z drogo. V dogajanje na odru je posegal tudi virtualni režiser Jurij Zrnec. Vzgoja otrok Pogovor je tekel o vzgoji otrok ter iskanju rešitev in, kar še bolj pomembno, vzrokov takega obnašanja in navad. Nussdorferjeva je izpostavila predvsem pomen kakovostnega starševstva in postavljanja meja pri vzgoji otrok. S svojim delovanjem v okviru programa so po njenih besedah pomagali že več kot 270 posameznikom in posameznicam, ki so se znašli v brezupnem položaju zaradi najrazličnejših vzrokov. Po končanem pogovoru med moderatorjem in gosti je kriminalistka pokazala vzorce prepovedanih drog in razložila, kje se največkrat pojavljajo. ■■I Jo® \ y F” 5 -ljI' "r Sbk J ri m mš * fla t Kriminalistka je na koncu pokazala vzorce prepovedanih drog. Vas muči slaba prebava, boli želodec in peče zgaga? Težave z zgago, s pekočim občutkom v predelu za prsnico, ki se širi od žličke navzgor proti grlu, naj bi imel vsak deseti človek, pogostejše pa so pri starejših, pri moških in nosečnicah. Visoko mineralizirano naravno mineralno vodo Donat Mg odlikuje bogastvo magnezija in drugih mineralnih snovi ter nizka vsebnost kuhinjske soli. Blagodejno vpliva tako na presnovo kot prebavo. Hidrogenkarbonati v obliki natrijevih, kalcijevih in magnezijevih soli pomagajo pri težavah z zgago tako, da nevtralizirajo želodčno kislino. Več informacij in stik z zdravnikom na: www.donatmg.net NEPREMIČNINE ■ Prodam 1,5 sobno stanovanje v Žiberniku, Rog. Slatina, vpisano v zemljiško knjigo. Telefon 040 861 446. B V Rog. Slatini, Žibernik, prodam dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, z balkonom, zahodna lega, leto gradnje 2004, ZK-urejeno. Cena 62.000 EUR. Telefon 040 500 045. B Na Sladki Gori prodam hišo, 100 m2, s 6500 m2 zemljišča. Telefon 041 651 026. B Najamem stanovanjsko hišo v Rogatcu ali Rog. Slatini. Telefon 031 500 499. fl V Rog. Slatini oddam opremljeno garsonjero v zasebni hiši. Telefon 031 407 915. B V najem oddam takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 40 m2, primerno za starejše ter delavnice, 500 m2. Telefon 041 992 701. B V Imenski Gorci pri Podčetrtku prodam opremljeno zidanico, 5x5m, vinograd s 300 trsi, nekaj sadnega drevja (jablane, slive), skupaj 1000 m2 zemljišča. Telefon 04 20 41 087 in 031 570 111. B V Rog. Slatini oddam opremljeno sobo, s kopalnico, wc-jem in lastnim vhodom. Vseljivo po dogovoru. Telefon 031 470 979. Prodam kmetijsko zemljišče, primerno za vinograd in sadovnjak, na sončni legi v naselju Dekmanca (4700 m2), dostopno po asfaltni cesti z lesenim hramom in vodnjakom. Možnost priključitve na elektriko in vodovod. Telefon 031 227 628. Prodam oz. oddam opremljeno stanovanje (75 m2) v Cankarjevi ulici v Šmarju pri Jelšah. Stanovanje je bilo v celoti obnovljeno leta 2002. Vpisano je v ZK, tel., CK, TV, parkirišče, klet in balkon. Cena je 1100 EUR/m2. Telefon 031 676 659. B V naselju Rogaška vas k.o. Ratanska vas, prodamo 2 parceli za gradnjo dveh hiš, vsaka merilo 108 m2. V vsaki je možno imeti 2 stanovanji manjše površine. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje, vsi komunalni priključki in občinska asfaltirana cesta. Pod vsako parcelo je manjša kmetijska parcela za vrt in montažno garažo. Telefon 031631 355 (Marija Vraničar). : Prodam zazidljivo parcelo, 1300 m2, z možnostjo parceliranja na dve manjši parceli v ravnini, v bližini OŠ Šmarje pri Jelšah, z vso infrastrukturo (asfalt do parcele, elektrika, voda, telefon, kanalizacija). Telefon 041 761 012. I Ugodno prodam stanovanje v Rogatcu, 63 m2. Telefon 051 454 162. Oddam ali prodam stanovanje v Šmarju pri Jelšah, opremljeno, 59m2. Telefon 031 651 246. Prodam vseljivo stanovanjsko hišo v bližini Podplata, z zemljiščem ali brez, sončna lega. Telefon 031 340 695. B Vrtičkarju prodam 1000 m2 kmetijskega zemljišča ob slatinski obvoznici, Cerovec (ograjena njiva ob gozdu, v ravnini, dostopna po občinski cesti), cena 3 EUR/m2. Cerovšek Janez, Pegazov dom, Rog. Slatina, soba 25/1 po 16. uri. B V Celju na Ostrožnem oddam poslovni prostor, 35 m2, namenjen za različne dejavnosti (razen gostinstva in živil). Telefon 031 625 384. 33 Ugodno prodam enosobno stano- vanje v Slov. Konjicah. Telefon 040 639 629. B Prodam parcelo z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, 840 m2-v Bovšah pri Celju. Telefon 041 709 684. B V okolici Celja oddam sobe s televizorjem, kuhinjo, kopalnico, pralnim strojem. Cena od 100 EUR. Telefon 03 5471 244 in 041 763 800. B V Savudriji oddam apartmaje za 3 do 4 osebe od maja do septembra. Telefon 041 424 086. B V Zrečah prodam manjšo starejšo hišo, primerno za bivalni vikend oziroma možnost novogradnje. Telefon 031 774 813. Oddam dvosobno stanovanje, opremljeno, v prvem nadstropju v Celju. Telefon 051 304 606. B Prodam parcelo, pašnik, 4 ari, v okolici Celja. Cena je 4.000 EUR. Telefon 03 577 35 97. B Novo stanovanjsko hišo, v celoti izgotovljeno, razen kopalnice, ugodno prodam za ceno 123.000,00 EUR. Hiša je na sončni lokaciji 1 km iz Loč. Telefon 040 209 920. B V Podčetrtku - Aqualuna oddam počitniško hišico. V predsezoni in po sezoni zelo ugodni popusti. Telefon 041 355 756. !S Hišo z dvema stanovanjema v Loški Gori 1 pri Zrečah, z zemljiščem 1300 m2, prodam. Nakup možen takoj. Telefon 0041 79 480 62 86. B Gradbeno parcelo na Stranicah zraven šole, vrtca, trgovine, prodam. Telefon 041 506 959. S Lokal v Slov. Konjicah, 26 m2, oddam ali prodam. Telefon 040 740 011. B V okolici Zreč oddam dvoinpolsobno stanovanje s svojim vhodom, mladi družini ali mlademu paru. Telefon 03 752 10 80. (zjutraj / zvečer). B V Ostrožnem pri Ponikvi prodam kmetijsko zemljišče, 5813 m2, na lepi sončni legi. Izredna lokacija, njiva, travnik, strojna obdelava. Cena 2,50 EUR/m2. Telefon 051 271 011. fl Novo opremljeno stanovanje v Ločah, 50 m2, oddam v najem. Telefon 040 696 867. B Samsko sobo možno za dve osebi v Bezini ob glavni cesti oddam. Telefon 041 666 201. B Dva nova apartmaja na otoku Vir - Zadar prodam. Telefon 041 699 584. B Prodam 2,5-sobno stanovanje (64 m2, visoko pritličje) v stanovanjskem bloku v Zrečah. Stanovanje je bilo obnovljeno leta 2008 (okna, radiatorji, kopalnica, zastekljen balkon). Telefon 031 613 319. B Prodamo garsonjero (29,55 m2) v stanovanjski stavbi v 3. nadstropju (dostop z dvigalom) v Celju. Stanovanje je bilo lani obnovljeno. Možna takojšnja vselitev. Telefon 041 77 11 75. B Dvosobno stanovanje, 65 m2' v stanovanjski hiši v Slov. Konjicah, oddam. Telefon 03 575 56 30 in 051 392 026. ŽIVALI I Ugodno prodam prašiče odJOdo 160 kg, domača krma. Možne polovice in dostava. Telefon 031 311 476. B Kupim debele krave in telice. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. fl Kupim teličke, mesni tip, za nadalj- njo rejo. Telefon 031 594 550. B Prodam mladiče rodovniških glad-kodlakih prinašalcev. Telefon 041 604 642. fl Kupim telice in krave za zakol. Odkupim bikce in teličke mesni tip (120 do 200 kg). Telefon 031 832 520. fl Kupim jalove krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 727 779. fl Kupim teleta za nadaljnjo rejo in krave za zakol. Telefon 041 354 971. fl Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke, težke od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 3 51. B Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne ter peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. B Odkupujem vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. B Nesnice mlade ter bele piščance za dopitanje, prodam. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Telefon 03 5471 244, 03 5472 070, 041 763 800. B Jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 919 161. B Ekološke teličke od 200 do 260 kg, prodam. Telefon 051 243 089. B Prašiče, težke 40 do 150kg, hranjene z domačo hrano, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Kupcu brezplačno pripeljem. Kupim pa bikce simentalce, stare od tri tedne do tri mesece. Telefon 02 793 66 61 in 041 542 325. B Koze in ovce, različnih velikosti in starosti, prodam. Telefon 051 248 807. fl 7 mesecev staro teličko simentalko prodam. Cena 550 EUR. Telefon 031 538 994. S Bikce mesne pasme od 130 kg do 350 kg kupim. Telefon 040 696 867. B Pašno kravo, staro 5 let, v sedmem mesecu brejosti, in krmo v okroglih balah ah v rifuzi, prodam. Telefon 03 5774 806 (zjutraj ali zvečer). STROJI. NAPRAVE ■ Hlarnlmk^ram^troj^vosedj več vrst televizorjev, računalnik, vrtno garnituro, saksofon, harmoniko, kitaro, ojačevalec, mini zamrzovalno omaro, več vrst koles tudi Pony, prodam. Telefon 051 424 303. Prodam štedilnik Gorenje, 4 x elektrika, bele barve, lepo ohranjen. Cena 50 EUR. Telefon 041 70 89 89. B Prodam skoraj nov električni masažni naslonjač - počivalnik, nerabljen, samo preizkušen, še v garanciji. Cena 100 EUR. Telefon 070 777 281. B Zamrzovalno omaro 3102, 8 predalov, debelostenska; mini kuhinjo dolžine 2m; steklokeramični štedilnik, pralni stroj, sušilni stroj, električni štedilnik, neraztegljiv trosed, motor Puch in ostalo, prodam. Telefon 040 869 481. fl 15-tonski hidravlični cepilec z vitlo prodam. Cena 850 EUR. Telefon 031 240 163. S Kosilnico, Al-ko, novo, širina kose 87 cm, tip BM-875, motor B&F 190cm3, prodam. Telefon 031 878 473. S Enofazni električni motor, 1,5 Kw, kupim. Telefon 031 417 514. Ovijalko za valjaste bale, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 051 339 263. 23 Traktor Deutz 25, trosilec umetnega gnojila Vicon, 400-kilogramski in predsetvenik, širine 180 cm, prodam. Telefon 041 565 005. DELO I Iščem delo (čiščenjehisealmanm vanja). Sem natančna. Telefon 041 997 094. 11 Iščem delo (košnja zelenic, obrezovanje živih mej) brezplačno pa odpeljem vaš star avto. Telefon 041 635 840. fl Iščem delo (pomoč starejšim, zanesljivost). Telefon 040 581 412. VOZILA, DELI i Prodam T^^TcnTsTcuter^Hff/ črne barve, 3600 km, star 3 leta, reg. do maja, cena 900 EUR. Telefon 5814 508. B Avtomobil Hunday atos, letnik 1999, in klavirsko harmoniko, lanzin-ger, 96-basno, prodam. Telefon 041 708192. RAZNO TProdamTikt^SlHtg^inrekove suhe fosne, debeline 5 cm in hlevski gnoj. Telefon 040 583 765. B Strokovno usposobljen vrtnar opravljam razna vrtnarska dela v Šentjurju in okolici (urejanje zelenih površin, striženje živih mej, obrezovanje drevja). Za dodatne informacije pokličite 031 561 424. $3 Prodam domačo skuto. Cena za 1 kg je 2,5 EUR. Telefon 040 943 927 in 03 5816 081. ® Prodam kakovostno rdeče in belo vino. Možna menjava. Telefon 031 534 970. B Prodam opaž, debeline 2 cm, brune in deske za ostrešje, Trlično pri Rogatcu. Telefon 040 205 030 in 03 801 60 28. H Prodam kalano kostanjevo kolje. Za 2,30 do 2,40 m je cena 80 centov, za 1,50 m pa 50 centov. Telefon 070 850 725. B Po ugodni ceni prodam jajčko, počivalnik (prenosni ležalnik) in oblačila za dojenčka do 1. leta starosti. Možen ogled in izbor. Telefon 031 617 218 (po 17. uri). B Prodam drva, metrska in sekana, gabrova in bukova. Telefon 041410 508. B V Škofiji pri Šmarju pri Jelšah prodam kakovostno vino belo (laški, sauvignon, rumeni muškat in zvrst) in rdeče (modra frankinja). Telefon 031 650 103. B Ugodno prodam luščeno koruzo in tritikalo. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581, vsak dan od 8. do 17. ure. B Prodam drva v goleh, bukova in mešana (hlodi, poln kamion). Telefon 041 798 740. Prodam ciprese smaragd, zelo košate, visoke 1 m ah več. Cena od 7 EUR. Telefon 040 578 587. B Prodam dva jogija, pregrinjali in letvena dela, vse Dormeo, za 70 EUR. Prodam tudi plinsko peč Duval, rabljeno 6 let, redno servisirano, za 80 EUR. Telefon 051 780 990. Rotacijsko kosilnico Sip 135 in teličko simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 031 795 035. KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT? www.renault.si RENAULT STORITEV AcNaprudnik d.o.o. Vrbno 2, 3230 Šentjur, SLOVENIJA T: 03/ 749 01 30, M: 070/ 662 768 O- ZA VAŠE POSLOVNE REŠITVE - AP STORITVE Izkoristite akcijo do konca aprila: prve 3 mesece brezplačne računovodske storitve! 4pri sklenitvi pogodbe za vsaj dve leti. Pridružite se več kot 50 zadovoljnim poslovnim partnerjem. Še je čas za pravo odločitev! AP STORITVE _______________info@ap-storitve.si Tovarniška cesta 10 GSM: 031/675-093 3210 Slov. Konjice Tel: 03/757-25-80 www.ap-storitve.eu Fax: 03/757-25-84 Prijavi se: www.radiorogla.si Za nagrado lahko dobiš novo samohodno motorno kosilnico! Prihaja čas koncertov Unikati bodo 27. aprila zaigrali na predstavitvi starodobnikov, društva Večno mladi Šentjur. Festivali. Mesec april ni le muhast mesec, kar se vremena tiče, je tudi mesec festivalov. Piše: Vid Aužner Prvi festival je že bil v petek, 13. aprila, v Velenju, pod imenom »Slovenska polka in valček«, kjer pa naši glasbeniki žal niso bili izbrani. Vendar še niso vrgli puške v koruzo, ampak so se lotili novih projektov in priprav za še kakšne druge priložnosti, da poizkusijo svojo srečo. Korenjaki v rezervi Ko se začne tisto pravo poletje, začnemo razmišljati o dopustih in morju, kar z leti ugotovimo, da ni samo morje edina poletna destinacija, da je poleti prav tako lepo tudi v hribih, kamor so se odpravili Mladi korenjaki, ki iejstva nov,ce Ste za ples? Člani Ansambla UNIKAT vas vabijo, da zaplešete skupaj z njimi, z njihovo novo poletno polko, ki je tudi njihova lastna skladba z naslovom Zapleši z nami. Besedilo je napisala pevka Andreja Črešnar, za melodijo in aranžma pa je poskrbel Matic Supovec. Skladba se bo nahajala tudi na novem albumu, ki bo izšel, kot so obljubili, že letošnjo jesen. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Študentski klub mladih Šentjur je v petek, 30. marca, pripravil zadnji minikoncert v tej sezoni, drugega v mesecu marcu. V goste so povabili skupino The Ghen iz Bistrice ob Sotli in November iz Ljubljane. Minikoncerti so postali nepogrešljiv dogodek za mlade v Šentjurju, k temu priča tudi vedno večji obisk. Čeprav je ŠKMŠ to pot eksperimentiral s prilagajanjem minikoncertov ciljni publiki, saj so priredili tudi miniparty, minimetal ter dijaški minikoncert, je bistvo minikoncertov, ki je ponuditi kvalitetno alter- se potegujejo za pesem poletja v oddaji Na zdravje. Skupaj s Tino Drole iz Cerknega so se predstavili z novo polko »Moj hribovc«, s katero so rangirani kot rezervna skladba na Slovenski polki in valčku. Petka na Golici Člani ansambla Petka so nastopili v mesecu aprilu v oddaji TV Golica z Majo Oderlap, ki vedno poskrbi, da glasba v oddaji zveni tako, kot mora, in predstavili svoje lastne skladbe. Med drugim so zaigrali tudi Čebelarja od žal že pokojnega Lojzeta Slaka in tako naredili še en lep vtis na velikega mojstra narodnozabavne glasbe. Takoj po velikonočnih praznikih so se zaprli v studio in posneli novo nalivno glasbo, še vedno v ospredju odobravanja. Obiskovalce je ogrel DJ Bojzl, nadaljevali so November s preigravanjem večinoma tujih komadov. The Ghen so v Šentjurju nastopili v okviru promocije svojega prvega albuma Choices, ki je izšel na USB ključku in ga je založilo bistriško mladinsko društvo. Odigrali so vseh 13 pesmi z novega albuma, dodali pa tudi nekaj priredb legendarnih pop hitov. ŠKMŠ v aprilu pripravlja tradicionalni Šentrock, jeseni pa pričakujemo še več minikoncertov. (S. R.) polko, ki so jo poimenovali kar Od petka do petka. Tudi letos je na že tradicionalnem Šentjurjevem potekala revija narodnozabavnih ansamblov, kjer se vsako leto predstavljajo ansambli, od katerih je vsaj en član iz občin Šentjur in Dobje. Tako kot lani bodo za Šentjurjevo veselico ponovno poskrbeli člani ansambla Petka. Tudi Petkina nedelja, ki je že lani imela zelo dober odziv, bo letos zopet aktualna. Če bo vse posreči, bo to na prvo nedeljo v mesecu decembru, a do takrat bomo Petko zagotovo še velikokrat videli in slišali. Prišepnili so nam, da se bo v naslednjem mesecu poročil njihov basist Aleš Švab. O tem pa kaj več v naslednji številki. Bistvo minikoncertov je ponuditi kvalitetno alternativno glasbo. Zadnji minikoncert v tej sezoni Dobrota ne pozna meja Dobri ljudje. Na srečo imamo tudi ljudi, ki znajo stiski ubogih prisluhniti in pomagati Piše: Saša Rečnik Častna pokroviteljica koncerta je bila Barbara Miklič - Turk. Občinska Zveza Prijateljev Mladine Šentjur je v soboto, 14. aprila, v Kulturnem domu Šentjur pripravila dobrodelni koncert, ki ga je naslovila Podajmo jim roko. Pri organizaciji in izvedbi koncerta sta roko v pomoč ponudila tudi Študentski klub mladih Šentjur in Novi Tednik. Na koncertu so zaigrali šentjurski Big band pod vodstvom Boštjana Jagra z gosti Boštjanom Korošcem, Matejo Rajh Jager in Vokalno skupino Grič. Posebni gostje so bili Prifarski muzikantje. Častna pokroviteljica koncerta je bila Barbara Miklič - Turk, soproga predsednika države. Dvorana kulturnega doma se je napolnila skoraj do zadnjega kotička, kar dokazuje, da dobrota v Šentjurju res ne pozna meja. Pobudnica in gonilo dobrodelnega dogodka je bila Albina Kar-muzel, predsednica ZPM Šentjur, ki je s svojo srčnostjo in zavzetostjo pomagala že mnogim družinam ter mladim v stiski.»Dnevno nas ljudje prosijo za pomoč. Spremenjena socialna zakonodaja le še poglablja hudo stisko ljudi, še posebno otrok,« je povedala Karmuzlova. Karmuzlo-va se je zahvalila vsem sponzorjem in donatorjem, ki so skupaj prispevali več kot 6.000 EUR. Namen koncerta je bil pomagati družini Gilčvert iz Dramelj pri gradnji doma in plačilo delovnih zvezkov šolarjem, prehrane v šoli in letovanja, katerih starši so v preteklem letu ostali zaradi stečaja podjetja Alpos brez zaposlitve. Po osnovnih šolah so šolske potrebščine zbirali tudi ŠKMŠ-jevci. 100 let Kmetijske šole Po poteh 14. divizije 34. nadaljevanje Moje delo Moje delo je bil pouk živinoreje in kemije, strokovno vodenje živinorejske proizvodnje na šolskem posestvu in prakse učencev pri živini ter sodelovanje pri vzgojiteljskem delu v domu učencev in učenk. Pri praksi je sodeloval živinorejski delovodja Franc Knez, kravarica Marica, svinjarica Ivanka in konjar Franc Jug. Učenci so bili razporejeni v skupine. Sodelovali so pri vseh proizvodnih procesih na šolskem posestvu. Moj dnevni razpored dela je bil naslednji: začela sem ob 5. uri s prakso v govejem hlevu. Ob 7. uri smo imeli pri ravnatelju dispozicijo opravil za tekoči dan. Teoretični pouk se je pričel ob 8. uri. Dopoldan je bil namenjen teoretičnemu pouku. Ob 12. uri je bil čas za kosilo, ob 13. uri pa je bil zbor učencev na dvorišču z učitelji in inštruktorji in nato odhod učencev na prakso. Popoldan je bil namenjen popoldanski praksi, ki je trajala različno dolgo, odvisno od opravil, ki so bila za ta dan predvidena. Živinorejska praksa se je začela ob 14. uri in je trajala, dokler nismo bili gotovi. Ponavadi se je zaključila med 16. in 17. uro. Po večerji so učenci imeli obvezne učne ure pod vodstvom dežurnih učiteljev oziroma vzgojiteljev. Jaz sem ob sredah nadomeščala vzgojitelja, da je popoldan lahko odšel domov, prespal, bil dopoldan še doma in se vrnil, ko je nastopil popoldansko dežurstvo. Vsako drugo soboto in nedeljo sem, v izmenjavi z inštruktorjem, bila dežurna s skupino učencev z oskrbovalci živine, ker so bile skupine učencev, ki so imele prakso pri živini, tudi dežurne ob sobotah, nedeljah in praznikih. Razpored za prakso ob pouka prostih dnevih smo naredili po dogovoru med učenci in menoj, da so vsi prišli do prakse po enakomerni obremenitvi. Celodnevni razpored Celodnevni razpored je imel še eno posebnost. Vsak od učiteljev je imel urnik teoretičnega pouka tako urejen, da en dan v tednu ni imel niti teoretičnega niti praktičnega pouka. Proste dneve je ravnatelj razporedil po željah posameznih predavateljev. Meni so določili ponedeljek, da sem lahko prišla nazaj v Šentjur z vlakom, kije pripeljal v Šentjur točno ob 12. uri. Takrat smo imeli še delovne sobote. S tem razporedom so mi omogočili, da sem bila doma celo nedeljo in da sem lahko koristila povratno vozno karto za vlak. Na šoli nas je ravnatelj vključeval v razne druge dejavnosti, toda nikoli Piše: mag. Nevenka Cmok nam predavateljem niti na misel ni prišlo, da bi delo odklonili. Plača je bila fiksna. Določilo jo je ministrstvo, ki je tudi izdalo dekret o nastavitvi na kmetijski šoli. Plača je bila sestavljena iz treh delov: za pouk, dodatek za delo v proizvodnji na šolskem posestvu in dodatek za dežuranje kot vzgojitelj v domu dijakov. Morebitne nadure so obračunavali po uspešno opravljen delu na koncu leta, če so presegale normirano obvezo in če so bile naloge uspešno opravljene. Celo stanovanje na šoli je bilo zastonj. Dve ali tri leta smo dobivali zastonj tudi kurjavo za stanovanje. Ravnatelj nas je znal dobro zaposliti, vpeljati v aktivnosti v občini, okraju, pa tudi v republiških organih, zlasti v organizacijah na šolskem in kmetijskem področju, v kmetijskih zimskih šolah, pri izobraževanju kmetov itd. Za nas, mlajše in neizkušene v javnem življenju, je vse to bila dobra življenjska šola. Učbenik Najbolj se spominjam, ko je spomladi leta 1970 prišel ravnatelj s sestanka Skupnosti kmetijskih šol in mi rekel: »Napisala boš učbenik za živinorejo!« Debelo sem gledala in na glas razmišljala, da ne bom zmogla. Takrat sem že imela družino in dva šoloobvezna otroka. Čeprav mi je mož veliko pomagal pri domačih opravilih, je bilo premalo časa. Čeprav smo tudi imeli gospodinjsko pomočnico, ki je bila pri nas podnevi in ponoči. Moje delo na šoli je bilo razsuto od jutra do večera. Mož je bil vsakodnevno na terenu in nikoli nismo vedeli, kdaj bo doma. Sreča je bila, da so med delom bili odmori in takrat sem lahko skočila pogledat domov in da sem v tistih letih stanovala na šoli. Vrtcev za majhne otroke takrat v Šentjurju ni bilo. Nikoli ne bom pozabila, ko smo pri popoldanski praksi v govejem hlevu imeli porod. Naenkrat sta se v skupini prisotnih učencev pojavili dve majhni glavi in slišala sem vprašanje: »Mama, od kod je prišlo tele?« Vprašanje je zbudilo med učenci veselo razpoloženje s smehom. Podobno se je zgodilo tudi pri popoldanskem pouku, ko so se začela počasi odpirati vrata učilnice in droben glasek je dal ukaz: »Že dolgo si tukaj, pridi domov!« Še danes mi sinova pravita, da sta imela na kmetijski šoli lepo otroštvo. 3. nadaljevanje Sovražnik prodira s tanki in oklepniki v Dramlje Nemci so poslali dve bojni enoti proti Dramljam, hkrati pa so postavili zaporne linije med Frankolovim, Stranicami in Konjicami. Bojni skupini, ki sta bili poslani v Dramlje, sta imeli nalogo, divizijo napadeta in ji onemogočita da bi se spočila. Partizanske inženirske skupine so pred tem ob cestah podirale drevje, že vse od ..Dolanske boste" ter do razvalin Žičkega samostana. Te ovire so deloma upočasnile napredovanje sovražnih enot, ki so si utirale pot s tanki, ki so lomili debla in omogočali vožnjo kamionom in oklepnim vozilom. Kmalu po 11. uri so sovražne skupine že prispele v Dramlje, dr. Mastnak nazorno opisuje sovražnikovo približevanje: „ Bojna skupina se je v dveh smereh usmerila prozi Slemenom, poprej pa so iz Dramelj vrgli tja gor še nekaj granat in min, kot nekakšno opozorilo, da bi plašili branitelje, zakaj točnih podatkov, kje so nameščene brigade, še vsekakor niso imeli. Tisti del napadalne skupine, ki se je namenil po cesti proti Straži, je moral že tam gori s kamionov in peš nadaljevati prodiranje proti hrastenski hosti. Samo juriški top je vlekel za seboj. Kmalu so njegove ogledniške patrulje ..vzpostavile stik" z borci prednjih položajev Bračičeve brigade. Tem so ukazali, naj se premaknejo, umaknejo nekoliko višje h glavnini in pustijo sovražnika do zanesljive razdalje. dejstva noflce Ustanovitev 14. divizije 14. divizija je bila ustanovljena julija 1943 in je na začetku zelo uspešno delovala na ozemlju takratne Ljubljanske pokrajine. Glavni štab NOV Slovenije je jeseni leta 1943 sklenil, da bo odšla na Štajersko, kjer bo pomagala drugim partizanskim enotam, ter s tem okrepila osvobodilno gibanje. V sestavi divizije so bile tri brigade: Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva, ki so skupaj štele 1.112 bork in borcev. SMHHMHNHHIIMNNHHHMMBMMHMNMMMHMMi Piše: Primož Laubič Toda sovražnik je ubral prav tako taktiko: ogledniške skupine so tipale po položajih, zaradi česar je trajalo tudi puškarjenje nekaj časa. Ko pa se je približala, pririla do obrambnih položajev glavnina napadalne skupine, je strahovito zaropotalo po vsej obrambni črti" Partizani so napadalno skupino obstreljevali tudi z malimi metalci min, Italijanske izdelave. Kljub temu so napadalci zagrizeno rinili navzgor, tako, da je morala priti branilcem na pomoč še enota Tomšičeve brigade. Ko so skupaj jurišali na sovražnika, se je bojna skupina v neredu morala umakniti izpred bojnih položajev. Menda so Nemci kar drveli navzdol po vinogradih pred razjarjenimi partizani. Uspešna obramba položajev Med tem se je drugi del Nemške sovražne bojne skupine že usmeril proti Slemenom po cesti skozi Šentilj, Zalog, čez Goro in naprej proti Zgornjim Slemenom. S kamioni so do vasi Zalog dovažali vojake, pod Jevšijekom, kjer se je pričenjal gozd, so naleteli na posekana drevesa, ki so jim zaprla pot. „Naprej so hrumeli tanki, lomili drevje, pred njimi pa so oprezali za minami iskalci min, zlasti ob kamnitih oporah ceste in previsi. Bojna skupina je z dvema tankoma in jurišnim topom dosegla vrh grebena, kjer se cesta prevesi proti Zgornjim Slemenam in razvalinam Žičke Kartuzije. Med zaselkom Gora in vrhom grebena se je del napadalne skupine usmeril proti zahodu, drugi del pa je silil proti obrambnim položajem levega boka Šercer j e ve brigade. Skupina ki je na vrhu grebena zavila levo, je imela namen iz severa napasti branilce, vendar je tam zadela na obrambno linijo Bračičeve brigade, na sprednje dele obrambne črte" lahko preberemo v Mastankovi monografiji. Boji so trajali do večera, vendar sovražniku ni uspelo prebiti partizanskih obrambnih položajev. v Čemaž, regrat in beluši Pomlad. Vsi ste že verjetno zasadili vrtove in gredice, nekateri že uživate v svoji prvi solati. Piše: Tanja Gobec V pomladnih mesecih smo se nekateri že lotili čiščenja svojega telesa in odpravljanja »starih zalog pod kožo«, kar pa ni enostavno, saj nas po jesensko-zimskem obilju na krožnikih čaka težko delo. Naša telesa moramo pognati v aktivnosti, kot so tek, delo, sprehodi, kolesarjenje ... In hrana? Ta čas še nimamo na izbiro veliko svoje zelenjave, razen nekaj solate. No, tisti, ki imamo radi čemaž, regrat in beluše, se znajdemo. Meso že tako znate pripravljati po svojih željah in receptih; če bi kdo imel željo po posebnem receptu, naj nam sporoči in ga bomo pripravili. Čemaževo slano pecivo Uporabimo približno pol kilograma polnozrnate moke. Zamesimo testo, podobno kot za kruh ali potico, vendar brez sladkorja, in ga pustimo vzhajati. Nato testo razvaljamo in namažemo z mletim čemažem, dodamo lahko tudi skuto. Testo rahlo solimo, zvijemo in narežemo na kolobarje. Te kolobarje polagamo na pekač, pustimo, da vzhajajo, in pri temperaturi okoli 180 stopinj pečemo od 20 do 30 minut. Pecivo lahko uporabimo za prigrizke ali kot prilogo. V slednjem primeru je bolje, da damo v testo in nadev še dodatno jajce in zvitke skuhamo v slanem kropu. Cmoki za dva Pet srednje velikih krompirjev očistimo, narežemo na kolobarje in skuhamo. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo in pretlačimo. Za kuhanje cmokov pristavimo na ogenj posodo z vodo in solimo. Ko se krompir ohladi, dodamo po potrebi polnozrnato moko, 10 dag masla ali margarine ali olja, sol, tri jajca in tretjino čajne žličke pecilnega ali sode bikarbone. Zamesimo testo in oblikujemo cmoke. V sredino damo nadev. Za nadev lahko uporabimo domačo marmelado ali sadje, kar nam je ljubše in kar imamo pri roki. Cmoke delamo tako, da si roke sproti mažemo z moko, da se ne prijemajo preveč na roke. Narejene cmoke damo v slan krop in kuhamo dejstva noffce Namig Ko imamo zvito potico še na deski, lahko to kačo narežemo na kolobarje. Ko vzhajajo, jih položimo na pekač, namažemo z maščobo in spečemo. Prepričana sem, da boste imeli nekaj novega in zanimivega na mizi in boste s tem marsikoga presenetili. Namig Ko imamo zvito potico še na deski, lahko to kačo narežemo na kolobarje. Ko vzhajajo, jih položimo na pekač, namažemo z maščobo in spečemo. Prepričana sem, da boste imeli nekaj novega in zanimivega na mizi in boste s tem marsikoga presenetili. Zmleti čemaž, zmešan z oljčnim oljem in soljo ter pripravljen hrambo. Čemaževi zvitki. Del materiala za cmoke. Na testo damo marmelado. Cmoki se kuhajo približno 20 minut. Pesina mešana solata. okoli 20 minut. Ko so kuhani, jih damo v posodo, posujemo z malo sladkorja in s prepraženimi drobtinami. Solata iz kuhane pese z dodatki Če še nimamo svoje solate, ne želimo pa tiste iz trgovine, si lahko pripravimo naslednje: Vloženo rdečo peso, narezano na kolobarje ali kocke, zmešamo s koruzo, feta sirom, dodamo še kakšna zrnja in po potrebi olje (sol in kis dodamo, če peso vzamemo iz zamrzovalnika). Vse skupaj zmešano in že imamo okusno solato. K tem jedem se poda tudi kakšen kozarec dobrega vina ali kompot. Čemaževe jedi imajo poleg drugačnega okusa tudi zdravilne učinke. Želim vam veliko uspeha pri delu in veliko gurmanskega užitka. Cmoki so zelo okusni in nasitni. horoskop novice □ a □ e □ 9 OVEN (21.3. - 21.4.) Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. BIK (22.4. - 20. 5.) Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša legendarna bikovska trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolg čas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. RAK (22. 6. - 22. 7.) Sonce prehaja v vaše znamenje, kar občutite kot povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. LEV (23.7. - 23. 8.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako črne kot se zdijo. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da se bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) S pomladjo vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. STRELEC (23.11. - 21.12.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivimi čari in sredstvi, ki jih poznate. Prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled; oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. VODNAR (21.1. -19. 2.) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. RIBI (20. 2. - 20. 3.] Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. CD5X^Q33 YWW.SENTJURSKENOVICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 040 47 11 33. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Dopisniki: Oblikovanje: Oglasno trženje: Jure Godler, urednistvo@sentjurskenovice.si Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Naročnina za obdobje januar-junij 2012 (6 številk) znaša 12 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ANTON AŠKERC ITALIJA • . . — SEBI KIS SESTAVIL: FRANC PEŠEC NAJSEVERNEJŠI FJORD NA NORVEŠKEM PLANINSKO DRUŠTVO ŠVEDSKA ROČAJ IT. SPOLNIK RIMSKA 6 SMUČAR ALBERTO KRAJ V SLAVONIJI ODSOTNOST SKRAJA ZLOČINA KISIK EDEN NASPR. OD NISO RIJEKA RENTGEN NARODNA REPUBLIKA KONEC ŽIVLJENJA PREBIVALEC ARGENTINE REKA V ZDA (SLAPOVI) OTREBLJEN SVET BITJA, KI ZA DIHANJE NE RABIJO KISIKA AVSTRIJA PLANINSKE TOČKE NASPORTNO OD SMO AMPER KRANJ TRETJI SAMOGLASNIK POLMER STRUPENA KAČA Ml... ONI TROBILO KALI SLIČEN DEŽELA FARAONOV PREDLOG KAZALNI ZAIMEK PREŽANJE ZVEZA KOMUNISTOV IME KOŠARK. NESTEROVIČA MESTO NA ČEŠKEM OSNOVNA MERA SIM HERMANA CELJSKEGA 1000 KG SANKE PREBIVALEC JAPONSKE SILICIJ POJAV NA VODI 4. SOGLASNIK Z VELIKO OBOŽEVALCI 100 M2 EGIPČANSKI BOG GRŠKA ČRKA ANA V DALMACIJI RIMSKA 1 KELVIN REKA V BOSNI NA MEJI Z SRBIJO APEL, POZIV OlcLlll lldgl dJClIUl dpi liOJVC OlCVllJVC 5U, IVllldll 1 lete iz, uv i1IJ Ul ju, miuikj » v. iv.mioi.ft iz, ci 111 luuuu Kolar iz Šentjurja. Nagrade - bone za pranje avtomobila pri Vulkanizaciji Mulej v Šentjurju - prejmejo po pošti. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj: Gostišče in prenočišča Bohorč. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in pošljite najkasneje do 21. maja 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur. Nagradna križanka n Nagradno geslo: me in priimek:_ | Naslov: E-pošta: ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ______________| Socialno pomoč pri nas dobijo socialno ogroženi ljudje, a jo morajo vrniti oni ali dediči. Torej, to ni pomoč, ampak kredit. Razni ta j kuni pa so od bank dobili kredite, ki jih ni potrebno vrniti, torej so od države dobili socialno pomoč. Pravi organizatorji ŠentJurjevega se ne izpostavljajo radi javnostim. Verjetno zato, ker za organizacijo uporabljajo en in isti »mušter« že 20 let. -S*" Šentjurski klub na hribu se veseli ŠentJurjevega, saj se jim takrat zelo pozna na prometu. 4 Še ena hčerinska družba ne bo bankam vrnila nič kreditov. Še dobro, da za bankami stoji naša država! Dobjani bodo izbirali novega ravnatelja po velikonočnih praznikih, saj je težko sedeti zbrano in resno s praznim želodcem. Mladi prostovoljci so tako navdušeni nad prostovoljstvom, da si sami pripravijo prireditev in samim sebi podeljujejo priznanja. Bolečine pri organizaciji poroke pridejo šele takrat, ko začnejo prihajati računi. ...... Letošnja konjska povorka je odpadla. Mogoče je čas, da si omislimo oslovsko povorko? V Znani ponkovški funkcionar je tako lepo bral berilo pri maši, da ga je posnela celo nacionalna televizija. Nedaleč od Ponikve, v bližini domovanja znanega ponkovljana, si je večno počivališče našel z drevjem zakrit razpadajoči tovorni avtomobil, ki pa je sedaj viden že od daleč. Mimoidoči občan je povedal, da tam počiva že več let, ogledala pa si ga je tudi že policija, spraševala po lastniku in obljublja mu tudi nagrado. ^ sm° se ' "r:' '^aKve^ta 6b' r°s*2E TURISTIČNA AGENCIJA B ARA( (UDA www.baracuda.si TA BARACUDA D.0.0. Ul. Dušana Kvedra 6b, 3230 Šentjur tel. 059968423, fax 059978935 GSM: 051/698-600 e-mail:baracuda.carmen@siol.net, info@baracuda.si X...- m; Izberite pravega. DEPOZIT SANJSKIH Izbirate lahko med 5 dobami vezave in do 5,00 % obrestno mero. KIEPENKERL Profi-Line V Vrtnariji Valner so za Vas pripravili pestro izbiro balkonskega cvetja, enoletnic,.trajni:c,jzelišč in saclik zelenjave za^ ureditev vašega doma. Nudijo vam trcndovska korita , profesionalne substratejn gnojilaj Svetovanje z ing. Dragom Jančičem - od 23. aprila do 18. m a j ao d j 4 ■ o o. d o 18.00 ure. ♦ Zavijte po cvetje in zelenjavo v Vrtnarijo Valner v^aruz pri Senčenju. Z vami v vseh letnih ČESM&fef * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ -g-- j Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR j Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju ji tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure tel.: 03/ 74 89 450 sobota od 7. do 12. ure fax.: 03/ 74 89 460 AVTO a HKA www. avto krka.si info@avtokrka.si