Stolpnica nasproti občine v Proletarski ulici je vzbudila precej prahu — ta sc še dviga. — Članek na 7. strani Sprejet je letošnji program razvoja in proračun občine Z zasedanjem občinske skupščine 14. marca 1966 se je končalo tromesečno obdobje proučevanja obstoječega družbenega življenja in njegovega nadaljnjega usmerjanja. Občinska skupščina je na zasedanju 12. decembra 1965 sprejela smernice za sestavo programa družbenega razvoja in proračunske potrošnje v letu 1966. Na osnovi sklepa skupščine je svet za družbeni načrt in finance posredoval v mesecu januarju volivcem in članom delovnih skupnosti občine Ljubljana Mostc-Polje v razpravo osnutek programa družbenega razvoja in proračuna za leto 1966. Ta osnutek naj bi ob upoštevanju pripomb in predlogov zborov volivcev predstavljal osnovno gradivo za dokončni sprejem programa družbenega razvoja in proračuna za le- Ijenosti v zaposlovanju nove delovne sile. V celotnem gospodarstvu se namreč predvideva le 1 — 2% povečanje števila zaposlenih. Negativni pojav, predviden v letu 1966, pa je padec rentabilnosti poslovanja za ok. 4 %. To se javlja kot posledica znatnega povečanja povprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev v proizvodnjo, ki pa istočasno ne bodo dala enakovrednega porasta narodnega dohodka. to 1966. Osnovno izhodišče razvoja gospodarstva v letu 1966 so novi pogoji gospodarjenja, ki so bili uveljavljeni z gospodarsko reformo. Nadaljnji razvoj gospodarstva temelji na instrumentih, ki silijo delovne organizacije na boljše izkoriščanje notranjih rezerv. V novih pogojih gospodarjenja se namreč bistveno menja struktura oblikovanja in porabe narodnega dohodka, ki predstavlja izhodiščno merilo razvoja gospodarstva v občini. Predvideni porast družbenega bruto proizvoda za 20 %, porast materialnih stroškov za 22% in istočasno poveča- nje narodnega dohodka le za l\% — kažejo, da nastajajo pod vplivom ukrepov gospodarske reforme za delovne organizacije naše občine težji gospodarski pogoji. Predvideni padec ekonomičnosti za 3% opozarja, da je osnovna naloga delovnih organizacij z notranjimi organizacijskimi in drugimi ukrepi zagotoviti normalno poslovanje. Ugodna je ugotovitev, naj bi se v letu 1966 povečala družbena produktivnost na zaposlenega za 8%. To se javlja kot posledica porasta ustvarjenega neto proizvoda in usta- Spremembe v delitvi narodnega dohodka, katerih cilj je v krepitvi materialne osnove gospodarskih organizacij, se ugodno odražajo tudi v gibanju čistega dohodka. Gospo- Nad. na 2. strani ZBORI VOLIVCEV pod mikroskopom KAJ SO POKAZALE RAZPRAVE NA ZBORIH VOLIVCEV IN ZBORIH DELOVNIH LJUDI? V mesecu februarju so bili sklicani zbori volivcev in zbori delovnih ljudi na območju naše občine. Odziv na zbo- rih je bil na splošno zadovoljiv, čeprav ponekod tudi ne. V razpravah je sodelovalo veliko število občanov, ki so s tem znova potrdili, da se zelo zanimajo za pereče probleme svoje soseske in skušajo po svojih močeh z umestnimi Zares ugodno za turizem KAKO ŽIVIJO IN DELAJO OBČANI KRAJEVNE SKUPNOSTI LIPOGLAV, KI JE PRECEJ ODDALJENA OD SREDISCA OBČINE -NA KMETIJAH LE STARI, MLADI PA V MESTO - POTREBE PO AVTOBUSU, VODOVODU, TELEFONU. Prikazati žitje in bitje enega obrobnih naselij naše občine je bila naloga, ki sem jo dobil od uredniškega odbora. Zato sem »odkorakal« s fičom tja gor v hribe, na območje krajevne skupnosti Lipoglav. Seveda sva s tovarišem Marjanom najprej podrobno preštudirala »maršruto« in ob dobrih navodilih mi ni bilo treba zgrešiti smeri. Prijeten sončni dan je bil kaj primeren za tak obisk, še posebej zato, ker se je narava že začela prebujati v spomladanskem brstenju in zelenilu. Po gladkem asfaltnem traku, ki s® vije vseskozi od Stepanje vasi, ^•mo Hrušice in še od Zadvora olo naprej, je »šlo kot po olju«, 0 Po tudi na makadamski cesti, ki se je začela najprej po dolini in nato kasneje v breg, se ni bilo kaj pritoževati. Takoj je bilo videti, da domačini dokaj prizadevno skrbijo za svoje ceste. PRVA POSTAJA: OBČINSKI ODBORNIK Malo pred vzponom v hujše klance sem se ustavil pri občinskem odborniku, tov. Babniku. Kaj hitro je bil pripravljen za razgovor. Povedal je najprej osnovne podatke o tej krajevni Nad. na 5. strani ffietite: VSEGA PO MALEM ZA VSE str. 6 VESTI S TERENA str. 7 STANOVANJSKA REFORMA str. 8 VSE O ŠPORTU str. 9 NOVE OSEBNE IZKAZNICE str. 10 predlogi prispevati svoj delež k reševanju teh problemov. To pa je nedvomno velika opora občinski skupščini, ki bo morala te predloge upoštevati in jih slej ko prej tudi rešiti. Iz obširnega gradiva smo izluščili nekatere bistvene ■probleme, ki so bili nakazani v razpravah in ki bodo morda zanimali tudi naše bralce. ZBORI DELOVNIH LJUDI Osnova za razpravo v posameznih volilnih enotah so bila poročila odbornikov občinske skupščine o razvoju gospodarstva in družbenih služb občine v letu 1966. V razpravah so se izoblikovala nekatera bistvena vprašanja, kot na primer: Volivci delovne enote ARBO — Podgrad so se predvsem zavzemali za gradnjo mostu v Zalogu. Nosilnost starega mostu ne ustreza več zahtevam sodobnega, predvsem tovornega prometa. Poleg tega pa morajo delavci tega podjetja ob poplavah hoditi v službo daleč naokoli, kajti cesta Laze— Zalog je tedaj neprehodna. Tako pa izgubijo dragocen čas in vpliva to tudi na delovno storilnost v podjetju. Vsi ude- leženci razprave so si bili enotni v tem, da se mora dati prednost gradnji mostu in ne vodovodu. Postavili so celo pogoj, in sicer: občinska skupščina naj naredi most, oni pa bodo izpolnili obveze do občinske skupščine (strokovno šolstvo, družbeni standard). Cesta Zalog—Podgrad—Laze je zelo slaba in prizada vozilom velike škode; nujno jo je treba popraviti. Na zboru delovnih ljudi na železniški postaji Ljubljana-Moste so volivci predlagali, naj bi s predvidenimi 145 milijoni za gradnjo Kajuhove ulice v letu 1966 dokončali severni del cestišča od železniške postaje do šmartinske ceste. Predvidenih 45 milijonov za južni del Kodeljevega pa naj bi prenesli za gradnjo se-Nad. na 10. strani Sprejet letošnji program razvoja in proračun občine (Nadaljevanje s 1. str.) darske organizacije bodo z letom 1966 razpolagale z okoli 22 milijardami sredstev čistega dohodka, kar predstavlja 19 % povečanje v primerjavi z letom 1965. Ob ugotovitvi, da so družbenogospodarska načela o krepitvi materialne osnove gospodarstva že sprostila vse učinke zmanjšanih družbenih dajatev, lahko ugotovimo, da je nadaljnji razvoj delovnih organizacij odvisen predvsem od ukrepov organov upravljanja v delovnih organizacijah in njihovih Strokovnih služb. Večja sredstva čistega dohodka dajejo namreč delovnim organizacijam tudi večjo možnost povečanja sredstev za OD in za razširjeno reprodukcijo. Delitveno razmerje med OD in skladi 69 : 31 kaže, da se bodo OD povečali v primeri z letom 1965 le za 14 %, nasprotno pa se močno povečujejo ustvarjena sredstva skladov delovnih organizacij. Ustvarjena sredstva bruto skladov bodo v letu 1966 znašala okoli 4,8 milijard S dinarjev, kar predstavlja 75 % povečanje glede na leto 1965. Ta sredstva predstavljajo že občuten vir lastnega financiranja bodočega gospodarskega razvoja, posebno če upoštevamo, da se ta sredstva povečajo še za znesek amortizacije': za 2 milijarde S dinarjev. Za hitrejše razvijanje gospodarskih pogojev na poti inten-zifikacije gospodarjenja bodo v nekaterih delovnih organizacijah — zlasti na področju industrije — že znatno večja sredstva za razširjeno reprodukcijo. Sredstva za investicije v višini 12 milijard dinarjev so v glavnem namenjena za dograditev Toplarne, za rekonstrukcijo Papirnice Vevče in gradnjo obrata Yulon. Pozitivno je dejstvo, da je 68% teh sredstev namenjenih za modernizacijo opreme, kar predstavlja potencialni izvir večje produktivnosti. Financiranje investicij iz lastnih sredstev se je v primeri z lanskim letom znatno povečalo, vendar zavzemajo v strukturi financiranja lastna sredstva le majhen delež (29 %). Večji problem za razširjeno reprodukcijo predstavlja gospodarsko stanje v terciarnih dejavnostih, ki ne morejo ustvarjati dovolj lastnih sredstev. Zato bo potrebno v letu 1966 iz skladov, ki se zbirajo v občini, dodeliti večja sredstva za investicije prav v ta del gospodarstva. Delovne organizacije bodo morale v bodoče pri delitvi sredstev več upoštevati tudi probleme pri razvijanju družbenega standarda kot pomembnega dejavnika pri razvijanju prizadevanj za večje gospodarske učinke. Iz primerjave med investicijami v proizvodnji in investicijami za družbeni standard je namreč razvidno, da razmerje 92 : 8 nikakor ne zadovoljuje. Sprejeti proračun naše občine za leto 1966 je sestavljen na osnovi ukrepov gospodarske reforme. Dohodki naj bi se v bodoče večali le v okviru povečane produktivnosti in gospodarske zmogljivosti občine. Tudi v proračunski potrošnji je v letošnjem letu potrebno uveljaviti načela gospodarske reforme in težiti k zagotovitvi realne proračunske potrošnje predvsem tistih služb in nalog, ki jih je ustanovila in jih mora financirati občinska skupščina. Glavni vir proračunskih dohodkov so prispevki iz osebnih dohodkov, ki predstavljajo 75% celotnega proračuna. Tako bo celotna proračunska potrošnja odvisna od dviga produktivnosti in gibanja osebnih dohodkov zaposlenih občanov. Z uveljavitvijo gospodarske reforme je bila znižana stopnja prispevkov od osebnih dohodkov od 17,5 na 12,5% ter ostaja tudi v letošnjem letu na isti ravni. Zato bo letošnji proračun kljub delnemu dvigu osebnih dohodkov ostal na ravni lanskoletne potrošnje, oziroma bo povečan le za 2 %. Enaka sredstva v primerjavi z lanskim letom nalagajo vsem pristojnim organom odgovorno nalogo zagotoviti sredstva za vse tiste službe, ki morajo svoje delo ob enakih sredstvih nemoteno opravljati tudi naprej. To pa bo mogoče le z izredno skrbnim gospodarjenjem, z iskanjem notranjih rezerv in skrajno štednjo na vseh področjih financiranja. Verjetno pa bo proračunsko financiranje ob enakih pogojih v bodoče deloma lažje, ker moramo prav v letošnjem letu pokriti razliko znižanega prispevka iz osebnega dohodka od 17,5 na 12,5 %. Sprejeti proračun za 1. 1966 znaša 2,177.390.000 S dinarjev in odstopa od prvotnega predloga osnutka za 11,946.000 starih dinarjev. Razlika nastaja samo pri ostalih dohodkih proračuna, in to zaradi plačila stroškov osemenjevanja govejih plemenic ter stroškov revizije glavnih projektov. Zbori volivcev, ki so v mesecu februarju obravnavali smernice družbenega razvoja in predlog proračuna za leto 1966, so dali številne pripombe na sestavo proračuna in se nanašajo v glavnem na komunalne investicije. Svet za družbeni načrt in finance je na svoji seji skupno s predsedniki vseh svetov in upravnih odborov skladov podrobno obravnaval pripombe in pred- loge zborov volivcev, nekatere vključil v končni predlog proračuna, druge pa je moral zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložiti in bodo vključeni v perspektivni program občine. Na osnovi pripomb, ki so jih predlagali zbori volivcev in drugih organov je sprejela skupščina predlog sveta za družbeni načrt in finance na osnutke proračuna, ki je bil podan v tiskani prilogi Naše skupnosti naslednje spremembe: I. Skupni dohodki, predvideni v osnutku proračuna v višini 2,165 milijonov, se povišajo na 2,177 milijonov in so rezultat: a) neposrednega plačila investitorjev za tehnični pregled investicijskih elaboratov (5 milijonov); b) neposrednega plačila uslug za umetno osemenjevanje (3 milijone); c) ukinitve sklada za varstvo otrok in sklada za negospodarske investicije (2,9 milijona); d) in naknadno ugotovljenega presežka iz leta 1965 (1,1 milijona). čeprav so dohodki od proračunskega prispevka iz delovnega razmerja načrtovani nekoliko visoko (109%), so v predlogu ostali nespremenjeni in je za predviden večji porast proračunske rezerve. V predlogu je namreč predvideno povečanje povprečnih osebnih dohodkov iz leta 1965 za 25 % v letu 1966. II. Pri razporeditvi proračunskih dohodkov, ki so predvideni v osnutku proračuna, so bile sprejete naslednje spremembe: 1. Znižanje proračunskih izdatkov, predvidenih v osnutku Predvidena obveznost financiranja Mestnega sveta v višini 183 milijonov se znižana 88,500 milijonov. Finančni načrt mesta naj bi se po predlogu Mestnega sveta formiral po dveh variantah. Po prvi naj bi za financiranje skupnih mestnih potreb združevali sredstva od dohodkov vseh davkov, medtem ko je po drugi varianti predvideno združevanje sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb samo z dohodki od davka od prometa blaga na drobno. Na osnovi pripomb zborov volivcev in sprejetih priporočil konference odbornikov, ki so izvoljeni na območju mesta, je bil sprejet sklep, da se združujejo za skupno financiranje mestnih potreb le dohodki od davka od prometa blaga na drobno. Poleg tega je konferenca odbornikov, izvoljenih na območju mesta, sprejela tudi sklep, da se v nomenklaturo skupnih mestnih zadev vnesejo tudi občinsko sodišče I., javno pravobranilstvo, javno tožilstvo, oddelki za narodno obrambo in medobčinski zdravstveni center. Na osnovi tega se zmanjšuje obveznost proračuna do združevanja sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za 156,837 milijonov. Prvotni predlog predvidenih sredstev, ki izhajajo iz obveznosti do anuitet za zdravstvo in skrbstvo, naj se zniža za 8 milijonov in ta obveznost prenese na zdravstveni dom dr. Miha Kamin za delno plačilo obveznosti za najeta posojila obeh zdravstvenih domov v Mostah in Polju. Iz občinskega proračuna znašajo namreč skupne obveznosti za dograditev zdravstvenih domov 38 milijonov. Ker sta oba zdravstvena do- mova šele pred kratkim dograjena in ni pričakovati večjih popravil, naj bi zdravstveni dom za plačilo teh obveznosti angažiral 50% razpoložljive amortizacije. V proračunu za leto 1966 so predvidena tudi sredstva za plačilo nepokritih obveznosti za že dograjene investicije v družbenih službah (112 milijonov). Da bi se delno le ublažilo nekatere probleme na drugih področjih proračunske potrošnje, je bilo predlagano, zmanjšanje obveznosti za 33,112 milijonov, s tem da se za ta sredstva najame kratkoročni kredit v kreditni banki iz namensko vročenih sredstev zavarovalnice Ljubljana. Z najetjem tega posojila bi se v celoti pokrile neplačane obveznosti za dograditev VVU Angele Ocepek. Skupno znižanje proračunskih izdatkov, predvidenih v osnutku, znaša torej 209,895 milijonov dinarjev. V 000 S din Stroški predvoj. vzgoje 3.000 Medobč. zdrav, center 5.500 Stroški civil. zaščite 600 Odd. za narod, obrambo 8.972 Občinsko sodišče I 39.000 Javno tožilstvo 3.510 Javno pravobranilstvo 1.755 Financ. Mest. sveta 94.500 Obveznosti za odplačevanje kreditov 8.000 Obveznosti za investicije v družb, službah 33.112 Razlika v dohodkih 11.946 Skupaj din . . . 209.895 Ta sredstva je možno razporediti na funkcionalne izdatke tistih področij, za katere je bilo dano največ pripomb na zborih volivcev in pri pristojnih občinskih organih. 2. Razporeditev Po predlogu sveta za družbeni načrt in finance naj bi se sproščena sredstva v višini 209,895 milijonov dodelila: V 000 S din Strokovno šolstvo 44.000 Knjižnica Moste 1.000 Glasb, šola Moste-Polje 5.000 Oskrbnina za otroke v domovih 4.300 Zavod za soc. delo 2.000 Vzgojna posvetovalnica 1.424 Sanitarna služba 620 Čiščenje cest 6.000 Javna razsvetljava 5.000 Geodetska dela 1.000 Stroški komisije za teh. kontrolo projektov 5.000 Zavod za urbanistično dokumentacijo 9.000 Proslava 25-letnice revolucije 500 Stroški kraj. Skupnosti 7.000 Zveza tabornikov, odred Črni mrav 500 Oprema poslovnih prostorov postaje milice v Polju 3.000 Komunalne investicije KS Jarše 45.000 Sklad za osemenjevanje govejih plemenic 3.000 Vzdrževanje občinskih cest .000 Zdravstvena zaščita živali 2.600 Vodovodi — Zg. Kašelj in druga področja 7.000 Tekoča proračunska rezerva 39.951 ■ Skupaj din . . . 209.895 — Medobčinskemu skladu za financiranje strokovnega šolstva 44 milijonov, kar predstavlja razliko med združevanjem sredstev delovnih organizacij in pogodbeno obveznostjo občinske skupščine. — Knjižnici Moste 1 milijon za notranjo opremo novo urejene bralnice. — Glasbeni šoli Moste-Polje 5 milijonov za premostitev finančnih težav pri reorganizaciji glasbenega pouka glede na zahtevo, da se glasbena šola po svoji vlogi spremeni. znižanih izdatkov nim stanjem občinske uprave. — Sanitarni inšpekciji 620 tisoč za financiranje preiskav vzorcev vode in živil. — Svetu za komunalne zadeve in svetu za urbanizem za pokrivanje povečanih stroškov za boljše čiščenje cest, javno razsvetljavo in geodetska dela 12 milijonov, za ureditev nujne urbanistične dokumentacije 9 milijonov, na novo pa se izkazujejo stroški za tehnično kontrolo investicijskih projektov v višini 5 milijonov. — V letu 1966 bodo predvidoma znašali stroški za proslavo 25-letnice revolucije 500 tisoč, kar v prvotnem predlogu ni bilo predvideno. — Krajevnim skupnostim se povečujejo sredstva za reševanje življenjskih problemov občanov za 7 milijonov. — Odredu tabornikov C mi mrav naj se dodeli samostojna dotacija v višini 500.000 dinarjev. — Za ureditev nekaterih komunalnih naprav na področju KS Jarše 45 milijonov, kajti ti problemi so v novozazidani soseski Jarše tako pereči, da jih ni možno odlagati. — Svetu za komunalne zadeve 17 milijonov za boljše vzdrževanje asfaltnih in makadamskih občinskih cest. — Svetu za kmetijstvo 5,6 milijonov za stroške osemenjevanja govejih plemenic in pospeševanja kmetijstva. — Za potrebe vodovoda v Kašlju in drugih krajih je namenjenih dodatnih 7,000.000 dinarjev. — Končno naj se poveča proračunska rezerva od predvidenih 25 na 64,955 milijonov, ker so skupni proračunski dohodki verjetno višji kot bodo dejansko doseženi in bi tako lahko morebitni primanjkljaj na posameznih področjih potrošnje krili iz rezerve. Svet za družbeni načrt in finance je v svojem zaključnem poročilu poudaril, da v svojem PODJETJE JAVNA SKLADIŠČA Ljubljana, Šmartinska 152 a - nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga - skladiščenje blaga in vse skladiščne manipulacije, hranjenje in zavarovanje blaga - prevoz blaga s tovornimi avtomobili — Socialnemu varstvu za oskrbnine otrok v kazensko poboljševalnih domovih v višini 4',300 milijona. S to vsoto plačujemo v teh zavodih stroške za otroke, ki stanujejo na območju občine. — Za skupno financiranje vzgojne posvetovalnice se dodeljuje vsota 1,424 milijona, kar v prvotnem predlogu ni bilo predvideno. — Zavodu za socialno delo za funkcionalne izdatke 2 milijona, s čimer se bo materialno stanje izenačilo z material- predlogu zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel rešiti vseh problemov, temveč so v proračunu zagotovljena sredstva minimalna za realizacijo nalog in še enkrat apelira na vse pristojne svete in druge družbene organe, da s skupnimi močmi prebrodijo letošnje proračunsko leto, poiščejo vse skrite rezerve ter skušajo najti v okviru danih možnosti najboljšo rešitev. KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA Šmartinsko cesta 30 — p. p. 18 nabava, naročila 313-742 Telefoni: h. c. 315-233, direktor 313-472, komerciala 311-072, PROIZVAJAMO: + Kavovine + Vanilin sladkor ^ Mlevske izdelke ^ Prašek za pecivo + Pudinge ^ ter razne začimbe t p*~- V--- 'teti'''- ,;i: FgaMMMMMMBMHMKJMMMMM [OSNOVNA ŠOLA JOŽE MOŠKRlC SEDAJ ŽE BLIZU 700 UČENCEV V 23 ODDELKIH - V ENEM LETU VELIK NAPREDEK - KULTURNO IN DRUŽBENOPOLITIČNO SREDIŠČE NOVIH JARŠ - ŠE VELIKE ŽELJE. Osnovna šola v Novih Jaršah, ki je nedavno dobila ime po narodnem heroju Jožetu Moškriču-Cirilu, je bila že marsikateri-krat povod za spotikanje na sejah občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje ali tudi drugod, ko so se politični delavci tega terena pa tudi drugi odborniki potegovali za ureditev terena, cest in podobnega. »Saj imate vendar novo šolo, kaj pa še hočete več«, se je kdaj pa kdaj obregnil ta ali oni zastopnik drugih terenov. Zares, Nove Jarše imajo šolo, a so jo tudi zelo potrebovale, zakaj stara, tako imenovana »zajčja šola« ni zmogla več sprejemati iz leta v leto več učencev. Pri kraju je del oddelkov moral celo gostovati v šoli »Jožeta Potrča« v Vodmatu ter v vzgojnozdravstveni ustanovi v Rožičevi ulici. Ko pa je 18. maja 1963 predsednik skup. občine Ljubljana Moste-Polje tov. Vlado Črne položil ob Jarški cesti temeljni kamen in je začel delovati gradbeni odbor, so Jaršani spoznali, da bo končno le prišlo do toliko pričakovane gradnje te prepotrebne prosvetne ustanove. Gradbena dela je prevzelo’ SGP Zidar iz Kočevja in jih zaključilo v razmeroma zadovoljivem času tako, da se je pouk v novem objektu začel 15. novembra 1964. 16 MESECEV DELA Odveč bi bilo popisovati potek gradnje, razne zaplete okrog nje in podobno, zato naj bralcem raje postrežemo s kratkim opisom dela v prvih 16 mesecih obstoja nove šole. Res da okolica še ni urejena in čaka na »srečo« ter seveda na finančna sredstva v prihodnosti. Notranje pa je uspelo vodstvu šole že v prvem letu urediti pouk tako, da ustreza sodobnim učnim metodam in potrebam učencev. Urejene imajo učilnice, delavnice za tehnični pouk, šolsko, kuhinjo ter druge potrebne prostore. Zelo opazen je velik napredek in razvoj od začetka do danes. To se zlasti opaža v tem, da šola s svojimi učenci, s kulturnimi in športnimi ekipami že zelo uspešno posega v dogodke v občinskem in tudi širšem merilu. Jasno, da gre velika zasluga za to pedagoškemu kadru na čelu z ravnateljico tov. Vlado Djokičevo in njenim pomočnikom Antejem Prančičem. Učni uspehi naših šol po prvem polletju Štervilke, ki so sicer mrtve, nam več povedo, če jih še bolj raztelesimo. Predvsem so v učnem uspehu velike razlike med nižjimi (1.—4.) in višjimi (5.—8.) razredi, saj znaša od 24,4 % (Sostro) do 42,6 % (Jarše). Zakaj? V nižjih razredih pojmujejo, po mnenju nekaterih vodstev šol, otrokovo osebnost v celoti, kompleksno in se nanjo tudi ozirajo, krepkeje povezujejo vzgojo in izobrazbo; v višjih razredih, kjer jih več poučuje v istem razredu, pa to bolj ali manj preneha in učitelji upoštevajo predvsem svoj predmet in njegovo snov. So pa seveda tudi izjeme, ko so dobri strokovnjaki tudi dobri metodiki in pedagogi v eni osebi. Med objektivne vzroke, ki preprečujejo boljši uspeh, navajajo šole prenatrpanost snovi, napredovanje z negativno oceno — ali v prejšnjih letih tudi z več negativnimi ocenami — zanašanje na dopolnilno pomoč, ki ni vedno dovolj uspešna, preslabo vključevanje otrok v podaljšano bivanje, preobremenjenost učencev s prostovoljnimi dejavnostmi, prepozno ali nobeno kategorizacijo učencev, ki bi morala biti opravljena pred vstopom v prvi razred. Vsi ti vzroki res obstajajo in so dokaj pomembni; najdejo se pa tudi subjektivne hibe pedagoške osebnosti, za katero vemo, da je najpomembnejši faktor učnega vzgojnega dela. Po naših šolah snov — posebno v višjih razredih — vse preveč »podajajo«, premalo ponazarjajo, delajo premalo poizkusov in se še /premalo poslužujejo novih oblik dela, med katere sodi skupinski pouk in pouk z raznimi učnimi listki, ki pouk individualizirajo in popestrijo preverjanje znanja. Se vedno dokaj formalno in togo ocenjujejo, učence dostikrat preobremenjujejo z nesmiselnimi domačimi nalogami in jih premalo seznanjajo s tehniko učenja in uporabo učbenikov. Na svojo roko celo razširjajo že tako težko snov, iz katere mnogi ne izluščijo bistva. Končno pa vnašajo premalo vedrine ” svoje šolsko delo. Med predmeti, ki imajo največ slabih ocen, so angleščina (18—28 %), matematika (7,5—18 odstotkov) in slovenščina (6,8— 14,3%). Res ob prvem polletju raje malo strožje ocenjujejo in bo uspeh ob koncu leta boljši — tudi zato, ker napredujejo tudi z eno nezadostno oceno, če niso imeli iz istega predmeta že lani nezadostne ocene — vendar bi ne smela biti taka razlika. Seveda bi morala tudi mladina v višjih razredih potrkati na svoje prsi — tudi ona ima del krivde, ker šolskega dela, ki je njeno glavno opravilo, ne jemlje dovolj resno. Vse premalo se zaveda, da ni več za vsakim grmom službe in da le trdo delo vodi do uspeha. V zakonu o osnovni šoli je za učence, ki napredujejo z negativno oceno, določena dodatna pomoč, ki je obvezna za take učence. Po poročilih šol je bilo te dodatne pomoči več na nižji na višji stopnji, kjer bi je bili gotovo bolj potrebni. Od učencev, ki so se posluževali dodatne pomoči, je uspeh popravilo 68%. V oddelke podaljšanega bivanja je vključenih v naši občini komaj 5,4 % učencev (v Centru 25 %!). Uspeh teh je bil 78,67%. Škoda, da teh oddelkov ni še več, saj prispevajo k višjim učnim in boljšim vzgojnim uspehom. Prav gotovo pa je tudi delovna storilnost staršev v podjetjih večja, če vedo, da je njihov otrok v delovnem času vključen v organizirano delo in smotrno razvedrilo in da ne pohajkuje brezplodno po raznih enajstih šolah. Upajmo, da bo mladina spremenila svoj odnos do učenja, da bodo vodstva šol in prosvetni delavci opravili svojo dolžnost, da bodo starši dali mladini svoj delež in da bo tudi skupnost skrbno bedela nad to najvažnejšo surovino naše prihodnosti. j. Košorok Učencev TD . j Brez nezadostne Z nezadostno oceno Neocenjeni Osnovna šola o E >N -s Srednja št. % 1 2 3-več sk. % št. % ocena Ketteja-Murna 30 473 443 916 682 74.45 88 62 79 229 25 5 0,55 3.5 Hrušica 4 75 51 176 112 88,89 8 5 1 14 11,11 - - 3,5 Vide Pregare 27 424 445 869 637 73,30 98 50 83 229 26,35 3 0,35 3,49 Nove Jarše 23 353 337 690 502 72.75 79 46 57 182 26,38 6 0,87 3.3 Sostro 15 215 229 444 319 71,84 48 40 34 122 27,47 3 0,69 3,3 Polje 37 603 567 1170 902 77,09 111 72 85 268 22,91 - - 3,32 Janče 2 20 21 41 36 87,80 4 1 - 5 12,20 - - 3,3 Javor 1 8 8 16 14 87,50 2 - - 2 12,50 - - 3,7 Besnica 1 8 16 24 20 83.33 - 3 - 3 12,50 1 4.27 3.4 Prežganje 2 16 14 30 25 83,3 2 1 - 3 10,- 2 6,7 3,5 Lipoglav 2 26 13 39 33 84,6 2 2 2 6 15,4 - _ 3,7 Dolsko 3 31 33 64 57 89,06 5 - 2 7 10,94 - - 3,« Senožeti 1 12 10 22 20 90,9 2 _ _ 2 9.1 _ _ 3,5 Križevska vas 4 30 32 62 54 87,1 6 1 — 7 11.3 1 1.6 3,82 Zadobrova 4 58 56 114 104 91,23 6 1 1 8 7,01 2 1,76 3,94 Zalog 6 82 76 158 147 93,04 8 3 - 11 6,96 - - 3,8 V*e osn. šole 162 2434 2351 4785 3664 76,57 467 287 344 1098 22.95 23 0,48 3,43 v % 76,57 9,76 6 7.19 22,95 Gimnazija Moste 16 180 335 515 270 52,43 66 66 106 238 46,21 7 1,36 2,87 v % 52,43 12,8 12,8 20.6 46.2 POUK JE KABINETNI Kot je zdaj urejeno drugod, ima tudi ta šola kabinetni pouk. Obiskuje ga 693 učencev, ki jih poučuje 34 pedagogov v 23 oddelkih. Trinajst oddelkov ima pouk v dopoldanskem času, deset pa v izmenah. Na voljo imajo 3 učilnice za slovenščino, 2 za angleščino, 2 za matematiko ter po eno za zgodovino, zemljepis, fizike in kemijo, za risanje in petje, zraven pa še telovadnico, gospodinjsko učilnico, tehnično delavnico in 7 klasičnih učilnic za nižje razrede. Vse učilnice sicer še niso opremljene z učili, vendar je le-teh pač toliko, da skromno zadostujejo potrebam pouka. Najsodobneje je opremljena tehnična delavnica, kar je zasluga Javnih skladišč, ki so kupila vse potrebno orodje. Potrebovali bi seveda magnetofon, kar bi pripomoglo k lažjemu poučevanju jezikov, dalje diaprojektorje za vse razrede, prav tako pa učila in zlasti ponazorila za pouk v nižjih razredih. Potrebni so jim tudi rekviziti za izvenrazredne dejavnosti ter igrišča za telesnovzgojno vadbo zunaj. Težave so tudi z učenci, ki imajo v šoli celodnevno bivanje in bi rabili tudi možnost za rekreacijo. Le-teh je 125 v 5 oddelkih. UČNI USPEH ENAK DRUGIM Ob letošnjem polletju se je na terenu pojavilo govorjenje, da je bil učni uspeh učencev zelo slab. Toda statistika kaže, da je bilo 72.7% učencev pozitivnih. Te odstotke zvišujejo nižji razredi, medtem ko je v višjih razredih uspeh slabši. Šola s tem učnim uspehom dosegla splošno raven šol o okviru občine in celotnega mesta. Vzroki za takšen procentualni uspeh so v tem, da je šola začela delati šele nekaj več kot pred letom dni in so učenci od šestega razreda dalje prišli iz različnih šol, poleg tega pa se teren šele naseljuje, kar povzroča vse težave, ki nastajajo ob novih naseljih. Veliko je tudi učencev, ki realen in bi nasprotno bil, če bi bili v takšen pouk vključeni celi razredi. V enem oddelku, kjer so vključeni vsi učenci, je bilo 88 % pozitivnih. Seveda bi vodstvo šole rado prekinilo s takšno prakso, ker njegov kriterij ni vključevati v ta pouk le učence s slabimi ocenami. ŠTEVILNI KROŽKI Šola pa ima poleg rednega pouka tudi dobro organizirano izvenšolsko dejavnost v nič man}, kot 24 krožkih. V njih številni učenci pridobivajo dodatno znanje in imajo seveda tudi primerno vzgojno razvedrilo, ki jim je prav tako potrebno. Nič čudnega ni, da je zanimanje za delo v krožkih med učenci zelo veliko, njihova prizadevnost pa nič manjša. Komaj leto dni delujejo ti krožki, a so rezultati dela že zelo vidni. Posamezni krožki dosegajo v okviru občine in v repuf-liškem merilu celo prva mesta. Najbolj razgiban je kvalitetni pevski zbor, ki je že večkrat uspešno nastopil, pohvaljeni so bili na tekmovanju mladi matematiki, podmladek Rdečega križa je dosegel v občini prvo mesto, radio in foto amaterji se ponašajo s kvalitetnimi izdelki, prav tako likovni krožek, ki je opremil vse prostore z okusnimi risbami, lepi in praktični so tudi izdelki tehničnih krožkov, v šoli so še dobri šahisti, dramski krožek, lutkovni krožek, ki je sam izdelal oder, kulise in rekvizite. V okviru šolskega športnega društva pa so najboljši košarkarji, atleti, rokometaši in namiznoteniški igralci. Vse krožke vodijo učitelji in profesorji šole. STIKI S STARŠI Starši otrok, ki obiskujejo šolo, se zelo zanimajo za njen razvoj in za stalno povezavo s pedagogi ter šolskim vodstvom. Posebno množična je udeležba staršev ob govorilnih urah, ki so organizirane vsak prvi četrtek v mesecu. Udeleži se jih najmanj 80 %, žal pa običajno izostanejo prav starši tistih učencev, ki so negativni, nimajo pravilnih delovnih navad, ker starši premalo skrbijo za njihovo učenje, temveč se pehajo za zaslužkom, otroke pa prepuščajo same sebi. Programirane učne ure so bile vsekakor v prvem polletju opravljene stoodstotno. Za izboljšanje učnega uspeha so na šoli uvedli dopolnilni pouk v skupinah po 10 do 15 učencev. Tak pouk so nudili v prvem polletju 631 učencem in opravili pri tem 436 ur. Negativno oceno je spričo dopolnilnega pouka popravilo 431 učencev ali 68%. Dopolnilni pouk v višjih razredih je imelo iz matematike 10, iz slovenščine 5, iz angleščine' pa 11 skupin. Sedaj je šola naredila tudi analizo in podvzela primerne ukrepe, da bi se stanje še izboljšalo. CELODNEVNO BIVANJE Kot rečeno, ima šola uvedeno za 125 učencev tudi celodnevno bivanje. Le-ti so imeli vsi negativne ocene, ker starši kot po nekakšnem nepisanem pravilu vključujejo v ta način dela učence s slabimi ocenami. Od teh je bilo 58,6 % pozitivnih, odstotek pa ni a se zanje prav tako malo zanimajo doma. IN ŠE DRUŽBENE ORGANIZACIJE V minulem obdobju je opaziti na terenu veliko živahnost pri družbenopolitičnem delu. Vzrok temu je, da so dobile družbenopolitične organizacije možnost organiziranja večjih množičnih sestankov, zborov volivcev in raznih proslav v razsežni avli šole, razen tega pa so pridobile še poseben prostor za seje ožjih odborov. Šola prav tako rada sodeluje s svojimi učenci in z dobro izbranimi programi pri raznih proslavah, kar zelo utrjuje vezi s terenom. Navsezadnje pa je tako tudi prav, saj šola pomeni sedaj ne samo vzgojni, zavod, temveč tudi kulturnopro-svetno in družbenopolitično žarišče Novih Jarš, ki doslej teh možnosti v takšni meri še niso imele. Tako živi in dela osnovna šola Jožeta Moškriča, ki zatorej upravičeno nosi ime tega narodnega heroja in zato so prebivalci terena Novih Jarš vsekakor ponosni nanjo. Tone Bančič Proslavili smo Kot vsako leto, smo tudi letos praznovali 8. februar. Prejšnja leta smo povabili na šolo pisatelje, letos pa smo povabili slikarje in kiparje, ki so upodabljali Prešerna. Na začetku nam je profesor Omerzel povedal nekaj o Prešernu in o njegovem življenju. Nato je sledila zborna reciticija Uvoda h Krstu pri Savici. Zatem nam. je prof. Marjan Tršar pre- SHkar M. Gaspari sc podpisuje pionirjem v knjige, ki jih je ilustriral daval o upodobitvah Prešerna. Njegovo predavanje je bilo spremljano z diapozitivi. Za njim nam je pripovedoval o svojem delu slikar Maksim Gaspari. Zelo zanimivo je pripovedoval, kako je upodabljal Prešerna. Vsi smo bili navdušeni, ker nas je obiskal, saj smo želeli spoznati moža, ki je ilustriral toliko mladinskih knjig. Potem nam je pripovedoval o svojem oblikovanju Prešerna slikar France Mihelič. Njegov linorez Prešerna je zelo znan. Na koncu je naši šoli poklonil štiri originalne odtise tega linoreza. Zelo zanimiva je zgodba o tem linorezu. Slikar je dobil nalog, da čez noč upodobi Prešerna. Ker so slučajno imeli v hiši, v kateri je prebival, njegovo sliko, se je nekoliko opiral nanjo. Tako je nastal ta znani linorez. Na Prešernov dan koncu je pionirka poklonila slikarjem nageljne in vsi smo se zadovoljno razšli. Janez Kocjan VI. a osn. š. Vide Pregare II. revija gledaliških skupin naše občine V času od 20. marca do 3. aprila je v Zadvoru II. revija gledaliških skupin naše občine. Nastopilo je, oziroma bo pet gledaliških skupin: DPD Zadvor z igro ameriškega pisatelja VVillia-ma Igna »Avtobusno postajališče«, DPD Svoboda Moste s komedijo J. H. Mannersa »Peg, srček moj«, KUD France Prešeren z dramo Mateja Bora »Raztrgane!«, KUD Dolsko s komedijo Pera Budaka »Klobčič« in DPD Svoboda Zalog z dramo Hansa Ime Jožeta Moškriča, ki se je rodil 2. marca 1902 v Dobru-njah, bo živelo vedno med nami, posebno še med pionirji osnovne šole Sostro, saj se naš pionirski odred imenuje po njem. Njegovo delo in odlike so nam vsem dragocene in ponosni smo na to, da imamo med seboj junaka — narodnega heroja, četudi se mu je nit življenja pretrgala že pred 23 leti. Skromen, tih, poln ustvarjalne sile je moral omahniti v prerani grob, star komaj 41 let. V našem kraju je ustvaril toliko, da o njem piše zgodovina. Delavec — gra-fičar je pred vojno pisal pesmi in igre, ki pa so le s težavo prodirale na zastražene delavske odre. Vendar so njegova dela žela uspehe in plodove, ki jih je zasejal naš domačin — narodni heroj Jože Moškrič. Revolucionar, človek in bojevnik za delavske pravice ter kulturni delavec je imel zelo močan vpliv na svojo okolico. Po odhodu v partizane se je posvetil partizanskemu tisku, vendar se je kljub temu izkazal kot hraber borec in vzoren človek. V letu 1942 ga je CK KPS poslal na politično delo v okolico Ljubljane. Toda 22. februarja 1943, ko je bil težko ranjen, so ga belogardisti na Polici pri Grosupljem ujeli, zverinsko mučili in ustrelili. Leta 1945 so prepeljali posmrtne ostanke Jožeta Moškriča v veličastno grobnico na Urhu, kjer počiva sku- Tiemayerja »Mladost pred sodiščem«. Zaradi več vzrokov pa v tej reviji ne bodo sodelovale gledališke skupine iz Senožet, Lipoglava in Prežganja, ki so tudi aktivne. Revijo je odprl predsednik komisije za gledališko dejavnost pri občinskemu svetu zveze kulturno-prosvetnih organizacij Marjan Benedičič. Iz gejzinra UPANJE Če danes ne, jutri bo sonce sijalo, če danes ne, jutri bo pelo srce. Zato pa, ne daj, da joče srce. Ne daj, da misli ti temne megle razprostre pred očmi, in dan danes bo lep kakor jutri. ZAN paj s svojimi padlimi tovariši. Kljub temu, da ima naš kraj mnogo borcev, ki so darovali svoja življenja za domovino in svobodo, se nam zdi, da je Jože Moškrič eden tistih, katerega ime lahko izgovarjamo s posebnim ponosom. Kako tudi ne! Saj so njegovo igro Rdeče rože mnogokrat uprizorili na slovenskih delavskih odrih že pred vojno in jih uprizarjajo še sedaj. Ker je bil Jože Moškrič domačin in ker je znal buditi v človeku up v svetlejšo prihodnost, ga je ob pripovedovanju naših očetov in mater ter šole vzljubila tudi šolska mladina, predvsem mi pionirji. Zato je pionirski odred šole Sostro sklenil, da se imenuje odred Jožeta Moškriča. Na šoli imamo tudi pionirski prapor, na katerem je z lepimi črkami napisano ime legendarnega narodnega heroja. Ob 23. obletnici njegove junaške smrti smo na šoli Sostro posvetili uro svojemu heroju. Pionirji smo s pesmimi Jožeta Moškriča počastili njegov spomin. Vse, kar smo slišali o njegovem življenju in delu, bo trajno živelo v naših srcih. Naša skromna oddolžitev do človeka — heroja je šopek rdečih rož — nageljnov, ki smo jih položili k spominski plošči na zadružnem domu v Zadvoru. Branka Kastelic 7. a osn. §. Sostro 23. obletnica smrti narodnega heroja Moškriča Osnovna šola v Novih Jaršah je bila uradno odprta letos v začetku februarja. Tedaj je dobila tudi ime »-Jože Moškrič«. Na slovesnem odprtju so bili navzoči zastopniki občine, odprl pa jo je občinski odbornik tega terena tovariš Vladimir Suši (na sliki) Tudi šolarji sodelujejo Člani KUD France Prešeren so v sodelovanju s šoloobvezno mladino uprizorili v Javoru Kristine Brenkove pravljično Igro o bogatinu in zdravilnem kamnu. Strah najmlajših igralcev pred prvini nastopom je izginjal od slike do slike. Vseh pet slik se je zvrstilo pred okoli 70 gledalci, ki so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Ustanovili so šolsko kulturno društvo Na osnovni šoli Ketteja in Murna so letos kaj svojevrstno proslavili slovenski kulturni praznik: ustanovili so šolsko kulturno društvo. Pripravljalni od bor (učenke in učenci višjih razredov) je ob sodelovanju članov učiteljskega zbora in vodstva zavoda pripravil vse potrebno za ustanovitev društva, v katerem naj bi najprej dali različnim kulturnim prizadevanjem na zavodu tudi zunanjo, formalno obliko, pa omogočili tudi staršem in drugim občanom sodelovanje pri sodobnejših kulturnih prizadevanjih naše družbe. To niti ni tako lahka naloga, vendar je pričakovati: 1. da bodo pri kulturnih prizadevanjih učencev še bolj stali ob strani učitelji in vodstvo zavoda; 2. da bodo svoj delež k temu kmalu in vedno več prispevali tudi starši; 3. da bo pri tem kar najtesneje sodelovala občinska zveza KPD in 4. da bodo učenci s svojo nenehno mladostjo in težnjami po vedno novih spoznanjih in doživetjih pa s svojimi dosedanjimi uspehi dajali vsem tem prizadevanjem vso svežino in polet. V prepričanju, da se bodo ta pričakovanja slej ko prej in vedno bolj uresničevala, želimo novemu društvu kar največ uspehov. AM GREMO V KINO - GREMO V KINO - GREMO V KINO - GREMO Filmi, ki so na sporedu meseca aprila. Kino TRIGLAV: 1- 3 Ameriški barvni CS film FEDRA 4- 5 Domači film MORILEC NA POČITNICAH 6- 8 Ameriški film KRVAVI DENAR 9-11 Ameriški barvni CS film NAVARONSKA TOPOVA 12- 14 Francoski film NEZNANA VOJNA 15-17 Angleški barvni CS film VLOMILEC 18—19 Domači film ZAROTA 20—22 Ameriški VV film HUD 23-24 Ameriški barvni film Dr. JERRVJA ČAROBNI NAPOJ 26- 27 Bolgarski barvni film CAR IVAJLO 28- 30 Francoski film NABAB Kino VEVČE: 1- 3 Francosko amer. barvni CS film Z OGNJEM IN MEČEM 6- 7 Francoski barvni film NA JAMAJKO 8— 10 Mehiški barvni film ČRNI OREL 13- 14 Francoski film ROBERTO LA ROCCA 15- 17 Italijanski barvni CS film TARUS ATILOV SIN 20-21 Francoski film NEZNANA VOJNA 22- 24 Ameriški barvni CS film SEMENJ V TEKSASU 27- 28 Domači film NARODNI POSLANEC 29- 1. 5. Ameriški film V SVETU KOMEDIJE Kino ZALOG: 2- 3 Ameriški barvni CS film JUPITROVA LJUBICA 9- 10 Angleški barvni VV film TOREADORJEV VALČEK 16- 17 Angleški barvni CS film HELLIONI 23- 24 Italijanski barvni CS film OSVAJALEC MARACAIBA 30- 1. 5. Ameriški barvni film TRAPER KELLV Kino ZADOBROVA: 2- 3 Fran. bar. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA STROGOVA 6. Nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA 9-10 Domači film DESANT NA DRVAR 13. Francoski film ZLOČIN V BARCELONI 16-17 Ameriški VV film HUD 20. Italijanski barvni CS film PASJE ŽIVLJENJE 23-24 Ameriški barvni CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI 27. Italijanski film IZ DNEVA V DAN BREZ UPANJA 30-1. 5. Ameriški barvni CS film SEDEM VELIČASTNIH Zares ugodno za turizem ... Nadaljevanje s 1. str. skupnosti. KS Lipoglav obsega 6 vasi — Veliki in Mali Lipoglav, Pance, Sela, Repče in Brezje. V njih živi vsega skupaj več kot 300 prebivalcev, od teh pa je volivcev 230. Te vasi se v glavnem preživljajo s kmetijstvom, del prebivalcev pa je zaposlenih v industriji ali drugod v mestnem področju. Predel je hribovit in precej gozdnat, vendar ti gozdovi niso bogati. Kmetovalci so bili prej precej prizadeti zaradi velikih davčnih obremenitev, končno pa je prišla rešitev, ki ti samoprispevek za primerno ureditev cest, da bi bil možen avtobusni promet. Težave imamo tudi glede pitne vode v Velikem in Malem Lipoglavu in tudi telefon nam manjka za kakšne nujne primere.« BESEDO IMA CESTAR Po postanku pri tov. Babniku me je pot zapeljala navkreber. In že je bila v Velikem Lipoglavu priložnost srečati se z enim od domačinov, s cestarjem tov. Francem Kastelicem. Možak je bil kaj zgovoren in je povedal, da je razgibljejo in pečejo jedi na žaru. To bi lahko v prihodnje delali še bolj organizirano. »Ne bi bilo napak, če bi se za to področje,malo pozanimala tudi turistična zveza,« je poudaril tov. Marolt. »Mnogi naši občani bi imeli lahko tu »mali turizem«. Osnove so zato podane. Zares imamo za zdaj majhno gostilno, ki pa nudi gostom marsikaj, kar si želijo. Mogoče bi z majhnimi sredstvi in z dobrimi organizacijskimi prijemi lahko nudili gostom še več udobnosti in raznih možnosti. Prav radi bi jim postregli z domačimi specialitetami: z določa, da so ti predeli oproščeni davščin ker sodijo v IV. proizvodni okoliš. Še vedno pa je problem zdravstveno zavarovanje, zlasti zaradi visokih dajatev. Tov. Babnik je nadalje povedal tudi tole:-»Pri nas je občutno pomanjkanje kmetijske delovne sile — kot je to sedaj povsod na kmetijah — zakaj mladina sili v mesto, Stari pa ne zmorejo več napornega dela. Na prste bi lahko prešteli mlajše ljudi, ki so — kot jaz — ostali zvesti zemlji in kmetijskemu obdelovanju. Vse ostalo je odšlo v industrijo. Drug problem je odmaknjenost naših vasi od mesta, kar povzroča veliko vprašanje glede prevoza ljudi v mesto. Zaradi ozkih cest ni mogoče urediti avtobusnega prevoza, čeprav ste videli, da so sicer ceste solidno urejene. To pa na pobudo KS Lipoglav s sodelovanjem vseh prebivalcev z njihovim samoprispevkom ter s pomočjo gozdnega sklada. Na zadnjem zboru volilcev je spet prišel na dan problem avtobusnih prevozov in so volivci sklenili da- CENJENI NAROČNIKI Obveščamo vas, da smo bili zaradi zvišanja tiskarskih stroškov prisiljeni zvišati naročnino za NASO SKUPNOST. Nova letna naročnina je 3,60 N dinarjev, cena posameznega izvoda 0,30 N dinarjev. Prepričani smo, da boste z razumevanjem sprejeli našo odločitev. UREDNIŠKI ODBOR sedaj na ta 520 m visok predel vedno več prometa, posebno spomladi in jeseni. Ljudje iščejo naravne lepote v hribih, zraven pa nabirajo gobe, borovnice in podobno. Cesta čez Lipoglav je tudi prehodna za smer proti Dolenjski. »Mi sami ne zmoremo več urejati cest«, je dejal. »Slišal sem, da bo zdaj v te namene še manj denarja. Pa vendar ne bo ostal samo v dolini za asfalt? Ali bomo tudi mi kaj dobili? Cestarji moramo sami kopati, lani sem uporabljal lastno lopato za službo, za urejanje cest.« PRIMERNO PODROČJE ZA REKREACIJO Uspelo mi je dobiti tudi eno od gonilnih sil na tem podiočju, tov. Milana Marolta, predsednika krajevnega odbora SZDL. Le-ta mi je seveda vedel največ povedati, tako s področja splošnega življenja in problemov teh vasi, kot glede družbenopolitičnih dejavnosti. Ne navsezadnje pa je z njim stekla beseda o zelo pomembnem vprašanju, ki se zanj vnemajo domačini — o turizmu in rekreaciji delovnih ljudi. Zares pogled na okolico nudi kaj jasno sliko, kako bi se dalo na tem področju marsikaj urediti za širjenje domačega turizma. Obsežna področja so zelo primerna za zimske športe, tako za smučanje kot za sankanje, pa tudi poleti, oziroma spomladi in jeseni bi marsikdo našel tod veliko razvedrila in rekreacije. V dokaz za to je že pripovedovanje tov. Kastelica, ki je dejal, da so obiski ljudi iz doline vedno bolj pogosti. Ljudje si najdejo primerne prostore v naravi, se malo Osnovna šola na Lipoglavu je preživela burno preteklost Najprej so jo požgali italijanski fašisti. Za tem je bila obnovljena, pa spet popravljena, a kar dobro služi pravemu namenu ajdovimi žganci, rženim kruhom, kmečkimi jedmi. Ljudje so se na nas že kar navadli. Potrebno pa bi bilo pridobiti nekaj prostorov, da bi lahko kakšno noč tukaj tudi prespali. Investicije verjetno ne bi bile tolikšne, kolikršna bi bila kasnejša od tega korist.« VSE VEČJE ZANIMANJE Opazno je veliko zanimanje za življenje v teh krajih. Ljudje od drugod se zanimajo, če bi lah- ko gradili hiše ali vikende. Seveda pa nastajajo gradbene in predvsem sanitarne težave. Osnovni problem je vodovod. Pod Pugledom izvira studenec, odkoder bi lahko črpali vodo za Veliki in Mali Lipoglav. Za to so vložili že načrte, a so pri ustrezni komisiji na občini, kot kaže, naleteli na gluha ušesa. Reševanje poteka počasi, domačini pa izgubljajo moralo, čeprav so bili pripravljeni dati samoprispevek. Pa vendar bi bilo dobro prisluhniti domačinom in tistim, ki kažejo zanimanje za to področje. Turizem danes veliko koristi. Zakaj ne bi izkoristili te vabljive možnosti? V MAJHNIH PROSTORIH Na Malem Lipoglavu je, prav sredi vasi, zasebna gostilna »Pri Jakobcu«. V njej se zbirajo domačini in gostje od drugod. Prav ta dan sem videl tudi goste iz Francije. V njej je moč dobiti tudi domače klobase in salamo, domače žganje. Prav za te stvari se ljudje najbolj zanimajo, za kaj »posebno specialnega« ne sprašujejo. Gostilniška strežnica tov. Anica Rome je dejala: »Gostov imamo več spomladi in jeseni, poleti pa ne, ker ni vode. Po svojih možnostih jim skušamo ustreči. Za zdaj so bili vsi zadovoljni. Le prostori za gostilno so majhni. Podjetje Merkator, ki ima v sosednjem prostoru trgovino, ima v načrtu razširitev trgovine, ki je majhna in služi hkrati za prodajo in skladišče. Tudi nekaj tujskih sob naj bi zgradili. Rabili pa bi seveda sredstva.« Zares trgovina je v prostoru 4 X 2.5 m in vendar za silo krije potrebe občanov. Treba pa bi bilo misliti na kaj večjega, tako glede gostilne kot trgovine. DRUŽBENOPOLITIČNO DELO Razdalja med vasmi, ki sodijo v krajevno skupnost Lipoglav in KO SZDL, je od središča v Malem Lipoglavu in med vasmi velika, približno 3 do 4 km vsaksebi. To seveda otežkoča normalno družbenopolitično delo, posebno pozimi, ko so ceste slabo prehodne. In vendar se ta dejavnost dobro odvija, kljub razmeram, kakršne so. Zbori volilcev so zadovoljivo obiskani. Vse družbenopolitične delo se odvija v šolskem poslopju na Malem Lipoglavu, kjer imajo svoj klubski prostor, za večje sestanke pa seveda uporabljajo spodnji razred. Žal pa se problemi iz leta v leto ponavljajo in so morali marsikatere načrte opustiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Težava je tudi s prostovoljnimi delovnimi akcijami, ker so domačini večinoma stari ljudje, mladih pa, kot rečeno, ni. BESEDA, DVE O ŠOLI Osnovna šola je bila zgrajena leta 1938, med okupacijo pa požgana. Obnovili so jo leta 1946, notranje adaptirali pa leta 1964. Ima dve učilnici in je osemletka. Vanjo zahaja 39 otrok iz 7 vasi. Je pravzaprav podružnica šole v Polju. Na njej poučujeta tov. Pavle Šramel, ki je hkrati tudi upravitelj, ter tov. Janja Šram-lova. Povedala sta mi med drugim tole: »Otroci imajo velik smisel za pouk, pa prav za kutltumo delo. Vsako leto sodelujejo pri vseh proslavah v okviru SZDL, pomagajo pa tudi z obveščanjem. Posebej v ta namen imamo dramski krožek, ki prireja proslave s krajšimi prizori, recitacijami in petjem. Tudi starši kažejo veliko zanimanje za šolo, ki jo otroci redno obiskujejo. Izjema so samo bolezenski izostanki.« Nadalje sem zvedel, da so učni uspehi zadovoljivi, v letošnjem polletju je imelo pozitivna spričevala nekaj čez 80% otrok. Sicer pa so šolski prostori primerno urejeni, le pode in peči bi morali izmenjati. Precej pa kazi zunanji videz te stavbe ograja, ki je delana iz slabega materiala in se, zlasti škarpa, ruši. Z lastnimi sredstvi pa šola ne zmore tega popraviti. IN ŠE KUD IVAN CANKAR V Lipoglavu deluje z uspehom tudi kulturnoumetniško društvo Ivan Cankar, ki ima za seboj že vrsto uspelih dramskih predstav. Le-te so izvedli ne samo doma, temveč tudi drugod. V zadnjem času pa je značilna nova oblika dela - prirejanje klubskih večerov. Z enim teh prikazov so sodelovali tudi na občinskem festivalu v Zalogu. Imajo pa seveda tudi težave. Te se kažejo predvsem v preobremenjenosti mladih ljudi, ker so skoraj vsi zaposleni v Ljubljani in so vezani na prevoz z vlakom do Šmarja, odkoder imajo najbližjo pot domov. Na poti v službo in domov porabijo vsak dan po štiri ure. Zato je od njih težko zahtevati, da bi se redno udejstvovali. % Beseda je torej stekla do kra- # ja. O željah, problemih, o na-9 Črtih in potrebah, o marsičem # glede tega prikupnega pre-9 dela naše občine. Zares bi 0 kazalo prisluhniti besedam # domačinov, ki se upravičeno # ogrevajo za rešitev turizma, $ ki bi njim prinesel gmotne # koristi, občanom naše občine, # zlasti delovnim ljudem, pa še # kako prijetno razvedrilo, od-0 dih in rekreacijo. TONE BANČIC Takole je središče KS Lipoglav: mala gostilna nudi prikupno zavetje domačinom in gostom VSE Gr A. 1*0 AAALEAV ZA VSE — VSEGrA 1*0 AVAEEAV ZA VSE — VSEGA 1*0 IZ GEIZIROV cJCačetu žiuCieitfe Ko bi življenje bilo brezskrbno in lahko, pravljica, oh, da, potem ... A jaz nočem pravljice. Hočem življenje. In muke, radosti, skrbi in hitenje, utripanje, vrenje. In iz življenja novo življenje. In spet hitenje. V vseh pravljicah konec je srečen, poplačano je, kar je dobro in lepo in ... Kljub vsemu pravljice nočem. Boriti se, zmagati, pasti in znova uspeti. Hočem življenje. Lepo je živeti. Poznate to sliko? Kodeljev grad je — a ni prazen. Takoj po izselitvi Prehodnega mladinskega doma so ga zasedli — tako »samoiniciativno« — stanovalci. Pa vendar bi se končno le nekdo moral zavzeti za njegovo usodo. Kaj več o tem prihodnjič KAJ MENIJO O KOMUNI... OBČAN (ki bi rad novo cesto, ker si je nabavil fička): Komuna je dobra, revna mati, ki bi rada ustregla vsem svojim otrokom. Ker pa ji zelo neredno plačujejo alimente, je vedno praznih rok in ne daje ničesar. OBRTNIK (v opel rekordu): Komuna je hudobna mačeha. Nas privatne obrtnike — pastorke — odira do kože, da lahko pita svoje otroke — socialistična obrtna podjetja ... Ker pa je zelo kratkovidna, se ji to malokrat posreči. PROSVETNI DELAVEC (z oguljenimi komolci): Komuna je prijazna, a skopa tetka. Vedno daje nasvete in deli nasmehe, dinar pa težko dobiš iz njene roke. DIREKTOR (ki se mu maje stolček); Komuna je nehvaležna mati, ki uničuje svoje najboljše otroke. Franc Drobež se je poslovil Menda so prav redki oni družbeno politični delavci v okviru občine Ljubljana Mo-ste-Polje, ki ne poznajo dolgoletnega marljivega in zavednega delavca v različnih družbeno političnih organizacijah v naši občini pa tudi v Ljubljani nasploh, FRANCA DROBEŽA, do nedavnega še našega občana in prebivalca v Kajuhovi ulici na sedanjem terenu Zelena Jama. -: m. m ■ M O njem naj bi napisali nekaj besed sedaj, ko se je poslovil od družbeno političnega dela v Mostah in se preselil na področje občine Ljubljana Vič-Rudnik, v Rožno dolino. Tovariš Franc Drobež, ki je bil rojen leta 1916 v Litiji in je torej prav letos v januarju praznoval 50-letnlco svojega rojstva, je že pred minulo vojno sodeloval v delavskem gi banju ter se je takoj po začetku okupacije vključil v aktivno delo v okviru NOB na železniški postaji v Ljubljani, kjer je bil zaposlen. Bil je sekretar matičnega odbora OF na tej postaji vse do aretacije leta 1944, do novembra, ko je bil odpeljan v Dachau. Ob osvoboditvi se je vrnil iz internacije ter se je takoj vključil v aktivno družbeno politično delo na železnici, prav tako pa tudi na tedanjem terenu Nove Jarše, kjer je stanoval vse do nedavne odselitve. Mimo tega, da je zavzemal kot družbeno politični delavec vidne položaje v okviru Ljubljane in celo Slovenije —- bil je med drugim tudi član GO SZDL — je sodeloval tudi 17 let kot odbornik Mestnega ljudskega odbora, bil dve leti predsednik občine Ljubljana Bežigrad, v minuli mandatni dobi pa tudi občinski odbornik na področju naše občine. Bil pa je tudi svetovalec pri Izvršnem svetu SRS. Kljub številnim obremenitvam pri različnem družbenopolitičnem delu in v okviru ljudske oblasti je našel še vedno dovolj časa, da je zelo aktivno posegal v dogodke na terenu Nove Jarše ter v okvim občine Ljubljana Moste-Polje. Znal je svetovati in pomagati terenskim delavcem v različnih organizacijah, ki so koristno čutile njegov vpliv in njegovo aktivnost. Zaradi svoje medvojne aktivnosti je prejel spomenico 1941, red za hrabrost in medaljo za zasluge za narod, razen tega pa še vrsto priznanj in pohval različnih forumov. Od odhodu je sam dejal, da s težkim srcem zapušča dosedanje okolje, kjer je tesno sodeloval vsa leta po osvoboditvi s številnimi tovariši in prijatelji. Zato mu želimo, da bi v okviru svoje nove občine prav tako aktivno posegel v družbeno politično delo in tudi tam žel uspehe! MLADINEC (resigniran in ne-počesan): Komuna je naša bodočnost, ki jo bodo do tistega časa, ko bomo mi stari, upravljali tisti, ki so nekdaj bili mladi in mislijo, da so še vedno mladi. GOSPODIČNA (na plesu, z globokim hrbtnim izrezom): A, komuna? To je najbrž najnovejši model spalne srajce brez sprednjega dela. Prav gotovo se piše comugne. OBČINSKI KURIR (z dvema aktovkama): Komuna? To so najbrž tiste gore spisov, ki jih vsak dan raznašam. DRŽAVLJAN (ki čaka na rešitev vloge): Referent, ki že pol leta rešuje mojo prošnjo. BIROKRAT: Commune?Com-mune, c’est moi! IN JAZ: Precizirajte vprašanje! Ali mislite tisto komuno, o kateri pišeta ustava in občinski statut, ali tisto, katero poznamo v vsakodnevni praksi? Žabar uveljavlja dvojna leta ŽABAR: PRIJATELJ VIHARNIK, POHITETI BOVA MORALA: NAJPOZNEJE DO KONCA LETA IMAVA ŠE PRAVICO, DA UVELJAVIVA MEDVOJNO NAJINO DELO IN DA NAMA BODO PRIZNANA DVOJNA LETA. VIHARNIK: TO NAMA VENDAR NE BO USPELO, SAJ NISVA BILA AKTIVISTA. ŽABAR: POZABLJIV SI IN NAIVEN, VIHARNIK. SI MAR POZABIL, KAKO SVA SREČALA PARTIZANA NA JANČAH, PA KA- MIMO ITALIJANSKEGA STRAŽARJA, DA NE GOVORIM O TEM, KAKO KO SVA SOVRAŽILA OKUPATORJA, IN FIGE, KI SVA JIH STISKALA V ŽEPU, KADAR SVA ŠLA SVA BRALA PAROLE, KI SO BILE NAPISANE NA ZIDOVIH? ŠE IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVAL. VIHARNIK: MENI SE VSEENO ZDI, DA BO TO ZA DVOJNA LETA PREMALO. ŽABAR: POSKUSITI NI GREH! VEM ZA VRSTO OBČANOV, KI ŠE TOLIKO NISO PRISPEVALI, PA PRAV TAKO UVELJAVLJAJO DVOJNA LETA. Različne proslave, zlasti tiste, kjer sodelujejo šolski otroci, sozelo dobro obiskane. Prav tako je bilo v Polju, ko je bila letos na sporedu Prešernova proslava (na sliki) VESTI S TERENA. - VESTI S TERENA. - VESTI S Odhajajo — a redkokdo se vrne... Do sedaj smo predstavljali v rubriki Naši občani večinoma ljudi, ki so zaposleni v raznih delovnih organizacijah. Nikdar pa nismo pisali o ljudeh, ki bi živeli in delali na zemlji in se preživljali samo od tega dela. To pot smo skle- Kmetijska zadruga ni v redu opravljala svoje funkcije, odkupna mreža je še sedaj zelo slaba. Marsikdaj se je zgodilo, da ji nismo mogli prodati vseh pridelkov niti nas ni redno oskrbovala z gnojili oz. škropivi. Anton Žagar ob vsakodnevnem delu — na njivi za plugom nili, da bo naš gost pred novo serijo krajših intervjujev, v katerih bomo postavili nekaj enakih vprašanj skupini občanov, naš — kmet. Na slepo srečo smo se podali proti vzhodnemu delu naše občine. Vstavili smo se blizu šole v Besnici. Zavili smo k domačiji Antona žagarja, vendar gospodarja nismo dobili doma. Hoteli smo se že posloviti, ko nam je gospodinja le povedala, da je »on« v hribu, komaj streljaj od hiše — tam da podira drevje. Odšli smo v naznačeno smer. Na obeh straneh ozke dolinice redka rjavina listnatega zimskega gozda, v sredi cesta, ki jo seka potok in na vsaki strani nekaj njiv. Ustavili smo se ob kupu drv in dračja ter nekajkrat močno poklicali. Kmalu smo visoko v hribu ugledali moža, ki se je spuščal v dolino. Bil je visok možak v delovni obleki. Zagorel obraz ni kazal 50 let in težkega kmečkega dela. Pričeli smo se pogovarjati — kar o kmečkem delu, o položaju kmeta v naši družbi — in vprašanja, ki smo Kiu jih nameravali zastaviti, so obtičala neizgovorjena, ker nam je sam povedal več, kot srno sprva želeli zvedeti: »Z ženo in štirimi otroki živimo na kmetiji in preživlja-2*0 se samo z delom na njej. Položaj kmetov po reformi bo n>nogo boljši, če bomo njena Vačela vsi in dosledno izvajali. Ker so se precej zvišale cene Poljskih pridelkov in ker so Porasle cene živini, si bomo imetje lažje kupovali potrebno opremo, gnojila in stroje [n tako lahko več pridelali, Sojin več živine! , Zaradi slabe zemlje in hribovitega terena se ne morem Z^varjati z drugim kot z živinorejo, Imam 8 glav govedi, Pavšiče in konja. Poljščin pri-T~njem manj, ker se delo ne Ji, a. Dobro bi uspevala le jPJnza, vendar jo vso pomen-Pr1!? Prouči, ki imajo prav b.JjK mojih njiv »maršruto«, se selijo s hriba na hrib. šekrt ‘Dfpoi jod|s u; 'ofjdudj) doslej treniral Aluminij iz Kidričevega, medtem ko je dosedanji trener Janez Pišek odšel v pokoj. Reforma prizadela rokomet Reforma je — kot kaže - med vsemi športniki najbolj prizadela rokometaše Slovana. Dohodki so manjši in stroški so se povečali — resda za vse športne organizacije - toda rokometaši so prizadeti še na drug način. Ker so vsi večinoma študentje (in to prizadevni), je razumljivo, da ta študij tudi nekoč končajo. To pa pomeni, da se je treba zaposliti. In tu je največji sovražnik rokometašev. Ko je pred dvema letoma končal študij tokrat najboljše levo krilo v Sloveniji in kapetan ekipe Božo Kunej, zanj v Ljubljani ni bilo moč dobiti službe. Ko se je minulo jesen vrnil iz JLA, je bilo še slabše in sedaj je končno dobil službo - v Gorici. Ne dolgo tega je prestopil k RK Celju, glavnemu tekmecu Slovana, Mile Dja-kič, poleg Ačkuna trenutno najboljši slovenski rokometaš. Zaposlitve ni mogel dobiti (strojni inženir I. stopnje) ne v Ljubljani ne v daljni okolici. Tik pred diplomo je sedaj vratar Janez Soklič, ki je v klubu že osem let, a je brez upov na zaposlitev v okolici Ljubljane. Tako izgublja Slovan najboljše igralce in bodoče funkcionarje. Teža vsega dela pa še vedno sloni na dveh, treh. Kot kaže. v -drugih klubih in športnih panogah ni tako. Eden najboljših Slovanovih rokometašev Viktor Majerle, znan po izrednem strelu z odklonom (Eret), igra že štiri mesece za trenutno najboljšo francosko ekipo Sochoaux. Po izrezkih iz časopisov je videti, da je najboljši strelec in igralec svoje ekipe, kjer igrajo sicer 4 državni reprezentanti. Pred pratkim se je vrnil Iz JLA nekdaj najboljši slovenski vratar, član Slovana Dušan Pirc. Po povratku ne bo zasedel starega mesta v vratih, pač pa bo zunanji napadalec. Poleg njega je pristopil k Slovanu še Milan Juvan, krožni napadalec Rudarja iz Trbovelj, sicer Kranjčan, ki sedaj študira v Ljubljani. ZBORI VOLIVCEV POD MIKROSKOPOM Nadaljevanje s 1. str. vernega dela, saj povzroča slabo cestišče ogromno škodo na vozilih. Razlog za tako varianto je tudi ta, da železniški podvoz zaradi pomanjkanja sredstev pri JŽ še ne bo kmalu dograjen. Vredno je omeniti, da je po tej cesti dnevno med drugim prepeljanega tudi 1800 ton raznega blaga. V volilni enoti papirnice Vevče so volivci predlagali, da morata biti v Vevčah čimprej urejeni samopostrežna trgovina in mesnica, ker dosedanja preskrba s prehrambenimi predmeti ne ustreza več potrebam vse večjega števila ljudi v tej soseski. Na nekaterih zborih delovnih ljudi je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ne zgradimo v Mostah objekta družbene prehrane. Številna industrijska podjetja na tem območju se vedno bolj širijo, gradimo tudi nova — to pa zahteva seveda tudi urejeno prehrano vedno večjega števila delavcev. Glede gradnje nove ljubljan ske bolnišnice so si bili na vseh zborih enotni s tem, da gospodarske organizacije in tudi posamezniki prispevajo k njeni gradnji. Po proračunu MS Ljubljana odpade za bolnišnico na našo občino 144 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva pa v občinskih proračunih niso predvidena in jih bo treba zbrati zunaj proračuna (od delovnih organizacij). Nekaj kritičnih pripomb je veljalo tudi pripravam gradiva za zbore delovnih ljudi. V bodoče bi morali občinski organi pripraviti za te zbore gradivo, ki bi v podrobnosti pojasnjevalo posamezne odstavke proračuna; predvsem tedaj, ko gre za zbiranje in združevanje sredstev, kot na primer za šolstvo, bolnišnico, za stanovanja članov ZB itn. Na zboru delovnih ljudi osnovne šole Vide Pregare se je razvila zelo živahna razprava glede sredstev za delno preureditev šolskih prostorov. Težave imajo s prostori, ni pa nobene možnosti, da bi že v tem letu pričeli graditi šolo na Selu, ki bi vsaj delno razbremenila njihovo šolo. Starši se nenehno pritožujejo, ker morajo otroci hoditi predaleč v šolo (Jarše, Kette-Mum). Zelo pereč problem je tudi gradnja nove telovadnice pri tej šoli. Otroci so večji del šolskega leta izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram, ko se morajo po končani telovadbi v Titovem domu prepoteni vračati v šolo, ki je nekaj sto metrov oddaljena od tega doma. Zato je nujno, da šola čimprej dobi ustrezno telovadnico. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se je po zadnji sistematizaciji del. mest zmanjšalo število uslužbencev v občinski upravi od 126 na 90. Tudi prenos nekaterih služb na skupne službe pri MS (notranje zadeve, v doglednem času pa še narodna obramba in nekatere inšpekcijske službe) naj bi delo občinske uprave še bolj pocenilo. Zbori volivcev Volivce iz Društvene in Vod-matske ulice je zanimalo, kam bodo preseljeni prebivalci, ki stanujejo v starih hišah, predvidenih za rušenje. Ker je med njimi dober del starih ljudi, menijo, da bi jim najbolj ustrezalo, če bi jih preselili v stolpiče ali bloke, in sicer v pritličja ali v nižja nadstropja. Bojijo pa se vselitve v stolpnice in morda celo v višja nadstropja. Ne žele pa z območja Most. Za gradnjo hiš bi bile parcele na razpolago v Zalogu, ki pa je seveda nekoliko oddaljen od mesta Zelo dobra je pobuda občanov Prežganja, ki so pripravljeni sami prispevati sredstva za obnovo šolskega poslopja, prosijo pa, da se jim čimprej pošlje načrt s potrebno dokumentacijo Nekaj podobnega so sklenili tudi volivci z Lipoglava za ureditev ceste Reka—Lipoglav. Vsaka hiša bi prispevala deset tisoč starih dinarjev ali pa toliko odslužila z delom oziroma s prevozi. Na ta način bi zbrali okoli 600.000 S dinarjev. Enake pobude je bilo slišati tudi na zborih volivcev v drugih krajih naše občine kot npr. v Dolskem, Senožetih, Besnici, na Jančah, v Kašlju, Zadvoru, Sostrem in Klopcah. To pomeni, da so ljudje zar interesirani in pripravljeni sodelovati in pomagati pri reševanju raznih perečih problemov, ki jih tarejo. Z gradnjo zasavske ceste so lastniki parcel na obeh straneh ceste prizadeti zaradi zaostajanja vode. Voda namreč pri močnem deževju vdira v stanovanja. Zato so na zboru volivcev zahtevali, naj občinska skupščina uredi z investitorjem izkop kanalov. Prav tako sprašujejo, kdaj bo odpisan davek na zemljo, na kateri je zgrajena zasavska cesta. Sodijo, da je treba urediti strugo Mlinščice, ki trga in odnaša zemljo. Ni jim jasno, zakaj ni dovoljena gradnja zasebnih hiš na Lazah. Nekateri že več let čakajo na gradbeno dovoljenje. Precej kritike je bilo izrečene na račun podjetja Klej, ker njegovi preveč naloženi tovornjaki po cesti raztresajo kosti. Okrog tovarne pa so stanovanja in v poletnem času se tam pase zelo veliko raznega mrčesa in se širi smrad. Vaščani Šmartnega in okolice so na zboru volivcev mnogo govorili o tem, kako jim Sava odnaša obdelovalno zemljo, za katero plačujejo davek. Nujno je, da zavod za kataster in izmero zemljišč čimprej pošlje geometra, ki bo to zemljo premeril vsem prizadetim vaščanom. Zanimivo je, da zbor volivcev v Senožetih ni sprejel programa gospodarskega razvoja in proračuna občine za 1. 1966, ker meni, da niso upoštevani predlogi občanov tega območja, podani na zboru volivcev decembra lani. Zahtevali pa so, da jim občinski odbornik čimprej dostavi na vpogled odgovore s tega zadnjega zbora. Enako se je zgodilo na zboru volivcev v Stepanji vasi. Tukaj volivci niso glasovali tudi za predlog finančnega načrta MS Ljubljana, ker so menili, da svet uporablja sredstva nenamensko. Tudi na drugih zborih volivcev je bilo nekaj kritičnih pripomb na predlog proračuna MS in so občani zahtevali, da naj bi se zmanjšala predvidena sredstva za kulturo (predvsem za festival in bienale industrijskega oblikovanja), za telesno vzgojo, reprezentanco in upravo. Občani so posebno grajali izdatke za vrhunske nogometaše in so sodili, da naj bi se sredstva za ta namen zbrala iz drugih virov, kot na primer z zvišanjem cene vstopnicam na tekmah in podobno. Volivci so na več zborih zahtevali, da se povečajo sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, in sicer tako, da KS vložijo del sredstev iz skladov (posebno cestnega) za svoje potrebe. Prav tako so volivci na večini zborov zahtevali, naj se zmanjšajo sredstva za zelenice in parke ter naj se le-ta dodelijo KS za njihove potrebe, oziroma naj bi s temi sredstvi razpolagale KS ter z njimi oskrbovale parke in zelenice. Pereč problem za Stepanj o vas je ureditev trgovskega centra. V predloženem občinskem proračunu ni ureditve Trpin-čeve ulice do ovinka pri Bo-kavšku. Na zboru volivcev ni bilo pojasnjeno, zakaj je ureditev te ulice preložena in zato občani zahtevajo točen odgovor. Prav tako ni odgovora na sklep zbora glede zemljišča, ki je bilo odvzeto kmetom iz Stepanje vasi in Hrušice. Kmetje zahtevajo zemljo nazaj, kolikor je kmetijska zadruga ne namerava obdelati. Sodimo, da bi morali upoštevati in spoštovati sprejete sklepe na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter da jih ne bi smeli spreminjati brez njihove vednosti. Če pa se zgodi, da se mora načrt ali proračun nujno spremeniti in tako kateri objekt iz načrta odpade, potem je treba občane, ki so zainteresirani za gradnjo ali ureditev tega objekta, nujno o tem takoj obvestiti. Pri tem ni dovolj samo reči: »Nujno je bilo, da smo to gradnjo preložili,« pač pa je treba to odločitev tudi do podrobnosti utemeljiti, zakaj in do kdaj približno je preložena. Največkrat je seveda taka od-goditev upravičena, toda ker občani s tem niso pravočasno in do podrobnosti seznanjeni, pride do nepotrebne nervoze, nezaupanja in nezadovoljstva. Ponekod so na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi prevladovale tudi lokalistične tendence. Razumljive so želje občanov, da bi bile čimprej urejene stvari v okolju, kjer oni stanujejo. Toda treba je razumeti, da vsega ni mogoče naenkrat urediti. Prav tako so pa obsojanja vredne tudi nasprotne tendence, da se neupravičeno odlaga z graditvijo oziroma ureditvijo nekega objekta, ceste, ulice, kanala mostu in podobno, če je to res neodložljivo. O problematiki zborov volivcev in zborov delovnih ljudi je razpravljala občinska skupščina na seji dne 14. marca. Poleg tega je o tem razpravljal občinski odbor SZDL na eni od zadnjih sej. Iz poročil in razprav povzemamo naslednje ugotovitve: Nekaj pripomb k pripravam na zbore Vsaka naloga, ki jo želimo opraviti, zahteva priprave. Predvsem to velja za sklicanje zborov volivcev in zborov delovnih ljudi. Poglavitni vzrok za slabo udeležbo na vseh dosedanjih zborih je treba iskati v nesolidnih pripravah zanje. Gradiva za zbore dobijo odborniki tik pred zbori in zato seveda ni niti čudno, da pridejo na zbor nepripravljeni ali slabo pripravljeni. Premisleka vredno je tudi mnenje, da bi morali odborniki na posebnih posvetovanjih izmenjati izkušnje o vodenju zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi. Seveda pa bi morale tudi strokovne službe na občini pravočasno pripraviti gradivo in ga dati na razpolago odbornikom. Včasih se zgodi, da odbornik ne more občanom do podrobnosti pojasniti raznih zapletenih strokovnih stvari. Zato bi bilo dobro v takih primerih povabiti na zbor tudi strokovnjake. Nikakor pa se ne bi smelo dogajati to, kar se je zgodilo na štirih, zborih volivcev v delovnih organizacijah, kjer odborniki sploh niso bili navzoči! Kako naj odbornik, ki predstavlja delavce, v občinski skupščini zastopa njihove interese, če se zbora ne udeležuje? Odbornik mora skupaj s krajevnim odborom SZDL in drugimi dejavniki zbore voliv- cev solidno pripraviti, seveda, pa se mora nanje predvsem dobro pripraviti sam. Tudi nezadovoljivi odgovori, ki jih dajejo nekateri odborniki na vprašanja občanov, se pojavijo zaradi nesolidnih priprav za zbor. Poseben problem, ki prav tako sodi v priprave za zbor volivcev, je problem ustreznih prostorov za nekatere volilne enote. So primeri, da je treba zbor sklicati kar v gostilni. Tak zbor se Sčasoma spremeni v zbor pivcev in vsa stvar postane sila neresna. V bodoče bo treba v takem primeru za zbor volivcev poiskati primernejši prostor. Udeležba na zborih volivcev V volilnih enotah občinskega zbora je bilo sklicanih 31 zborov volivcev. Od teh jih je bilo izvedenih 29, dveh, in sicer za območje Moste in Vevče, pa kljub dvakratnemu sklicanju ni bilo. Od skupnega števila 25.634 volivcev na območju naše občine se je vseh zborov udeležilo 1.447 volivcev ali 5,65%. Na decembrskih zborih volivcev je znašala udeležba 3,40%, kar pomeni, da je bila februarska sicer boljša, toda ena tretjina zborov v februarju ni bila sklepčna. Precej drugačna je bila udeležba na zborih volivcev v delovnih organizacijah. Od skupno 9.318 volivcev iz te skupine je bilo navzočih na zborih delovnih ljudi 3.947 volivcev oziroma 42,36 % vseh vpisanih. Seveda je treba poudariti, da so pogoji za sklic zbora volivcev v delovnih skupnostih ugodnejši, kot za zbor volivcev v volilnih enotah občinskega zbora. V bodoče se bo treba izogibati sklicevanja zborov volivcev za dve ali celo tri volilne enote, ker so priprave za take zbore otežkočene in se postavlja vprašanje, ali je tak zbor sploh mogoče dobro pripraviti. Glede tega so zanimive tudi naslednje ugotovitve: — na sedmih zborih volivcev, ki štejejo manj kot 200 članov, je bila povprečna udeležba 20,4 %\ — na petih zborih s 400 do 600 volivci 15,7 % — na treh zborih z 800 do 1000 volivci pa je bila pov- prečna udeležba 8,87 %, kar pa je že pod predpisano udeležbo; — na devetih zborih, ki štejejo od 1000 do 2500 in več volivcev, pa je bila dosežena povprečna udeležba 3,71 % Sklepi Iz nekaterih zapisnikov zborov volivcev je videti, da so sprejeti tudi nepotrebni sklepi, saj bi lahko in bi moral odbornik izčrpno pojasniti nekatera vprašanja na zboru samem. Kolikor se navzoči strinjajo z odgovorom in ga imajo za zadovoljivega, je nepotrebno ugotavljati ga še med sklepi. Tako bi se tudi skrajšal postopek v zvezi z reševanjem. Vsebina nekaterih sklepov dokazuje, da ponekod še vedno ni jasno, kaj sodi v pristojnost krajevne skupnosti in kaj občinske skupščine. Posamezniki menijo, da je dolžna kar vse stvari reševati občinska skupščina in se včasih po nepotrebnem jeze ter kritiziraj or Iz sklepov je tudi videti, za katera vprašanja so se najbolj zanimali občani na zborih. Največ zanimanja je bilo seveda za komunalo, pa za gradbeništvo in urbanizem. Takih sklepov je bilo 67 na zborih volivcev in 18 na zborih delovnih skupnosti. Takoj za tem se zvrste občinski proračun, davki in združevanje sredstev. Morda ne bo odveč, če se dotaknemo tudi zapisnikov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi. Zapisnik ni zgolj formalni akt, temveč edini zakoniti dokument zbora, iz katerega so predvsem vidni sklepi, katere je treba slej ko prej uresničiti. Poleg tega pa lahko pozneje iz njega črpajo organi občinske skupščine in družbenopolitične organizacije dragocene podatke za razne analize. Dogaja pa se, da zapisnika ponekod na zboru sploh ne vodijo. V takem primeru ni nobenega dokaza, da je bil zbor sploh sklican in izveden. Pri oblikovanju zapisnika naj bi obvezno sodelovali in tudi odgovarjali zanj odborniki, zlasti pa vodstvo zbora. Tako bi dosegli boljšo kakovost zapisnika. Pri volitvi delovnega predsedstva zbora in zapisnikarja velja predlagati ljudi, Uri bodo res kos nalogam. v Ze v aprilu nove osebne izkaznice V naši občini bo uprava za notranje zadeve skupščin ljubljanskih občin začela predvidoma že v aprilu z zamenjavo oziroma izdajo novih osebnih izkaznic. Da bi bilo izdajanje čimbolj približano občanom, bodo posebne ekipe izdajale izkaznice po posameznih območjih. Predlog je, naj bi bile zamenjave izkaznic na naslednjih mestih: za prebivalce Kodeljevega, Most in Zelene jame ter morebitne zamudnike v dvorani občinske skupščine, za krajevno skupnost Jarše v prostorih Javnih skladišč v Jaršah. Za KS Šmartno v Šmartnem pri Zaviršku, za KS Zadobrova v zadružnem domu v Zadobrovi za KS Zalog v zadružnem domu v Zalogu, za KS Dolsko in Klopce pa v zadružnem domu v Dolskem in gostilni v Senožetih. V KS Besnica pa bodo občani izkaznice zamenjavali na Jančah, Prežganju in Besnici (Za Besnico in Javor). Na Lipoglavu bodo zamenjavali izkaznice v osnovni šoli, za KS Zadvor pa v zadružnem domu Zadvor, za območje Polja v prostorih nekdanje občine Polje, za območje Bizovika, Hrušice in Stepanje vasi pa v prosvetnem domu v Hrušici. O tem, kdaj se bodo na posameznih območjih izdajale osebne izkaznice, bodo občani še posebej obveščeni z osebenimi vabili. Pri izmenjavi izkaznic bo treba predložiti dve novi fotografij' novejšega datuma, ki jih moramo pravočasno preskrbeti, da r>e bo zaradi njih prišlo do zastojev. Fotografije morajo biti velike 3 X 4 cm in izdelane na belem, tankem papirju brez retuširanja-Posnetek mora biti napravljen z lica (en fas),brez klobuka, kape ali rute. Papir za izdelavo fotografij ima oznako P 10 N in g0 v ta namen posebej izdeluje Fotokemika Zagreb.