Celje. 13. avgusta 1969 — Številka 32 — I^to XXIII — Cena 60 par NOVI TEDNIK CA KONČNO NAJLEPŠA MED NAJLEPŠIMI. Vil. tradicionalni praz- timeljarjev je znova dokazal, da je prerasel v praznovanje cele injske doline. Več kot 15 tisoč občanov je v obeh dneh prazno- I, se veselilo in končno tudi ugibalo. Kajti posebna komisija, ki norala med 17 kandidatkami izbrati letošnjo hmeljsko princeso, )boto ni obelodanila svoje odločitve. To so storili šele v nedeljo oldne. Zatem so pritekle tudi prve solze. 16 in pol letna ANICA AJ, doma iz Dobletine 24 pri Nazarju, se je ob sporočilu komisije lOkala. Njo so namreč proglasili za hmeljsko princeso. Že lani je I med tekmovalkami, vendar je žreb (dve sta imeli enako število iov) obrnil drugi v prid. Toda solze, čeprav radosti, je hitro zame- Ismeh, kar je razvidno tudi s posnetka. Reportažo objavljamo na strani. ^onar\i ne- .|, občinskih %\n so bili tu- Jošnje poletje jj ^ dopustu, fav uprave v % niso osta- 2 svojih za- flikov, pa bi J 26 IZ lanske ^ vedeli, da prav v polet- casu prihaja kakšnih vročih ,dkov. _ .sreča, da mi- 5 pri nas vsi In da se od- j ne bodo mo- jdjcevati na to, ,njsiijo morda ZAPOLmZACIJO^ pogovor s sekretarjem medobčinskega sveta zks v celju janezom zahrastnikom V zadnjem času beležimo na celjskem območju močno politično aktivnost, katere pobudnik in no- silec je medobčinski svet ZKS. To je namreč tudi edina institucija, ki si prizadeva povezovati inte- rese celotne regije in jih usklajevati z interesi širše slovenske skupnosti. V tem smislu je zlasti omembe vredna pobuda medobčinskega sveta za enotno načrtovanje razvoja posameznih območij in pa seveda nič manj njegova vloga pri reševanju aktualnih skupnih problemov občinskih organiza- cij zveze komunistov v celjski regiji. Leto dni, kar svet obstaja, je sicer zelo kratko obdobje, vendar so že dosedanji rezultati dovolj solidna osnova, na kateri bo lahko nadaljeval svoje delo - po programu, ki obsega najaktualnej- ša družbeno ekonomska in politična vprašanja naše regije. v času, kar ste se- kretar Medobčinskega sveta ZKS v Celju, ste si gotovo pridobili do- sti izkušenj? Ali se vam zdi okolje, v katerem delate, dovolj družbe- nopolitično razgibano in ugodno za delo; če ne, kaj bi morali spre- meniti? »Okolje je zadosti »raz^ba- no«, vendar včasiih premalo usmerjeno in ne dovolj ra- cionalno v sfvojih prizadeva- njih. To je tudi sicer problem naše p>olitične prakse, ka mu posvečamo premalo pozorno- sti. V mislih, imam vprašanja konstruktivnega in odgovorne- ga odnosa do sprejetih skle- pov in stališč oziroma pro- blem učinkovitosti političnega dela. Tu bolujemo. Zanemar- jene so posamezne faze poli- tičnega dela, predvsem reali- zacija naših dogovorov in efektna »kontrola« uveljavlja- nja v praksi. To je več ali manj problem vseh družbenih dejavnikov. Najbrž to one(nK>- goča, kot vi imenujete, ustro- znej.šo »dHovno klimo« (Nadaljevanje na 6. strani) PRAZNOVANJE V DRAMLJAH Letošnji praznik svoje občine bodo šentjurčani proslavljali bolj veselo, kot je v navadi. Bolj vese- li bodo zato, ker so se tu- di pri njih nekatere stvari pomaknile z »mrtve toč- ke«. Nove in sodobno ure- jene trgovine v večini na- selij, več asfaltiranih ki- lometrov in še množica drugih manjših pridobi- tev — plod njihovega de- la — ki jim omogoča udobnejše življenje. šentjurčani se bodo zbrali v nedeljo, 17. avgu- sta, dan pred praznikom, v lepi vasici Drami je. Pot do tja jih bo res vodila po neurejeni makadamski cesti, zato pa bo v Dram- ijah bolj prisrčno, saj so se domačini več tednov pripravljali na veliko pra- znovanje. Računajo, da bo na proslavo prišlo pre ko tisoč ljudi iz vseh na- selij, največ pa seveda iz Šentjurja. Po pozdravu in krajšem kulturnem pro- gramu se bo začel veseli del. Tako bodo šentjurča- ni zopet proslavili svoj vsakoletni občinski praz- nik. FRANČEK FRAKELJ- In zdaj vremenska napoved; V prihodnjih dneh bodo hude padar ^ne in plohe. Tudi grmelo bo in se bliskalo. Zelo verjetno, da bo po- klalo sonce tudi na naše ceste, hribe, mesta in vasi.. .o OD 14. DO 24. AVGUSTA Pomembnejše padavi- ne pričakujemo okrog 17. avgusta in večkrat v roku nekako od 21. avgusta dalje, ko bo včasih tudi trajen dež in obenem jesensko — hladno vreme. Dr. V. M. deček ni bil previden Voenik osebnega avto- mobila CIRIL POCIVAI^ ŠEK, 35, iz Brezove je voail iz Celja proti Voj- niku, ko je na Maribor- ski cesti prečkal vozišče desetletni SMILJAN STIP- LOVŠEK, ne da bd se prepričal, če je cesta pro- sta. Pri trčenju je dobdJ deček hude odrgnine po čelu in rami. Odpeljali so ga v bolnišnico. nesreča v no- vem tepanju VINKO KOVAČ, 32, iz šmartna v Rožni dolini je vozil z osebnim avtomobi- lom proti Slovenskim Ko- njicam. V Novem Tepa- nju je nenadoma skočil na cesto pred avtomobil sedemletni DANILO BR- BRE iz Vinarja. Avtomo- bil je zbil otroka po cesti, da je dobil pretres mož- ganov in Sli zlomil nogo. prikolici je zaneslo Voznik tovornega avto- mobila s prikolico FRANC PETEK je vozil, proti Ma- riboru, ko je na ovinku v Skofji vasi zaradi mok- re ceste zaneslo prikolico. Nasproti je pripeljal to- vornjak s prikolico ER- NESTA GOLVASKA. Tudi temu je zaneslo prikolico na ovinku. Ko sta trčila se je prva prevrnila, z njo pa t-ovor — steklenice ra- denske vode. škodo so ocenili na 20.00 dinarjev. kolesarja je vrglo v jarek Kolesar SREČKO OB- R.IDOVIČ, 14, iz Rogaške Slatine, se je pripeljal po cesti IV. reda iz Zkiravi- lišča v križišče, ko je pripeljal nasproti PETEai GAVRAN, 37, iz Macelja in ga zadel. Obradoviča je vrglo v jarek, kjer si je poškodoval nogo. trčenje v ovinku Voznik osebnega avto- mobila JOSIP CUCEK, 44, iz Rogatca je vozil po ce- sta II. reda iz Podplata proti Pečici, ko mu je na ostrem in nepreglednem ovinku pripeljala nasproti 2 motornim kolesom JO- ŽICA LORGER, 22, z Dvo- ra. Voznica zaradi preve- like hitrosti ni mogla iz- voiziti ovinka in je trčila v avtomobil. Pri padcu se je težje poškodovala po nogi, sopotnik FRANC ICRUMPAK, pa je dobil lažje poškodbe. Material- ne škode na vozil ih je za 2.000 dinarjev. trčili trije avtomobili Težja prometna nesre- ča se je zgodila v Debru pri Laškem med tremi vozniki osebnih avtomobi- lov. FRANC PERŠAK iz Celja je vozU proti Laške- mu in na ravnem delu ceste nameraval prehiteti IVANA KUKOVIČA iz Tr- bovelj, Med prehitevanjem je pripeljal nasproti JOŽE MEDVED iz Žalca. Per- šak je pričel zavirati, ven- dar ga je zaneslo najprej v Kukovičev avtomobil, nato pa še v Medvedove- ga. Voznik Medved je do- bil težke poškodbe, Per- šak pa lažje, škode na avtomobilih je za 30.000 dinarjev. Na kraju nesreče je bi- la cesta polita v dolžini 20 metrov z nafto, kar je tudi delen vzrok za za- našanje Peršakovega avto- mobila pri zaviranju. avtomobil v ograjo Voznik osebenega avto- mobila K.\REL ŽMAVC, 32, iz Brezine pri Breži- cah je z neprimerno hitrostjo glede na cesto peljal iz Brežic proti Bi- zeljskemu. Na ovinku je avtomobil zaneslo in obr- nilo za 180 stopinj, da je zadel vzvratno v ograjo mostu preko potoka Ga- bernica in obvisel. Voz- nik žmavc je zaradi tež- kih poškodb podlegel na kraju nesreče. kolesar je podlegel Voznik osebnega avto- mobila KURT ZALAC iz Graza je vazU iz Maribo- ra proti Celju z zasenčeni- mi, ker se je srečaval z drugim avtomobilom. Pri tem je povozil kolesarja ALOJZA KORENJAKA, 63, iz Škofje vasi in ga tako hudo poškodoval, da je podlegel na kraju nesreče. vedno več vozil Cestno ptKljetje Celje ima redno štetje vozil na cesti I. reda. iPri zadnjem štetju v Arji vasi so ugo- tovili, da je peljalo mimo v 24 urah 6.247 vozil. Po- drobnejša razdelitev po- kaže takšno sliko: kolesa in tricikli (517), motoma kolesa (183), osebni avto- mobili (5.730), avtobusi • 249), mali tovorni avto- mobili do treh ton (69), težki tovornjaki (32) in kamioni s prikolicami (11). Ocenjujoč te podat- ke je povsem razumljivo, zakaj prihaja na naši ce- sti I. reda do takšnih prometnih zastojev. V prometnih nesrečah kolesarji poteg^iejo kratko, ker so najbolj nezavarovani. Le redke so nesreče, kjer je poškodovano samo kolo. komentiramo nesrečo PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIIIERL PREČKANJE CESTE Najbolj problematično je prečkanje vozišča izven pre- hodov za pešce, predvsem na odprtih ce-stah izven na- selij, kjer so hitrosti mo- tornih vozil neomejene, kar se tudi odraža v številnih prometnih nesrečah. Samo v preteklem tednu je bilo na širšem celjskem območju na cesti 1/6, tri takšne nesre- če v vseh treh primerih je prišlo do poškodb starejših oseb — pešcev. Leti, pred- vsem otroci in starejši lju- dje skušajo dobronamerno preteči vozišče in tako ube- žati motornim vozilom. To pa je nepravilno in nevar- no. Pešec se mora predhod- no prepričati, če ni nevar- nosti zanj in za druge pro- metne uporabnike. Torej, za prečkanje ceste ni priporoč- ljiv tek, temveč previdnost in prazno vozišče. Bojje je, da pešec obstane na sredi- ni vozišča, kot pa da skuša s tekom ubežati bližajočemu se vozilu. Vozniki pa morajo biti nanje zelo pozorni, pred- vsem na otroke in starejše osebe, ki so ob vozišču ali pa celo na njem. Priporoč- ljivo je celo, da voznik od- stopi pešcu prednost, čeprav je v takem primeru nima. V nedeljo, 3. avgusta je na zelo obremenjenem vozi- šču v Kapi: vasi prečkala ce- sto Terezija Maček, 51, iz Ve- like Pirešice. Ko je bila na sredini vozišča, je z desne strani pripeljal voznik mo- tornega kolesa LJ-27-566 Adolf Potočnik, 28, iz Dom- žal. S krmilom jo je zadel v levo roko tako da je padJa in se hudo poškodovala pre- peljali so jo v bolnišnico in odvzeli tudi kri za preiska- vo. Tudi motorist :n sopot- nica sta padla in dobila le lažje poškodbe. Očevidci so izjavili, da se Mačkova pred prečkanjem ni prepričala, če je cesta pro- sta. Ko je bila na sredini, je oklevala in s t«m spravila v negotovost voznika motorne- ga kolesa. Za širše celjsko območje, posebno za Savinjsko dolino, je v avgustu značilno veliko pešcev na cestah, saj so tu največji kompleksi hmeljskih nasadov. Obiralci so večino- ma iz območij, ki ne leže ob tako prometnih cestah. Da bi se izognili prometnim nesrečam je prav, da po.skr- bimo za varnost teh oseb. Kmet.ijska po'5est;va in posa- mesmiki, pri katerih bodo obdralci hmelja, naj jih ta- koj opozorijo na nevarnost in na osnovne varnostne me- re pri hoji po oesti oziroma pri prečkanju ceste. Skupine, ki morajo na hmeljišča čez cesto, oz. po njej, naj sprem- lja odrasla izkušena oseba, ki mora skrbeti za promet- no disciplino in varnost, če je le mogoče, naj se take skupine izogibajo najbolj prometnih cest, sicer pa naj hodijo po levi strani, drug za drugim. Vozniki motornih I koles naj glede na gornje prilagajajo hitrost vožnje. Norbert Salobir, 18, Skof- ja vas, delovna nesreča, po- škodovana leva dlan; Angela Podbevšek, 16, Velenje, zlom- ljen kazalec leve roke; Adolf Tofant, 39, Celje nerodno je stopil in si zvil desni gleženj; Jože Rondi, 35, Celje, padel in sd poškodoval levi ledvič- ni predel; Ivan Medved, 29, Šoštanj, kos premoga mu je poškodoval levo stopalo; Ri- fat Smajič, 23, Velenje, v jami si je po.škodoval levo roko: Avguštin Pfeifer, 18, Petrovče, kos železa mu je pošk(xioval desno stopalo: Marija Majir, 43, Boštanj, na steklenici se je vrezala v desno podleht; Matija Ža- fran, 42, Štore, delovna ne- sreča, poškodovana leva pet- nica; Stjepan Madžarič, 24, Križevec pri Cakovcu, na cir- kularki si je poškodoval levo roko; Ivan Ključevšek, 28, Svibno pri Radečah, železni drog mu je poškodoval levo roko in glavo; Gizela Cepin 26, Velenje, na pločevini se je vrezala po levi nogi; Mi- hael Bač, 22, Sotensko pri Šmarju, pri delu se je po- rezal po levi roki; Roman i Germadnik, 21, Velenje, na pločevini se je vrezal v prst leve roke; Domi- nik Lesnika, 42, Javr- je, železo mu je padlo na le- vo nogo: Marija Pirš, 30, Pre- denca pri Šmarju, udarila se je v desno koleno; Anion Ci- zerl, 26, Podgorje pri Ponik- vi, delovna nesreča, po.škodo- van kazalec leve roke; Franc Petek, 24, Celje, delovna ne- sreča, odrezalo mu je obe nogi; Albert Vešligoj, 35, Ce- lje, padel in se udaril v tre- buh; MUovan Duronič, 18, Mozirje, zvil si je desni gle- ženj; Franc Ledinek, 19, Šen- tilj pri Velenju, delo\ma ne- sreča, poškodovana leva no- ga; Dragan Kukič, Celje, pa- del in si poškodoval levo podlaht; Jože šlataver. Što- re, Franc Tanšek, Javorje, Jože Gračner, Podpeč in Ka- rel Tacer, Krivica, vsi štir- je so se opekli z železom, Milan Strahovnik, 23, Loko- vica pri Šoštanju, delovna nesreča, poškodovana prsta leve roke. CEUE Poroč-ilo se je 13 parov, od teh: Bogomil Ram.šak in De- sanka Vengiist, oba iz Meki- nja; Franc Koželj, Stranje in Elizabeta Klenovšek, Dobro- va; Janez Stra.šek in Ztienka Sinkovič, oba iz Olja terEd- vin Kranjc in Silvija Conžek, oba iz Celja. LA^KO Jože Rajh, strojni ključav- ničar, Tevče in Jožica Pavč- nik, trg pomočnica. Laško; Janez Korun, profesor. Obre- žje pri Zidanem mostu in Darinka Poteko, učiteljica, Jaogče; Alojz Rajh, delavec. Store in Katarina Škrobar, delavka, Celje. ŽALEC Ivan Vidmajer, 25, in Ma- rija Plahuta, 19. oba iz ZSl- bukovice. CELJE Rojenih je bOo: 32 dečkov in 34 deklic. LAŠKO 1 deček in 1 deklica. RADEČE 3 dečki. ŠMARJE PRI JELŠAH 2 dečka in 2 deklici. Umrli so: Kari Štefančič, 43, Ješo- vec pri Kozjem; Franc Kok, 70. Store; Kari Hren, 50, Sevnica; Pavla Helebrandt, 90, Celje; Anton šanlej, 63, Polana; Marija Rečnik, 59, Gabrovnik; Ana Trošt, 74, Močilno; .'Antonija Blatnik, 44, Volog; Gabrijela Pušnik, 82, Rečica; Antonija štor, 82, Kompole in Vladimir Bezen- šek, 38, Bezenškovo Bukovje. LAŠKO Martin Knez. 87 preužit- kar, Sedraž in Mari.ja Golob, 64, gospodinja, Lahomno. MOZIRJE Zofija Golob, 56, gospodi- nja, Bočna. RADEČE Alojz Pajič, 57, Obrežje in Ana Trošt, Močilno. ŠMARJE PRI JELŠAH Vinceneij Kovačič, 70, Dren- sko rebro; Jožefa Ratajc, 52, Buče; Frančiška Lojen, 66, Buče in Marija IcMlin, 68, Vetemik. 2ALEC Jože Fric. 79, tnv. upoko- jenec, Ljubija; Elizabeta 2im- ter, 85, upokojenka, Sp. Re- čica; Adolf V'ojsk, 76, upoko- jenec, C^lje; Ivan Javoršek, 18, dijak Tabor; Olga Sirca, roj. Potočnik, 76, gospodinja, 2alec; Jurij Ocepek, 84, kmet, Pongrac; Stjepan Hudinčec, 59, delavec, Žalec; Jože Pin- tar, 58. upokojenec. Dolenja vas in Margareta Perger, roj. Kunst, 69, gospodinja, Pre- serje. V celjskih kinematografih boste lahko v času od 13. do vključno 20. avgusta gledali naslednje filme: UNION: do 15. avguste bo ha spo- redu ameriški bar^-ni film .\LARM V FIRECRECKY, od 16. do 19. ameriški bar- vni fihn KO NASTOPI NOC. 20. pa ameriški barvni film UJETI V PUŠČAVI. METROPOL: od 13. do 17. ameriški bar- vni film ZGODBA O JES- SYJU JAMESU, od 18. do 20. pa špansko- brazilski bamii fihn MA- RISAL POTUJE V RIO. DOM in LETNI: 13. ameriško-angleški bar- vni film VELIČASTNI NOR. CI NA LETEČIH STRO- JIH, 14. in 15. italijansko-špan- siki film POSLEDNJI BOJ, 16. in 17. francoski barvni film ANGELIKA, LEPA LJUBIMKA, 18. in 19. francoski barvni film PUSTOLOVŠČINA V CARIGRADU, 20. avgusta pa ameriški bamu film MOje MOJE SANJE. KINO V DOBRNI: I v soboto 16. ob 20 i y nedeljo, 17. avg.? mlski ba.r\Tu fiij^ '^K^ ^ SAL POTUJE V Ri(^'^*-^>1 Predstave pa so: v Union in Metropol vsav*^ ob 16., 18. in 20. uri Dom ob 16. in 18. ^J.j*^ film pa predvajajo v w' kinu ob 20.30 uri. Na trgu je še vedno do prodajalcev. Tov. nam je povedal, da i dneh pričakujejo še vej^ dajalcev, predvsem s j ko in lubenicam:. Torw celjskim gospodinjam i^, ba bati, da bi odšle pij s tržnice. Sadje: Breskve s Prj, skega in Srbije so po 3 4,5 dinarjev za kilo^rj, ' marelice prav tako s Pri^j skega in iz Srbije 4 dina.' slive iz Bosne in Ptuja' • domače slive 2 dinarja:'^ ' ške 3 do 4; jabolka 1,5" 2; grozdje iz Srbije 3.5; nje 3 in borovnice po 5 narjev za kilogram. Na žavnem sektorju se lahko 1 ' bijo tudi luoenice iz Srj ' in Makedonije. ■ Zelenjava: Korenček 4. e tača 4,5, pereršilček j krompir, 0,90 do 1, fižol 1 strokih 2,5 do 4, parada 2 do 3, paprika 4, zelje J, črna redkvica 2, rdeča ^ 2 do 3, kumarce 1 do 2, i i marce za vlaganje 2,3 do čebula 2,3 do 3 in česen do 10 dinarjev za kilop Gobe: Na tržnici se ao^ suhe gobe po 45 dinarjefi kilogram, sveže gobe «01 20 dinarjev, kilogram ':i pa stane 6 dinarjev. Na tržnici se dobijo t jajčka, ki so po 50 do par. Mleini izdelki pa i.ii ▼ glavnem iste cene. NOVOSTI s polic študus« knjižnice Ogrin M.: širine sffl Ljubljana 1969. S. 32r>13 Ahačič D.: Mladina odru. Ljubljana 1969. S. 33i Dottrens R.: Individuai rani pouk. Ljubljana S. 32619. Lopez R. S.: Rojstvo pe. Ljubljana 1969. S. 3* Goritar J.: Oris ra-^ s^olo.ških teorij. 1969. S. 32620. Majer H.: Pogledi n^^' VTemenu knjiže^most. jevo 1966. S. 32618 štrajkovi rudara Beograd 1967. S. 32611- Kapidžič H.: Bosna i"^ cegovina pod austro* skoim upravom. Sar* 1968. S. 32627. Latkovič V.: Narodna ževnost. Beograd 19"'' 32645/1. Maksimovič I.: ekonomskih nauka. ^ 1967. S. 32644. MUZEJA , Oba celjska muzeja- jj Muzej revolucije in P" ^ ski muzej sta odprta ^\ dan razen ponedeljJ^j" do 12. ure. V popola^ d času pa samo za ' povedane skupine. 2 13. avgusta 1969 STRAN Vera lalo/nikova ^ prvo svetovno vojno njej članica celjskega patičnega društva, igral- fgžiserka in avtorica mla- iih iger. je 5. avgusta t. 1. je v umrla v visoki staro- 53 let Vera Založnikova, za uprizarjanje mla- ^ iger v Celju pred iz- jom prve svetovne voj- ji po njej največje zaslu- Kojena 24. 2. 1888. v Slo- ;lu Bistrici je nastopala ja tamkajšnjem amater- ji čitalniškem odru in or- Birala v tem majhrjem inještajerskem mestecu s liro možem Ignacijem ži- jo gledališko dejavnost. 1 1912 sta se z možem ielila v Celje. Tu se je )j vključila v ansambel matičnega društva in do 1914 nastopala kot igral- pod režijskim vodstvom b Salmiča in .Jopisa Mo- i ) vojni je v Celju usta- i Milan Skrbinšek Dra- jmo šolo, v kateri je lil vrsto pomembnih »v in igralk. Vera Založ- iva je dobila v Skrbin- ?i šoli potrebno strokov- zobrazbo. ki si jo je kas- : pod režijskim vodstvom a želeeznika, Vekoslava ta, Saše Pfeiferja in dru- še utrdila. sko je imela za sabo že olj strokovnega znanja, je mogla 7. in 8. decem- 1919. 1. prvič nastopiti z na svojima mladinskima uma na odru Mestnega lališča. Z mladimi igral- je uprizorila dvoje popol- ia rovih dramatizacij «iih Grimmovih pravljic ijulčica« in »Pepelka«, ki je priredila sama. Po Idornem uspehu se je lo- ' takoj še »Sineguljčice«. »niera je bila 16. januar- ji- 1. in je vzbudila pri '^stvu še več zanimanja. 'Ijico je igrala sama in ^'^st.no pogodila vlogo hu- kralj ice-mačehe. Tako kritik lokalnega časo- ' »Nova doba«. zanimiva je mla- *a igra Vere Založnikove "'^o in MetJia«. Znano "^ovo zgodbo je popol- ^ spremenila. Iz dobrih '''togljivih otrok je napra- ' neubogljiva, ki sta sa- ^^rez dovoljenja staršev ^ v gozd. Za kazen sta v roke hudobni čarov- Rešil ju je pes — zača- „, 'kraljevič, zato ker je lepo ra\-nala z njim. ■'''^ikova je igrala čarov- njen brat Ervin Me- I'danes odvetnik dr. Er- '^ejak v Celju) lovca, pr- i^^^ek je bil Savo Salmič, J^žiserja Rafka Salmiča. ^•1 igri je nastopil svojo k^'^ pot tudi igralec in I mariborskega gledali- Daniio Gorinšek, ki je L ^logo začaranega psa. ^ Dramatičnega dru- Založnikova naštudira- celjski mi dijaki Jurčič- i' "^s-rjevega »Desetega bra- ^vp^goljG-vo »ženitev« in ^^^jevo »Mladost«. Premieri »Sneguljčice« Je Nova doba o Založnikovi pisala naslednje: »Gospej Založnlkovi gfre najlepša za- hvala za njen trud in njeno plemenito delo, katero po- sveča eni najvažnejših a&log v razvoju naše mladine. Sreč- ni otroški obrazi in zado- voljstvo starejših, so bili do- kaz sijajno uspele predsta- ve.« To priznanje je v polni meri zasluženo, škoda, da rokopisi teh mladinskih iger niso ohranjeni. Vemo le to- liko, da je »Pepelka« napisa- na v dveh, »Trnjulčica« pa v štirih slikah. V celjski gledališki zgodo- vini bo zavzemajo ime Vere Založnikove gotovo eno iz- med najvidnejših, neizbris- nih imen. Fedor firadišnik BO ŽIVLJENJE V SAVINJI RES IZUMRLO? Celjski ribiči so obupani. 30. julija so opazili, da pla- va po Savinji ogromna koli- čina omamljenih in poginu- lih rib, še živeče pa so se za- ganjale na površje in hlasta- le za kisikom. Takšno stanje je bilo vse od Petrovč do Tremarij. Ugotovili so, da so zastrupitev povzročile odpla- ke iz Keramične industrije Uboje. Pozneje so prišle pri- jave o poginu rib tudi iz La- škega in Zidanega mosta. V Keramični industriji Ll- boje so nam povedali, da te- ga dne niso izpustili v Liboj- sko Bistrico nobenih poseb- nih odplak, da pa se je ver- jetno zaradi nizkega vodo- staja povečala koncentracija fenola. Predstavniki ribiške druži- ne Celje so vzeli vzorce vo- de in poginulih rib in jih poslali v analizo na Zavod za ribištvo SRS.' Trdijo, da je škoda večmilijonska in da bo o poravnavi moralo raz- pravljati sodišče. i. S. PREPARATOR- STVO JE REDKA OBRT Vsi lovci poznajo Rafka Potočnika, preparatorja iz Kocenove ulice v Celju. Nje- gov lokal je poln nagačenih glav srnjakov, gamsov, opa- zimo pa lahko tudi prepari- rane ribe, kače in podobno. Največ pa je seveda ptičev. Za ljubitelje živali je to prav prijeten pogled kljub malo neprijetnemu vonju. Obiska- li smo ga in povprašala po njegovem delu. »Katero žival je najteže preparirati?« »Ko se dela navadiš, ni težko preparirati nobene ži- vali. Morda je največ dela z ribami, ker je njihovo telo še posebno mehJco in vsebu- je mnogo vode. Toda prak- sa opravi svoje.« »Kdaj imate največ dela?« »Predvsem med lovsko se- zono, odvisno je seveda od odstrela. V določenem let- nem času je več žival; ene vrste, drugič pa druge. To- da dela je čez vse leto do- volj .« »Kje ste se izučili tega po- klica?« »Pred nekaj leti je bila v Ljubljani posebna šola za preparatorje, ki pa je sedaj ni več. Takrat se je izučilo 8 preparatorjev, vendar zdaj nekateri ne opravljajo svoje- ga dela, tako da nas je še vedno malo.« »Vam " tuji lovci po.gosto prinašajo svoje trofeje?« »Kar precej tujih lovcev me obišče. Navadno hočejo imeti svoj ulov prepariran v zelo kratkem času. Skušam jim ustreči in tako lahko do- bijo preparirano trofejo že po treh dneh.« I. S. KNJIŽNICE študijska knjižnica je med poletjem odprta vsak delov- nik, razen sobote od 7.30 do 13. ure; ob sobotah je zapna. Mestna ljudska knjižnica je odprta ob ponedeljkih, sre- dah in petkih od 13. do 18. ure, ob torkih, četrtkih :n sobotah pa od 7. do 12. ure. Prav tako tudi Pionirska knjižnica. DEŽURSTVA Do sobote, 16. avgusta do 12. ure je dežurna Nova le- karna, Tomšičev trg 11, od sobote od 12. ure dalje pa lekarna Center v Vodnikovi ulici št. 1. Veterinarska postaja v Ce- st: v Tmovlje je dežurna ne- pretrgoma; lahko jih tudi kli- .čete ^šteof. 31—64. GLASBA Vsak dan na vrtu restavra- cije Koper, na vrtu hotela Evrope prav tako vsak dan, razen ob ponedeljkih, na vrtu Golding bara in Ojstrice je glasba ob sredah, sobotah in nedeljah, v restavracij: Kla- divar in pri MlLnarjevem Ja- neku vsako soboto; v hotelu Ceieia pa imajo vsak delav- nik (t-orej ob nedeljah ne) barski program. Ob sobotah in nedeljah je ples tudi v mestnem parku. Za volitve v narodno skupščino je 16. januarja 1925 Mestni magistrat celj- ski sprejel 9 kandidatnih list in sicer 2 za dr. Anto- na Korošca, 2 za Štefana Radiča, 2 za dr. Ludevita Pivko, 2 za Pranja Zagor- ski in 1 za Gezo Hartner. Na seji'mestnega občin- skega sveta celjskega dne 13. maja 1929 so bili v davčni odbor izvoljeni: dr. Ernest Kalan, Anton Leč- nik in Anton Fazarinc, za namestnike pa: Franc Dol- žan, Franc Rebeuschegg in Rudolf Stermecky. 28. aprila 1D69 je celjski župan dr. Alojzij Goričan »Nj. veličanstvu kralju Aleksandm I.« poslal te- legram: »Kot vsa Slove- nija se raduje tudi staro- davno mesto Celje ob naj- višji odliki, ki jo je Vaše veličanstvo izkazalo ljub- ljanski univerzi s tem, da je blagovolilo dovoliti, da se sme ta n?.š najvišji kulturni zavod nazivati s presvitlim imenom Vaše- ga veličanstva. Vašemu veličanstvu iskreno zahva- ljujem za izredno naklo- njenost naši univerzi ter prosim Vaše veličanstvo, da blagovoli sprejeti iz- raz globoke vdan^ti pre- bivalstva mesta Celja in mestne občinske uprave.« Po popisu prebivalstva v letu 1921 je v mestu Celje bilo 7754 prebival- cev, od tega 880 vojaštva. Po narodnosti je bilo 7228 Jugoslovanov, 307 tujcev in 219 neodrejenih; po ve- roizpovedi je bilo /221 ri- mokatolikov, 283 pravo- slavcev, 11 grških katoli- kov, 173 evangelistov, 33 muslimanov, 25 Izraelcev in 8 brezkonfesionalcev. Ob priliki izida zakona 3. oktobra 1929, ko je na- ša država dobila ime »Ju- goslavija«, je mestni ob- činski svet celjski na seji 30. oktobra 1929 pozdra- vil uspeh 10-letnega par- lamentarnega boja, da je končno le naša domovina dobila novo, enotno ime in novo upravno razdeli- tev na 9 banovin s pove- čano decentralizacijo. Kralju in ministrskemu predsedniku generalu živ- kovidu je svet sklenil se najprisrčneje zahvaliti za ta prijeten zgodovinski dogodek. pr!»kompasu« ne vedo kaj je ažurno poslovanje Dne 14. junija sem dal pri Celjski posJovalnici Tu- rističnega podjetja »Kom- pas« podaJjašti veljavnost potnega lista. To sem sto- ril v prepričanju, da bo tako znano podjetje ure- dilo vse v zvezi z podalj- šanjem potnega lista v najkrajšem času. Razoča- ral sem .se! Ko sem po sedmih dneh šel povpra- šat za mojim potnim li- stom, ga tovarišica, ki iz- daja potne liste, kljub te- mu, da je vse preiskala, ni našfla. Ker spadam pod šmarsko občino, so ga morali poslati v Šmarje. Prijazna tovarišica mi je rekla, naj vprašam čez kakšno uro, ko bo prispe- la pošta iz Šmarja. Na moje vprašanje, če lahko dvignem potni list v Šmar- ju, je odgovorila, da bo sama skušala urediti te- lefonično. Za njeno pri- jaznost bi se ji rad javno zahvalil. Ker pa sem. pna- treboval potni list že na- slednji dan, sem se podal na oddelek za notranje zadeve v Šmarje. Tudi tu ga nisem dobil, ker ga je uslužbenka prejela šele 21. junija, torej sede 7 dni po izročitvi. AiU potuje pošta iz Celja v Šmarje res ced teden? UgotovU sem, da je moj polni list poslala poslovalnica pod- jetja Kompas v Šmarje šele 18. junija, od pošte na občino Šmarje pa je potoval spet tri dni. Mi- slim, da bi Turistično podjetje Kompas lahko za 15,50 ND, kolikor je treba odšteti za posredo- vanje, vsak dan pošiljajo pošto, ne pa da čakajo 4 dni. Uslužbenec na občini Šmarje pa mi je dejal: »Zakaj pa niste prinesli potnega lista kar k nam?« Vem da je rok za po- daljšanje potnega lista 30 dni in da po tem času mora biti potrjen. Z ma- lo dobre volje pa bi v nujnih primerih, kot je bil moj, lahko pri Turi- stičnem podjetju Kompas to uredili tudi v krajšem času. Saj je v njihovem interesu, da .so stranke zadovoljne. Mislim, da je v.sak ko- mentar odveč. F. S. odgovor na pismo v 30. številki NOVEGA TEDNIKA, ki je izšel 30. julija 1969. ste v rubriki »Pisma bralcev« objavili tudi prispevek tovariša Jožeta Majeriča iz Roga- ške Slatine pod naslovom »Prepovedano govoriti in kaditi!«. Ker so njegovi očitki povsem neuteme- ljeni, vas prosim, da v naslednji številki NOVE- GA TEDNIKA objavite na istem mestii še moje pi- smo. Dne 11. julija 1969 sem ob 15.35 že izpeljeval z avtobusnega ix>stajališča v Laškem, ko me je spre- vodnik opozoril, da so pritekli iz restavracije HUM še trije potniki, med katerimi je bil tudi prizadeti tovariš. Brž, ko so plačali vozoraice, so začeli kaditi, čeprav je ka- jenje v avtobusu že dva meseca prepovedano. Spre- vodnikovo vljudno opozo- rilo so zavrnili s pripom- bo, češ zakaj pa so pe- pelniki. Zaleglo je šele večkratno opozorilo. Ne glede na strogi predpis, da je kajenje prepoveda- no, pa je odlika vsakega kulturnega človeka, da v prostoru, kjer je več Ijii- di in med njimi tudi ne- kadilci, kakor v avtobusu, ne kadi rn se s tem ne moti potnikov, ki si ne želijo potovati v zadimlje- nem avtobusu. Ko se je spor okoli ka- jenja polegwl. so začeli vsi trije potniki, ne vem, če sebi ali dioigim v za- bavo, glasno kvantati. 1' tem pa so se posluže\a:; takih izrazov in šal, ki jih ni mogoče ponoviti na tem mesitu in prav goto- vo ne sodijo v avtobus. Ostali potniki so se nad njihovim neokusnim po- četjem seveda upravičeno zgraža h, .saj so bili med njimi tudi otroci. Ker sem poleg sprevodnika tudi jaz od.govoren za red v avtobusu, sem jih že v Tremarjih opozoril, da' naj s tem odnehajo, če- sar pa tovariš Majerič očitno ni hotel shšati. Ta- ko sem bil v Košnici pri- siljen ustaviti in zahteva- ti,'da utihne ali pa izsto- pi. Ker sta njegova so- potnika vendarle utišala, sem mirno odpeljal dalje. Naj omenim še to, da so se ostali potniki še pri iz- stopanju v Celju zgražali nad njimi in mi očitali, zakaj v Košnioi nisem vztrajal pri .svoji zahtevi. Po mojem mnenju in mnenju ostalih potni- kov so bili vsi trije vinjeni, česar pa s svo- jim ravnanjem niso skri- vali. Žal mi je, da sem moral vso resnico raz- kriti v časopisu, ven- da pa ne morem do- voliti, da bi na tak način jemali ugled meni in mo- jemu p>odjetju. Upam, da si bodo tudi zdaj bralci lahko ustvarili drugačno mnenje o poteku dogod- ka. ERNEST BOCKO, Hrastnik, Cesta 3. jimi^ja 22 13. avgust 1969 STRAN 3 trije celjani v re- prezentanci Prejšnji teden je moška atletska reprezen- tanca Jugoslavije nastopila v Ziirichu in izgubi- la tamkajšnji dvoboj z izbrano vrsto Švice 111:98. V državnem dresu so tokrat nastopili tu- di trije člani celjskega atletskega kolektiva. Miro Kocuvan je tokrat nastopil v obeh šta- fetah 4x100 in 4x400 metrov. Na krajši progi so Jugoslovani osvojili prvo mesto s časom 40.9 in le za las zgrešili nov državni rekord. V štafeti 4x400 metrov pa so bili drugi. Dvakrat je naiitopil tudi Drago 2untar. Vtem ko je v teku na 5000 metrov zasedel tretje me- sto s časom 14:1.3.6, je bil v teku na 10.000 m drvigi z rezultatom 28:51.8. Branko Vivod je pri skoku v višino prema- gal dva metra in zasedel četrto mesto. M. B. brno : celje 3:0 Med tremi športnimi dogodki, v torek prej- šnji teden, je bila tudi prijateljska mednarod- na tekma v odbojki med članicami celjskega Partizana ter vrsto Dinama iz Brna (ČSSR). Po zelo kratki igri, v kateri so močno prednjačile gostje, se je dvoboj končal v treh nizih z re- zultatom 15:4. 15:4 in 15:9. za konec poraz v torek, 5. avgusta so rokometaši cementar- ne iz Hranice na Češkoslovaškem odigrali v Ce- lju poslovilno tekmo. Medtem ko se na prejš- njem dvodnevnem turnirju niso uveljavili ter so zasedli šele četrto mesto, so si za slovo privošči- li domačine in jih premagali z rezultatom 11:6 (1:5). Celjani so dvolx)j dobro začeli in zaključili prvo polovico s 5:1 v svojo korist. Toda, čeda- lje bolj se je tekma bližala koncu, so popuščali in izgubljali. Nazadnje je zmaga pripadla češkim gostom z razmeroma visokim rezultatom 11:6. M. B. prijetno presene- čenje V pi-vi prijateljski tekmi po poletnih počit- nicali so nogometaši Celja-Kladivarja povabili v goste novega člana druge zvezne lige, železni- čarja iz Maribora. Četudi so domačini nastopili v močno spremenjeni in pomlajeni postavi, saj je več igralcev zapustilo to društvo in se odlo- čilo za Ljubljano, Olimpa in Štore, se je dvo- boj končal s presenetljivo zmago celjskih nogo- metašev 3:1 (2:1). Gole sta dosegla: Plevčak 2 in Dobrajc enega. Začetek je bil torej lep in obetajoč. Da bi bil še konec tak! M. B. sindikalni šport živahno v šmarski občin! v šmarski občini so končali s prvim delom delavskih športnih iger. Na najboljša mesta so se v posameznih skupinah plasirala naslednja moštva: MALI NOGOMET: steklarna Boris Kid- rič. NAMIZNI TENIS: steklarna Boris Kidrič, KEGLJANJE; občinska skupščina, KOŠARKA: steklarski šolski center ODBOJKA: občinska skup.ščina, ROKOMET: prosveta. M. B. šport v tkanini v okviru sindikalne organizacije trgovskega podjetja Tkanina v Celju so pred kratkim za- ključili tekmovanje v namiznem tenisu in šahu. Vtem ko je med igralci namiznega tenisa zma- gal Zadere, je na šahovskem brzoturnirju med osmimi igralci zasedel prvo mesto Jože Grobel- nik. delavske športne igre v žalski občini Prvi del delavskih športnih iger v žalski obči- ni je končan. Delavci-športniki so se doslej po- merili v štirih panogah. Največ uspeha so ime- li člani Ferahta, ki vodijo s 276,5 točke. Sledijo: Juteks 180, Sigma 107,5 itd. Vsega skupaj tek- muje šestnajst ekip. T. T, Člani celjskega balinarskega kluba pridno ladijo in tekmujejo. Na vrsti je Snedič. (Foto: M. B.) LE VRAVNIK IN URBANČIČEVA če ocenjujemo rezultate jubilejnega 25. državnega pr- venstva v atletiki na Reki samo pK> prvih dveh dneh (tekmovanje je trajalo tri dni), potem moramo zapisa- ti, da so celjski atleti osvo- jili le dve prvi mesti: Vrav- nik v deseteroboju in Urban- čičeva v metu kopja. Med- tem ko je Vravnik zbral 7.111 točk, je Urbančičeva, prav tako premočno, zmaga- la z rezultatom 51..52 m. Skupna bera pa bi lahko bila neprimerno večja, če bi nastopila še Marjana Lubej in če bi bili na startu neka- teri starejši tekmovalci. Drugi člani celjske ekipe so se v finalu posameznih disciplin uvelja\ali takole: MOŠKI: kopje — 6. špilar 63.44 , 8. Kopitar 60.50; 100 m 3. Kocuvan 10.9; 200 m — 3. Medvešček 422.7; 400 m — 5. Medvešček 49.1; 4x100 — 2. ADK 42.3; 4k400 — 4. ADK 3:32,0; višina — 2. Vivod 200 cm. Razen tega je žuntar, ki je nastopil za JLA, osvojil drugi mesti v tekih na 5.000 in 10.000 m. ŽENSKE 100 m — 4. Ma- rolt 12.5; 1.500 — 3. Uran- kar; 4:38.7; 4x100 — 2. ADK 50.5; 4x400 — 2. ADK 4:02.5. BALINIŠČE IN KEGLJIŠČE Ni naključje, da se kolek- tiv hotela Celeia v zadnjem času zavzema tudi za dva športa ki pa imata močan rekreacijski značaj, to sta balinanje in kegljanje. K razvedrilu gostov, ki priha- jajo v gostinski ali hotelski obrat ne sodi samo zabavna glasba, barski program, mar- več še kaj več. In ta več je v tem primeru balinanje in kegljanje. Balinišče pri hotelu Oleia je že odprto, tu dela tudi edini balinarski klub v Ce- lju. Zdaj pa bi radi še nekaj več. Tej športni in rekreativ- na panogi bi rad: zagotovili nemoteno in neprekinjeno delo. Zato se zavzemajo, da bi balinišče dobilo streho. V ta namen se klub in hotel pripravljata na tombolo, ka- tere čisti dobiček bodo na- menih za pokritje prostora za balinanje. V kolikor bo- do namero uresničili, bo tombola 27. septembra pri Celjski koči. Misel ni slaba, tudi glede kraja igre na sre- čo ne. Drugi načrt, ki pa je tudi pred realizacijo, je gradnja štiristeznega avtomatskega kegljišča. Idejni načrt je za- snovan. Gre za objekt, ki bi naj stal vzporedno z balini- ščem, nanj pa naj bi bila vezana tudi večja dvorana z okoli 300 sedežev. Kolektiv hotela Celeia je za ta načrt zainteresiral tu- di večje število drugih de- lovnih organizacij. Gre nam- reč za to, da bi si kolektivi z deležem, ki bi ga dali za gradnjo kegljišča, zagotovili na objektu ustrezno število ur za treninge svojih članov. Kot je namreč znano je ke- gljanje močno razširjeno med člani celjskih delovnih kolektivov, žal pa je na \'0- Ijo premalo stez. V mnogih kolektivih bi lahko število aktivnih kegljačev povečali, če bi le imeli možnost za redne treninge. Pobuda je torej tu in pri Celei se zavzemajo, da ne bo ostalo samo pri zamisli, mar- več, da bi, če bo šlo vse po sreči, že ob letošnjem praz- niku republike izročili name- nu nov športni in rekreacij- ski objekt. M. B. (NE)TW)SLEDNOST Skopski mestni komite je negativno ocenil sloven- ske proteste proti že spre- .fetini sklepom ZIS. Pri- čakujemo, da bo protesti- ral ludi proti slovenski pomoči, ki jo je dobila iVIakedonija! Namesto da bi le spre- menili sklep o najetju kredita za slovensko hi- tro cesto, bi raje sprejeli nov sklep o vzpostavitvi še hitrejše letalske linije Sentij—Nova Gorica. POMENtti o CEUS J KOŠARK^ Tokrat je naš intervS menjen košarki, vprfT pa trenerju celjskega ^ karskega moštva, proj*^ tu Cepinu. ^ Vprašanje: Kakšen I črt priprav ekipe? f Odgovor: S priprava,, jj jesenski del smo priče'?! nec julija. Treningi so J krat tedensko po dv? J enkrat tedensko pa so J vidualni. V načrtu 1 več prijateljskih tektul ekipami slovenske in j. zvezne lige. Vprašanje: želje in ^ nosti v jesenskem delu , movanja? Odgovor: Spočetima i računali na tretje mesto da zaradi poškodb in mladitve moštva se mi da lahko računamo na s.to okoli šestega. Vprašanje: Kakšna je. spektiva celjske' košarke' Odgovor: Klub ima ši? zaledje :n veliko m^a igralcev. Zaradi slabih m rialnih pogojev pa persi tive niso rožnate, še s« nimamo svojega igrišča, to gostujemo pri gimna V času pouka so velike zave s treningi, ker igr nima električne razsvetli Ker je po sklepu Košari ske zveze Slovenije doio prehod iz odprtih igri^' dvorane najpozneje 1971/72. leta, je nujno, dobi Celje večjo pfm dvorano, ki bi jo koristili di drugi športniki. č< dvorane ne bo, bomo v i igrah izgubili slik s slo sko kvaliteto. Vprašanje: Kakšna je 1 liteta slovenske lige in ^ nje v njej? Odgovor: Ekipe so ;« čene, kvaliteta pa ni viš^a lanske. Kvaliteta sojenis ustreza kvaliteti ekip. nim pa, da je kriterij s nja premalo izenačen. I I bi bilo prav, če bi soi vadili tudi v mrtvi sm O. Holza ZAGODEL JO JE Da, tokrat jo je v resnici zagodel, škrat namreč, prav- cati tiskarski škrat. V poro- čilu o mednarodnem roko- metnem turnirju v Celju, v prejšnji številki našega li- sta, se je vtihotapil v glav- ni naslov in igralce oziroma domačine spremenil v igralke ali točneje povedano v do- mačinke. Kaže, da je ta z-mešn.t prišla nekaterim kar P" predvsem pa tistim, ki oziral: po pokalu pa so radi slabe taktike ostali nih rok. Pa brez zamere p-^'^ imenu tiskai-skega šk'' drugič pa v našem. Šiportna rei^^" V zadnjem času je v Celju čedalje več glasov in razprav o nujnosti gradenj novih športnih objektov. Idej in pobud je veliko. Tu so zahte- ve in potrebe hkrati po novem domu Partizana, po večji pokriti športni dvorani, po gradnji re- kreacijskega središča pod Golovcem, po plaval- nem centru s štirimi bazeni pri Mlinarjevem Ja- nezu na Teharjih (pobudo za to ima štorska že- lezarna), po strehi nad umetnim drsališčem, po investiciji na atletskem stadionu in še kaj. četudi ne kaže oporekati nujnosti teh gra- denj, se vendarle zdi, da so želje prevelike in da je »odeja s katero se pokrivamo« veliko pre- majhna in prekratka. Razen tega tu in tam zasledimo celo pisana mnenja, da je treba to ali drugo organizacijo, zlasti če njeni člani dosežejo pomembne šport- ne uspehe, drugače podpreti in ji pomagati. Prav, zelo prav! čeprav vse te misli in načrti, želje in potre- be dokazujejo in govorijo o živahnem delu športnem področju, se nehote poraja vprašanj^' kje je program, ki bi naj vsklajeval vse te želj^ in potrebe. Tak načrt pa je nujen, zlasti še, ke'' lahko stihijsko prizadevanje po realizaciji taki'' programov rodi vse drugo prej kot pa zaželel cilj. In še več — če se prizadeti in odgovor^ ne bodo pogovorili o vrstnem redu teh inves«; cij — na dlani je namreč, da za vse naenkra ne bo denarja — potem se zna pripetiti še kaj, da bo rezultat enak ničli. Tudi to je n^'^^' nost, ki je ne kaže prezreti. In končno, tudi pisanje o podpori tej ali čt^, gi športni organizaciji mimo določenih zmog'.'^ vosti, bi bilo veliko bolj pošteno, če bi bili P', ci hkrati zelo konkretni in tudi dodali, kako. ^ čim in iz katerega žepa. Vse drugo pa je ' nje peska v oči. 4 13. avgust 1969 STRAN nekaj dni bo tudi zadnji kmetovalec I^I^ed devetih zapustil šmohor in se pre- 5ELIL v dolino. ostaja pa še stara ženi- qP,, ki nima kam • Med drugo vojno so Nemci zavili na Šmohor, bi odvlekli zvonove. Prebivalci so dve uri nepre- tt^goma zvonili, vse dokler jih Nemci niso pregnali, panes nihče ne zvoni njim, ki se kot zadnji odprav- ljajo v dolino. Zadnji je tisti, ki mu po domače pravijo pri »Mežnarju«. • Nekdaj obdelane njive so preraščene s travo in prvim grmovjem. Narava sprejema nazaj tisto, kar 50 ji pridne roke pred več sto leti iztrgale. Večina zapuščenih gospodarstev je ohranjenih le še v raz- valinah, nekoč trdnih kmečkih temeljev. V vegasti l(OČici pa ostaja 72-letna ženička Antonija Lah, po (jomače Pušnikova. To je zadnji ostanek nekdaj trdnih devetih šmohorskih kmetij. Po isti .poti, kot jo ubirajo redki izletniki, smo krenili ob fconcu asfalta proti Rečici na desno. Pioko je na ialokani cesti ritaa, kot bi ga oibadi pikala, vendar je posluisno grebei nav- kreber. Na šmoihor. šmohor Na orumenelem listu je pisa- lo, ki ga hranijo pri neki hiši da je sedanji Smohor v resnici nekdanji Javornik. 781 metrov nadmorske višine, 9 kmečkih gospodarstev, planinska koža, cerkev, župmšče in kapela, kjer bi se naj skrivala neka patrona. Pisalo je tudi, da je blizu Ma- lic, visok 924 metrov, pod n(jim pa naselje SHvno. 1421 leta so Prvi zapiski o cerkvi na Smo- horju in prvi, zapiski o šmobosr- ski nedelji. Občanom so verjet- no v tedanjih časih gospodovali cerkveni gospodje, ki so imeli Pristave celo na področju seda- njega Sedraža. 2e 1747. leta je iniela cerkvena gospoda baje 30 krav in 95 glav drobnice. Ob cerkvi stoji ne vem koli- kokrat razčesnjena in od strele ^gana lipa, v katere mrtvem drobovju je klop za počitka želj- nega sprehajalca. Na drugi stra- ^ je druga, skoraj enako stara ''■Pa, ki bi naj bila zasajena v 'krških časih, ko so Turka os- ^01 j i tudi ta vrh s cerkvijo vred. Do druge vojne in nekaj let ^ njej, je bilo na šmohor ju 9 'dečkih gospodarstev. Trdnih in niočnih. Eden med njimi, Alojz ^ešnovar je celo prvi posegel ' turizem, saj se je 1929. leta ^ločU za gradnjo prve plarifin- ^e postojanke, čeez deset let so začeli planinci graditi drugo in jo 1949. leta v resnici dogradili. Ta še danes pomeni za izletnika in turista prijeten dom, ki ga zdaj upravljata zakonca Podko- ritnik. občutek moči in veličine Občani so takrat začeli raz- mišljati tudi o gradnji šole, da otrokom ne bi bilo treba v zim- skem času gaziti snega v dolino in nazaj, vendar so to misel opustili. 1951. leta so s skupni- mi močmi na šmohor potegnili elektriko, čez sedem let pa vo- dovod. Ce danes nepoučeni popotnik zaide na stezo proti šmohorju, v spodnjem delu iznad Hude ja- me grade novo cesto, ki bi naj odprla Šmohorju življenje, do- slej je zgrajena že daleč v hrib, \ ga preti'ese n*v«akdanja slika. ■ Pod vrhom, ko se od dežja iz- [ lokana cesta prevagi, se svet ' odpre. Košenine, travniki, ki da- \ jo zaradi brazd slutiti, da še ni dolgo tega kar so bile tu njive, \ s sadjem obloženo drevje, suha \ stebla leže po livadah in na oni ■ strani prve razvaline. Nato dru- ' ge, pa tretje. ; Nepokošena, sočna, gosta tra- ; va se je svetlikala v soncu. Na ' vrhu gmajne je v njej ležalo ne- ; kaj še nerazpadlih sten nekda-; nje Jurkovškove domačije. Go- i spodarja, ki se je pr\'i po vojni' odločil, da zemljo prepusti te-- danji rečiški zadrugi in se sam^ odpravi z družino v dolino ru- i darit. žal je pozneje njegova - pogodba ostala mrtev list papir- i ja, družina pa žrtev malomar- i nosti in birokracije neodgovor- ! nih ljudi, nekdanjih »odgovor-- nih« funkcionarjev. Sicer pa poj-^ dimo po vrsti. i mrtvi spomeniki i Gosipodar Zupane, po domače [ Ka\"šek se je odselil v dolino, '[ kjer je kupU majhen grunt. Do- ' mačijo so pozneje neznanci za- ■ žgali. i Gospodar Golouh, po domače ^ Kolesjak je prodal posestvo tane- ' tijski zadrugi in kupil drugo v j Sedražu. Zgradbe razen kozodcaj še stoje, vendar se že sesedajo. ^ Zadruga je posestvo prodala lov- ski družini. ^ Gospodar Podkoritnik, po do- i mače Fižo, je zamenjal zemiljo \ za občinsko in se odselil na dru- \ go stran v dolino. Zgradbe so se podrle. Jurkovškov primer smo že opi- \ sali, po domače se je reOdo do- ; mačijd pri Lenišniku. Podrla se je pred desetimi leti, lani za 1 praznik dela so neki »praaanoval- i ci« ostanke zažigali, i Gospodar štakl, po domače ■ črešnovar, je prav tako prodal I lovcem in se preselil v Zg. Re- \ čico. Pred štirimi leti je nekdo; poslopje zažgal. To je bilo v no- ; či, ko so imeli lovci veselico. 1 Gospodar šon, po domače ; Trbežnik je prodal posestvo ne- | kim Hrvatom, ki so poslopja in ; obdelovalno zemljo prodali lov- j cem, gozd pa obdržali. V hiši' živi lovski čuvaj. Gospodar Črešnovar, po do- i mače Mežnar, je pred nekaj ted- j ni svoje gospodarstvo prodal ne- j kima bogatima kmetoma v Sa- j vinjski dolini. Ta bosta imela tu j čez leto planšarijo. \ Gospodar Lah, po domače i Pušnik je umrl, žena Antonija, i stara 72 let ostaja. Ker nima' kam. V Dolino so šli z nogamd, naprej. \ Gospodar Orešnovar II. so j rodnik od prvega, je padel ▼; NOV. Žena je vtse prodala db- i čini. Hlev se je že podrl, hdiša | se bo v kratkem. 1 To je danes vse, kar je ostalo 1 od nekdanjih kmetov, ki so bih i daleč naokoli 2sr(ani kot. dobri rejci volov. Nekoč, pred drugo j vojno je bilo na šmohorju tudi j čez trideset otrok, zdaj je samo \ en nezakonski, ki čeprav goden: za šolo pohajkuje okoli, ker j sam ne more v dolino in naaaj j v šolo. Poleg tega so redili tudi j okrog 60 glav goveje živine in, približno 150 glav drobnice. Zdaj ^ je na šmohorju le troje glav go-. veje živine in nič drobnice ... ^ lovski rezervat Z vsemi, to sta bila v resnici le dva, 72 letna Antonija Lah In 56 letni Janez Črešnovar, smo pri^ do zafcljijoka, da je naj- večji vOTok zato, da odhajajo vsi v dolino (so že odšili), ker je na šmohorju ogromno div- jadi. Lovci so namreč uredili neke vrste rezervat v katerega so med drugim prenesli tudi mufllonte. Divjad mičuje posev- ke, odškodnine pa so neznatne, črešnovar nam je povedal, ta je bil tudi v resnici edini kme- tovalec, ki je še ostal, saj La- hova več ne amore dela, da je zasejaa po šest mernikov ovsa, v času zorenja so ga divje svi- nje, sme in mufloni požrK, za odškodnino pa je dobil šest sta- rih tisočakov!... Nočemo govoriti o teim, kakš- na je politika lovske družine, ni- ti o tem ali je ta politika edino pravilna. Ce za ilustracijo po- vemo, da so lovci dobila za od- streljenega muslona, ki ga je po pripovedi čuvaja ustrelila ndka italJanka kar v ogradi, celih 600 starih tisočakov, imajo verjetno svoj ekonomski račun. Ta račun je gledan z njihovega zornega kota dokaj simpatičen ... Kakorkoli že, danes več ne moremo govoriti o šmiohorsfcih kmetih. Lahko pa govorimo o tem, kako je bilo z elektriko, kako z vodovodom, kako z avo- novi. Zdaj nihče več ne zvoni pred točo, ne pred hudo uro. Niti takrat, ko se je kdo seM. Zadnji je mežnar, mogoče si bo ta v slovo nekoliko pritrkaval, da bo moč slišati kam dlje, na primer do Laškega, j. Sever 13. avgust 1969 STR.1N 5 ZAVZEMATI SE MORAMO ZA POLITIZACIJO MNOŽIC JljRE KKASOVEC (Nadaljevanje s 1. strani) V čem, menite, se je je Me. HMELJ, SONCE IN SOLZE • »Težave nas hmeljarjev sicer še res niso v pron . hmelja,« je v pozdravnem govoru med drugim povedal h^' sedanji hmeljski starešina AVGUST PODGORŠEK, »te^a so s ceno proizvodnje. Kajti cene proizvodnje naraščajo obratnem sorazmerju s prodajnimi..,« ^ • »Hmelj je Savinjski dolini pripomogel k temu, k. je Savinjska dolina v resnici danes,« je rekel sedanji hm Ijarski starešina, FRANC LESJAK, doma iz šmiklavža n! Taboru. »Prepričan sem, da bo hmelj tudi v prihodnje tj' sti faktor, ki bo preobrazbi doline še doprinesel...« • »Slišal sem že za lepoto Savinjske doline, za vaš prekrasne hmeljske nasade. Zdaj pa ugotavljam, da tu nf so samo nasadi lepi, temveč tudi — ženske...« To pa j. povedal predstavnik kongresmanov. J SEVER Tako, po razburljivem pričako- vanju, je tudi to za nami. PRA- ZNOVANJE HMELJARJEV. To v širšem smislu, kajti praznovali smo tudi takšni, ki nismo preveč vneti hmeljarji. In kot sem vi- del, nas je bilo mnogo. Torej po rtizburljivem pričakovanju, to, tudi zato, ker sem zamudil tisto soboto, ko sta oba, stari in novi starešina pripravljala v zidanici pozdravne govore in se jima je »ta reč« po nevem katerem litru zelo zapletla, kot tokrat zopet pred polno dvorano, smo v pre- vroči dvorani doživeli prvi del tega dogodka. Kakorkoli že, ljudje imamo raje po delu več zabave, zato je tudi tisti del okrog prikazovanja lepotic spravil v dvorano največ »globokega dihanja«. Enim za- radi sorodstvenih in drugih oseb- nih vezi, drugim pa zaradi čisto osebnih, ki so bili rezeltat njiho- ve vizije . . . Ko sem zbiral podatke o re- zultatih tekmovanja traktristov me je sicer kombinatov doktor veterine poslal v »ta zadnjo«, ker je verjetno njegovemu de- lovnemu mestu najbližja, vendar sem kljub temu uspel izvedeti, da je med poklicnimi traktori- sti zmagal Avgiista Režonja, med kmeti-traktoristi, ti so tokrat pr- vič tekmovali, pa Štefan Simon- čič. Tako, kot se nov hmeljarski starešina FRANC LEISJAK po »promoviranju« ni mogel odlo- čiti s katero kandidatko za himeljsko princeso, bilo jih je 17, bi naj otvoril ples, tudi sam ne vem kateremu delu prireditvene- ga programa bi naj dal pred- nost. V soboto zvečer je bilo v dvorani žalskega doma luneljar- jev zbrano vse kar pri hmelju kaj pomeni. K temu moram do- dati tudi zlate (14,725 karatno zlato!) uhane v obliki hmeljevih kobulic, ki jih je nosila ena iz- med predstavnic. Komorni zbor iz Celja je tako kot doslej na- vdušil občinstvo, k temu kultur- nemu delu pa je po svoje dopri- nesel tudi PAVLE JERŠIN, gle- dališki igralec iz Celja, ki je iz- brancem živo prenesel pesmi Frana Roša. Naslednji dan, čeprav je jo lep in sončen, so radovedne«] Braslovčtih že skoraj omotic.! zaradi dolgega, poldrugo ^ trajajočega čakanja, končno čakali prihod starešin in hme>. ske princese ter kandidatk ^ novo princeso. Po napitku, zdravljanju in dobrim željam je končno kolona premaknila ^ 107 in pol koraka naprej, to tri. bune. Zadeva s pozdravi, željan; in napitki se je ponovila, razliijj je bila le v tem, da so tokra; naeidravljali z laškim pivom ga je v reklamne namene za,s ponudila pivovarna iz Laškega Celju nisem bil, zato tudi a vem. če so si posebej za to pri. ložnost urejeno razstavo prediat tov iz zlata in kristala narejeni\ ogledale tudi kakšne doma« predstavnice kongresa hmeljar- jev. Popoldnevi del, tisti, ki je pit vabil največ občinstva, nekdo a je zaklinjal, da je preštel vse ii povedal, da je bilo v Braslovčal tega dne 16.392 občanov (zarad etikete menim, da ni jutri-šnjil mamic dvojno štel) in pa 4.1il avtomobilov! Konč-no so si oddahnile tud kandidatke, ko je komisija obe lodanila .svojo odločitev in ini( novala novo hmeljsko princeso Kot je rekla, je stara 16. let, di bo šivilja, da je Anica Jeraj, do ma iz Dobletine št. 24 pri Nazai ju. Moji sodelavki je bilo naio najbolj všeč tisto č&stilanje, P> ljubljanje in hmeljar iz češi:' ki je enako previdno, kot to a( la s hmeljem, izljubil tudi pri! ceso. Potem je sledilo lotogra.^ ranje pri tej in oni mizi. s tea in onim od tu in tam ter PW' ZNOVANJE. Razen za dekleta-' Polzele, članice kluba mlaai kmetovalcev, ki so hitele pr* dajati, da bi si z izkupički<'- nato v Crikvenici v septems^ lahko ohladile razgreta tele* Nekateri so si jih hladili že oS jezeru, drugi ou hmelju, P'^'" in ... doma. Cene hmelja na trS" so po zadnjih vesteh še —^ KDOR LE MORE, NAi GRE V GORE! Sam ne vem, kje, na kateri poti sem prebral te besede. Spo- daj je nekdo pripisal: Gora ni nora, ,tist' je nor, ki gre gor! Ni- sem se razjezil. Možakar se je najbrž pošteno spotil in mu je bilo malo žal, da se je odločil za pot, ki ji skoraj ni kos, Ali malo dlje je bila sklesana markacija, drugje zopet je nek. do obrnil tablo kažipot, sredi zares romantičnega kotička so me kar zaporedoma pozdravljali dišeči »kupčki«, debla dreves po- risana z intunnimi deli človeške- ga telesa itd In se človek vpra- ša: Kdo skruni našo prelestno naravo? Prav gotovo ljudje, Id se tudi v kočah obnašajo nič planinsko, ki pu.ščajo za boj najrazU&iejše ostanke, ^ jim ni mar prizadevanja član^ PD, da so ustvarili vse to z ^ hko mero nesebične poržtvov^i nosti in si še naprej prizadel., jo, da bi bili dohodi kar naj^' čisti In romantični, da je o^^J ca planinskih postojank ^i*^' zares planinsko razpoložena. , Klic — KDOR LE MORE. >J GRE V GOREl — je zares menit, plemeniti pa moramo " tudi mi, ki se temu klicu ^"^^1 gosteje odzivamo. Mar ni ^ Res je! ^ IVAN ŽNIDAR Ko se?n na PonikiH vpra- šal za najbolj aktivnega ob- čana Dolge gore so mi naj- prej povedali ime Ivana 2ni- darja, 58 letnega trdnega kmečkega gospodarja, ki si je kljub velikemu posestim vedno našel čas, da prispe- va svoj delež skupnosti. šest let so mu vaščani za- upali kot s^vojemu predstav- niku v občinski skupščini Šentjur, še danes se rad spo minja sr>ojih »odhorniških dni«. »Veliko odgovornosti ima odbornik, še posebej odbor- nik s takšnega področja, kjer je še veliko problemov. Spomnim se, da je bilo pred leti prijetno organizirati skupno akcijo, sedaj pa imam občutek, da je iz leta v leto težje. Ljudje se vedno bolj držijo vsak zase.« Ivan žnidar je od pet do glave trd kmečki gospodar. Trd po odnosu do dela, ne do ljudi. Uspehi na kmetiji pa so posledica naprednega gospodarjenja. Navkljub ze- lo skromnemu času nepre- stano spremlja časopise in strokovno literaturo. »Danes mora kmet, če ho- če veliko pridelati, zasledo- vati vse kar je napredno, če bi še delal po starem, še za kruh ne bi imel. Intenzivno gnojenje pašno košnji si- stem, dobro škropljenje in vse drugo mora biti v sedanjih pogojih kmetova- nja, čeprav delamo od šti- rih zjutraj do pozno v noč, si kmet mora vzeti čas za strokovno literaturo.« Med pogovorom za mizo pod jablano, mu je pogled ves čas uhajal po domačiji. Z ljubeznijo v očeh je gledal trde zidove kmečke hiše, ve- lik kozolec, drevje, travo ... »Lepo je knietovati, če imaš uspehe. Pa ni vedno ta- ko. Cene pri nas so premalo stabilne, da bi bil lahko kmet popolnoma prepričan, da dela prav. Namreč, spe- cializiral sem se na plemen- sko živino, ki jo je vedno premalo. Tri leta se me je držala smola in pričel sem jamrati«. Ljudje, ki so me navajeni pravijo: Ja, če je začei pa Žnidar godrnjati, je pa res hudo. Zal mi je, ker je kmetijstvo pri nas na zad- njem mestu. Nihče se ne za- vzema zanj. Vsi govorijo o nekih ukrepih, naredijo pa bolj malo. Kmetijstva ne bo mogoče pripeljati na pravo in donosno pot samo z go- vorjenjem. Tudi kmet mora planirati svoje delo za vna- prej in ne da živi iz leta v leto. Le, če bo vedel, kaj mu bo prihodnje leto dalo in kaj bo od njega zahtevalo tr- žišče, bo lahko uspešen.« S trdim korakom se je vr- nil k delu, k ljudem, ki jih je najel, da mu pomagajo na velikem posestvu. Znova so se zatopili v delo. Malo so govorili in veliko delali. M. Seinčar 6 13. avgust 1969 STRAN MESTO NA DOPUSTU u celju je tako, kot je in ni znano, za- kaj bi moralo biti drugače ^ Celju je tako, kot je in ni *jgno, zakaj bi moralo biti drugače Vsal^o leto v poletnih mesecih Ijšimo v Celju kakšno tožbo nad Lm, nimamo ničesar, kar jj^ajo že dosti manjši kraji; ka- revni smo in kako nam prav- ^prav sploh ni do tega, da bi (za narodov kulturni blagor) omislili kakšno -bolj ali manj atraktivno prireditev. To je bržkone res. A da nam ne bi bilo preveč nerodno, raje ne iščimo zgledov in lekcij mor- da na Ljubnem, v Braslovčah ali kje drugje (na Kranjskem), marveč se zadovoljimo z najno- vejšo modrostjo, da »je pač Ce- lje preveliko mesto in turistično premalo zanimivo, da bi si lahko privoščilo kakšno poletno pri- reditev.« Temu »odkritju« bi se- veda lahko oporekali. Celje je res preveliko mesto za kako pre- skromno prir-editev, je pa tudi premalo zanimivo saj še vedno ne prerašča province, toda turi- stično nezanimivo (vključno z izjemno slabim zrakom) prav gotovo ni. Zdi se nam, da je na- vsezadnje tudi tu kaj videti, vi- deti pa bi bilo še več, ko bi bili sposobni kaj več pokazati. Naša domišljija je najbrž pre- več obremenjena z vsesplošnimi težavami, problemi in problema- tiko, saj bi vsaka čudežna po- buda takoj trčila ob nepremag- ljivo finančno bariero. Zdaj, ko torej vemo, kje je skrivnost našega poletnega mrt- vila, smo lahko pomirjeni, kajti ni se bati, da nam bo kdo kvaril počitnice s kakšno kulturno tu- ristično zgago. Resnici na ljubo vendarle drži, da ima naš občan rad mir in je recimo v tem tre- nutku že precej stran od raz- burljive relacije Šentilj — Nova Gorica, saj je slišal lepo tolaž- bč, da »je možnih rešitev ogrom- no« in je v najslabšem primeru potemtakem tudi možno, da se bo vozil po slovensko-jugoslo- vanski hitri cesti že čez 15, 20, več ali manj let. Potrpljenje je božja mast, so govorili že njegovi predniki. , kaj imamo in česa si želimo? Ce smo odkriti, moramo pri- dati, da v Celju nimamo poleti ničesar razen film.skih predstav, ^rašanje pa je seveda tudi, ali ji sploh še kaj več želimo. Občan, ^ presedi popoldne recimo na fltu kakšnega lokala, je skromen jji mu povsem zadostuje nekaj steklenic mrzlega piva. »Mene nič ne vprašujte, kaj bi ji želel v Celju poleti,« pravi, »kajti jaz nimam nikakršnih za- htev. Čez teden delam, ob sobo- tah in nedeljah pa se odpel jam iiamorkoli.« »In kaj iščete kjerkoli?« »Karkoh. Zrak, roštilj, pijača pa tranzistor, to je za vikend aisto dovolj.« »In če bi imeli poletne prire- ditve, si jih ne bi ogledali?« »Meni je resnično vseeno, kaj je ali ni tu.« Občan, ki se v soboto ali nede- ljo zvečer stiska in poti na te- snem plesišču, je kar srečen, da se lahko stiska in da je ple- sišče tesno (pa manj srečen, ker se poti). »Premalo plesov in zabave imamo,« pravi. »Torej bi bili za kakšno turi- stično, zabavno ali kulturno pri- reditev?« , »Bi bil, če bi bila res zabavna.« »In če bi bila bolj kulturna?« »Ne vem, če bi me videla.« Med občanom, ki sedi ob pivu ali čepi ob roštilju, in tistim, ki se vrti in poskakuje, so seveda še drugi občani, celo taki, ki is- kreno obžalujejo, da je imelo Celje pred vojno, na primer pred 30 leti, kulturne tedne, da pa danes ni sposobno razen kakšne skromne politično kulturne pro- slave pokazati ničesar. Toda pri tem vendarle ne smemo pozabiti, da je bilo takrat mesto skoraj štirikrat manjše (kar bi govorilo T prid ugotovitvi, da je danes preveliko) in da so bile razmere seveda čisto drugačne. Kdo pa je imel socializem? Zakaj bi da- nes posiljevali lagodnost našega občana z nekakšnimi prireditva- mi in to še celo v tistem času, ko bi si rad oddahnil od prire- ditev? In kaj bi počeli pod fev- dalnimi razvalinami z grajskimi igrami? Povsem dobro je, da imamo otroške igre. In da navse- zadnje tudi nismo brez balov. Medtem ko imajo drugod kravji bal in flosarski bal, imamo nam- reč mi — »hausbal«.! VSE JE REŠUlVO ob seji izvr.<^nk(;a biroja predsedstva zkj Razširjena seja izvršnega biici ja predsedstva ZKJ, na kateri sc obravnavali poglavitna vprašii nja .sedanjega gospodarske^ stanja v državi, je prinesla po leg drugega zelo določno opre delitev nadaljnje družbene poli tične akcije komunistov ter vlo ge zveznih in republiških orga nov glede dveh, v tem trenutku najbolj perečih gospodarsko po litičnih vprašanj pri uresničeva- nju reforme in pri ustvarjanju Izhodišč za srednjeročni načrt Jugoslovanskega razvoja. Obe poglavitni vprašanji sta na dnevnem redu zveznega iz- vršnega sveta, ki zaseda te dni. To sta, kot vemo, vprašanji li- kvidnosti v gospodarstvu in ob- ravnavanje kriterijev za financi- ranje hitrih cest v državi. Izvrš- ni svet je v komunikeju izrazil prepričanje, da bodo sporna vprašanja glede cestne gradnje v pristojnih zveznih organih us- pešno rešena na podlagi pogo- vora z republikami. Problem ce- ste bo torej urejen. Nobenega dvoma ni da bo to vprašanje spričo razsežnosti, ki jo je do- bila nedavna zaostritev strokov- nih in političnih mnenj, ostalo vredno posebne pozornosti tudi potem, ko bodo — tako lahko utemeljeno pričakujemo — v kratkem odpravljeni vzroki ugo- vorov Slovenije glede financira- nja cest. Na seji je bila poudarjena tu- di potreba po natančnejši opre- delitvi razmerij med zveznimi in republiškimi organi ter po odpravljanju zastarelih delov- nih metod, zlasti v tistih insti- tucijah zvezne uprave, ki pokri- vajo delovna področja gospo- darskih odnosov in ekonomske politike. Vsekakor drži, da bo moralo hitrejše poglabljanje sa- moupravnega dogovarjanja med republikami, dosledna angažira- nost ZK, utrjevanje demokra- tičnosti in ne nazadnje tudi iz- črpne j še ter argument i rane j še obveščanje javnosti o sprejetih sklepih v prihodnje odpraviti vsa nepotrebna nesoglasja v od- nosih med republikami in fede- racijo. Deveti kongres ZKJ obvezuje komuniste, da se zavzemajo za krepitev vloge, samostojnosti in odgovornosti posameznih repu- blik ter za razvijanje takih odnosov, ki jim bodo zagoto- vili enakopravno vsklajevanje mteresov. ZK — poudarja reso- lucija — mora odstranjevati ža- rišča centralizma in birokra- tizma v zveznih organih, vendar ne tako, da bi pri tem slabili odgovornost in pristojnosti fe- deracije. Kot je zapisano v re- soluciji zadnjega kongresa jugo- slovanskili komunistov moramo samoupravni družbeni bazi omo- gočiti nenehen in resničen vpliv na usmerjenost ter na vsebino dela političnih forumov ter or- ganov v federaciji ter v posa- meznih republikah. Razumljivo je, da je izvršni biro na svoji zadnji seji obso- dil metode pritiska, ki niso v skladu z našimi demokra- tičnimi načeli samoupravnega dogovarjanja. V tem smislu je treba tudi razumeti besede IZ komimikeja, obenem pa se- veda odpravljati vse listo, kar na raznih ravneh, še posebej pa v odnosih med federacijo in republikami zavira sprotno in enakopravno dogovarjanje o vseh problemih, ki zadevajo na- šo socialistično jugoslovansko družbo. Treba je ločiti stališča samoupravnih in družbenih fo- rumov, trezno in premišljeno kritiko in pripombe od nepre- mišljenih akcij, šovinističnim izpadom in polit ikanstvu pa smo in bomo tudi v prihodnje pokazali, da zanju v naši dru- žbi ni prostora. Komunisti in delovni ljudje so se takšnim in drugim pojavom, ki niso v prid socialističnemu demokratičnemu in samoupravnemu razvoju naše družbe vedno znali upreti in se bodo tudi uprli. V prihodnjih dneh bo torej tudi zvezni izvršni svet javnosti nakazal konkretne rešitve za finansiranje hitrih cest. Uredništvo LIST IZ BELEŽNICE KAKO SO PADLI KAJUH IN TOVARIŠI? Sporne so tudi nekatere po- o- trebno, da jih navedem in tako Pripomorem k še popolnejši po- ^obi okoliščin v katerih so i)adli ^juh in njegovi tovariši. Še po- ^bej pa se mi zdi zanimivo in pomembno zato, ker gre v kon- ^etnem primeru za pripovedo- ^je ljudi, ki so bili takrat tako ^lizu dogajanju, da lahko dajo zanesljivo izjavo. Pri tem ne 6»'e samo za okoliščine v katerih ^ padli Kajuh in tovariši, tem- tudi za opis prevoza vseh ^ Zavodnjo na pokopališče. Prav ^ prevoz je po vsej verjetnosti ^ danes bil še vse premalo ob- 'ielan. Angela Ročnik pravi o tem: »Nemci so prišli v belih pla- ščih, ko so izvedeli, da so par- tizani v hiši, in jih napadli. 22. februarja je Kajuh padel in osem dni kasneje so ga še z drugimi tremi ali petimi ubitimi partizani prepeljali na garah v Zavodnjo. .Spominjam se .še, da je imel Kajuh zlat zob.« V kroniki, ki jo je pisal po- kojni župnik Marjan ROZMAN in jo danes hrani župnik FruJic ŠMON v Zavodnji med drugim piše: »Na pusta, 22. februarja 1944 je imela XIV. divizija svoj te- žaven pohod iz Raven (huda borba za proboj) skozi Spodnje Zavodnje proti Belim vodam. Pri Žlebniku so bili partizani,, katere je napadlo dvajset nem-; .ških vojakov. Tu so padli Kajuh, Batič (akademik medicinec) in Vinko Martinek. Naslednji dan še: v gornji sobi so našli v po- .stelji Ivana Adamiča (glasbenik iz Zagreba, brat skladateljev Emila in Karla), ki so ga pri- peljala partizani s seboj in so ga Nemci v postelji ustreUli. Ustrelili so tudi partizana itali- janske narodnosti. - Vseh pet je bilo pokopanih v Zavodnji v skupen grob. Kajuh, Batič in Adamič so bili 13. no- vembra 1945 prekopani in pre- peljani v Šoštanj.« V kroniki tudi piše, da so bili osmi dan po borbah prepeljani v Zavodnjo na pokopaUšče. Župnik Franc ŠMON je bil aktivni udeleženec XIV. divizije, je iz svoje beležnice prebral še naslednje podatke: »0.semnajst Nemcev je napad- lo iz Črne. Najprej je padel stra- žar in ubili so tudi kravo. Potem je padel Kajuh in nek kuhar, pri Banku v gnoju pa so našli parti- zana italijanske narodnosti, enega (Adamiča — op. p.) pa so našli ustreljenega v postelji. Bank je peljal na pokopališče v Zavodnjo Kajuha, stražarja in italijanskega partizana, Javornik iz Žlebnikove bajte pa je peljal druga dva (Adamiča in Batiča — op. p.).« Minka TAM šE, Koroška 18, Šoštanj: »Leta 1944 med prevozom Ka- juha sem bila v Zavodnji. Pre- peljali so jih šele po enem ted- nu zaradi Nemcev.« Stane RŽEN, Koroška 18, Šoštanj (bil je aktiven borec v XIV. diviziji): »22. februarja 1944 smo se pri Javorniku najedli krofov. Silni, komandant bataljona, nas je pe- ljal proti Zlebniku, kjer so bi- le borbe. Mitraljez je ležal zu- naj, Kajuh pa je ležal čez prag vrat na zadnji strani hiše. Ko smo prišli je Kajuh še dihal. Potem je prišel še Matevž HACE in začel Kajuha obračati. Nem- ci v Žlebnikovi bajti sploh ni- so bili. Od leta 1943 je bil Ka- iuh v XIV. diviziji v kulturni komisiji in od takrat ga poznam. Vseskozi je nosil klavirsko har- moniko. Med drugimi so bili v tej skupini: Brina, Jože Lampret, Braškar, fotograf Peter in drugi.« Franci STRLE piše v reviji Borec, letnifc 63, št. 12, stran .501 v poglavju »Kako je padel Kajuh«: »Kajuha so borci zagrebli plit- vo, tako rekoč samo v sneg, ker je bila zemlja zmrzla, ljudje pa na smrt utrujeni. Ko se je sneg stajal so našli v gredi na Zleb- nikovem vrtu štiri padle parti- zane. Eden je bil Karel Destov- nik Kajuh, drugi Ivan Adamič, za ostala dva pa se ne ve . . . V Bankovem hlevu je bil skrit .še eden, pa ga je Javornik izdal. - Vseh pet je odpeljala na pokopa- lišče v Zavodnjo Ana Brusniko- va, ki je tedaj živela pri Banku.« Take Strle. Medtem, ko Sta- ne TERČAK v knjigi Živi zid, v poglavju »Kajuh je padel« na strani 133 omenja kot edino žrtev švabskega napada Kajuha, pa Hace, Ce^stv in Strie trdijo obratno. Emil CESAR v uvodni študiji Kajuhovega zbranega dela na strani 137 piše: »Približno ob enajstih ponoči sta nato Tone Žnidaršič in France Bavec skopala za Žleb- nikovo hišo, v gredi, približno meter globoko jamo, kamor so potem člani štaba začasno poko- pali Kajuha in Ivana Adamiča. 23. februarja ga je skupaj z dru- gimi borci prepeljala Ana Brus- nikova, ki je tedaj živela na Bankovem posestvu na pokopa- lišče v Zavodnjo in so ga poko- pali v skupnem grobu z Antonom Baričem. Vinkom Martinčkom, Ivanom Adamičem in nekim ita- lijanskim partizanom. Po osvo- boditvi so Kajuhove posmrtne ostanke 13. novembra 1945 sku- paj s posmrtnimi ostanki Aniona Batiča in Ivana Adamiča preko- pali in prepeljaU v Šoštanj, kjer so Kajuha na šoštanjskem po- kopališču pokopali.« (dalje prihodnjič) 13. avgust 1969 STRAN 7 OBISK GENERALNEGA KONZULA Dr. Heinrich Riesenfeld v uredništvu N. Tednika in Radia Prejšnji torek se je v Celju mudil avstrijski ge- neralni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld. Svoj zasebni obisk je po- svetil uredništvu Novega tednika in Radia, hkrati pa izkoristil priložnost in čestital k 95-letnici gospe Laurenzi Zwitter, najsta- rejši članici avstrijske ko- lonije v Sloveniji Visokega avstrijskega gosta je sprejel direktor celjske enote Dela Berni Strmčnik. Skupaj s pred- stavniki tednika in Radia ga je v daljšem pogovoru seznanil z delom obeh in- formativnih sredstev, dr. H. Riesenfeld, ki je že po- prej obiskal druge lokal- ne redakcije v Sloveniji, pa si je na koncu ogledal tudi delovne prostore. cel.ie * PROBLEM: KOLESARSKA STEZA Kolesarska steza ob Mari- borski cesti si že dolgo ne zasluži več svojega imena. Ta steza je namreč v zelo sla- bem stanju. Posebno kriti- čen je predel od Tovarniške pa do Kidričeve ulice, ki je makadamski. Ob deževju se tam nabere dovolj liiž, da si lahko čisto moker. Tudi ob lepem nd nič boljše, zato bi bilo treba to stezo v čim krajšem času asfaltirati. Nove steze pa bi bili veseli tudi delavci, ki se vsak dan \'o®i- jo v službo. s« dopusti in druge odsotnosti z dela Celjska delavska univerza je te dni izdala Hčen priroč- nik B. Strohsacka »Dopusti in druge odsotnosti z dela.« ■'Tu so zbrane in nanizane ti- ste dolžnosti in pravice iz de- lovnega razmerja, s katerimi se delavec zelo jKjgosto sre- čuje v vsakdanjem življerju. Zato kjižica približuje ne- posredni praksi izredno po- membno poglavje temeljnega zakona o deimnih ra7/merjih. teden balinanja in specialitet Pod naslovom »Teden ba- linanja in specialitet« sta balinarski klub Ceieia ter kolektiv istoimenskega hote- la pripravila od 9. do 17. avgusta ne samo več zani- mivih tekmovanj v balina- nju, mar\'^eč tudi zabavni program. M. B. mednarodni kurz v avgustu bo na Nizozem- skem mednarodni kurs »Male države v svetu velikih«. Na povabilo Visoke šole za izo- braževanje odraslih se bo te- ga mednarodnega kursa ude- ležil tudi zastopnik jugos^io- vanske ml adine Zvone Hudej, ki je sekretar občinske kon- fenrece ZK v Celju. Kurs bo v malem nizozemskem meste- cu Bergenu pri Amsterdamu. s5 lep jubilej Prostovoljno gasilsko dru- štvo Tmovlje je v nedeljo praznovalo 45-letnico ustano- vitve. Ob tej priliki so že v soboto priredili baklado s sodelovanjem godbe na piha- la, v nedeljo pa so imeli pro- slavo obletnice s kulturnim programom. Krstili so tudi novo motorno brizgalno, ki so jo kupili ob pomoči Kra- jevne skupnosti Tmovlje in vseh vaščanov. Po proslavi je bila zabava na prostem. J. S. popravljena cesta Cestno podjetje Celje je pričelo s popravilom ceste prvega reda od Konjic do Vranjskega. Izravnali in na novo asfaltirali bodo najpo- trebnejše odseke, in sicer v Grajski vasi, Medlogu in Žal- cu ter odseka Konjice — Te- panje ter Dobrteša vas— Šempeter. Poprav-ilo financi- ra Republiški cesitni sklad, dela pa bodo trajala še pri- bližno 14 dni. Popravilo vseh odsekov bo stalo okrog 196 milijonov starih dinarjev. Kljub temu, da bo pro- met v času največje turistič- ne sezone močno oviran, del zaradi izredne Lztrošenosti ceste ni bilo mogoče odloži- ti. Prav zato skušajo končlova črpalka v Celju. Graditi pa so začeli že peto na Teharski cesti. Gradnja črpalke je .stala okoli 80 milijonov sta- rih dinarjev. Račimajo, da bo imela skozi vse leto do- volj prometa. Gradnja te čr- palke je bila res zelo potreb- na, saj so bile druge tri pre- obremenjene in niso mogle zadovoljivo postreči strank. Petrol gradi še tri črpal- ke na območju Celja. V sep- tembru bodo gotovi bencin- ski črpalki v Žalcu in Ljub- nem. Drugo leto pa bo otvo- ritev črpalke v Mozirju. sš VELENJE TABORNIKI V ŠOŠTANJU Prejšnji teden so se na stadionu v Šoštanju začela enodnevna ta:borjenja, ki so trajala tri dni in se jih je udeležilo okoli 300 otrok iz Velenja, Šoštanja in Topol- ščice. Taborjenje je organi- zirala Zveza prijateljev mla- dme, za dejavnost v taboru pa so poskrbeli člani tabor- niškega odreda »Pusti grad« iz Šoštanja. JiB. planina 25 LETNICA OSVOBODITVE Prijazna vas na Kozjan- janskem—Planina pri Sevni- ci ni znana samo prebivalcem bližnje okolice, temveč daleč po naši domovini in še iz- ven nje. Mnogi so ta kraj spoznali med NOB, saj so bile v bližini Planine in na Bohorju ves čas hude borbe s sovražnikom. Sama Planina s svojo okolico je dala ne- šteto borcev v boj proti so- vražniku, 2iato tudi žrtve niso izostale. Zaradi od.pora proti nasi- lju je sovražnik mnoge prebi- valce s tega področja izselil v znana nemška taborišča, okoliške vasi pa so do tal požgali. Toda ljudje kljub na- silju niso klonili, ampak so se še naprej borili in še bolj so zasovražili fašiste. Planina je bila osvobojena že avgusta leta 1944. Takrat je bila to prva osvobojena občina na spodnje štajer- skem. Na tem osvobojer..em ozemlju so takrat delovale številne politične organizaci- je, partizanske šole itd. V spomin na te dogodke bo letos Planina praznovala 2.5 obletnico osvoboditve izpod okupatorja. 24. avgusta bo na planinskem starem gradu proslava. Na proslavi bo so- delOTal tudi moški pevski zbor iz Ponikve, godba na pihala iz Šentjurja in foklor- na skupina iz Planine. Na sporedu so tudi števil- ne šiK>rtne prireditve. Po proslavi pa bo tovariško sre- čanje borcev Kozjanskega odreda in vseh aktivistov, ki so med vojno delovali na tem področju. S. g. MALI INTERVJU VPRAŠUJE: J. KRAŠOVEC ODGOVARJA: AN J ANI KAPNADAK En teden je Celjanom in obiskovalcem Celja obračala vratove. Da se prav razume- mo; kjerkoli se je pojavila, so se ljudje obračali za njo. Vranječrni lasje, sivkastorja^ va polt, vitka postava vse skupaj pa v okvirjeno v ču- divit indijski sari pastelne bar\fe — pa da človek ne bi popasel oči? Kdo ste in od kod? Sem Anjani Kapnadak iz Bomba- ja v Indiji. Stara sem 21 let, moj poklic je ekonomist. Dovolj? t*e ne. Kaj počnete v Celju, obisk pri prijatelji- ci, ki ,)e z vami? Službeno sem tu. V vaši veleblagovnici »Tkanina« vsak dan kažejo obiskovalcem kvalitete ple- tilnega stroja indijske tvrd- ke iz Bombaja. Ekonomi.st in pletilja? Zakaj pa ne? Tvrdka mi je dala možnost, da sem se v treh mesecih naučila plesti, zdaj pa tako spoznavam vašo lepo domo- vino. Dva meseca sem že v Jugoslaviji in še do decem- bra ostanem. Videla bom vsa večja mesta. Najbolj se ve- selim kopanja v morju in priložnosti, da bom prvič vi- dela sneg in ga potipala. Kako? Ni Bombaj ob morju? Stanujem ob morju, toda nikoli se nisem kopala v njem, tako nevarno je. Ce- lje \am je všeč? Čudovito mestece je. Po .svoje lepše od Ljubljane. Oprostite, če bo zvenelo kot dvom. Ena- indvajset let imate, pa ste že diplomirani ekonomist? Pri nas s 16 letom končamo srednjo šolo. V Indiji je strahoten naval v šole. Ne boste verjeli, da pri nas v boljše šole, najboljše so pri- vatne, vpisujejo otroke pre- den so rojeni. Ali kot dekle In predstavnica nežnega spo- la najdete razlike med po- ložajem žene pri vas in pri nas? Načeloma ne. Naša kot vaša žena ima enake pravice do položaja, do izobrazbe. Di-ugo je vprašanje religioz- nih vezi, običajev in navad. Sicer pa, ali so žene pri vas vsega tega že odrešene? Kaj je po vaše v nasprotju s predstavami, ki ste jih imeli z Jugoslavijo, z Evropo? V šoli so nas učili, da v Sre- dozemlju ix>leti nikoli ne de- žuje. Pa sem « v morala kupiti (^31; ženske bo zanj^ blaga imate ^^^,\\ prelep sari? Pet ^ činoma vsaka i^^t!) ; tudi sama sešije. v*^ [ pa priporočam vseN stroj, ki ga prow| »Tkanini« ga imaj^l kaj. Ste opaziu, ^1; nas moški močno Ji xa pletenje? Zakajiul seveda. Vedno jih 7% pri vaši demonstiatj?! jem. Tako mislit«'! tega vtisa. Spočetimi bilo nerodno, zdaj M privadila. Tako se M koč počutili obiskoj drugega planeta. zaupati pravi \7ra^ Ljubki ste. Škoda ko ne ri Indijke zardevajo. ' šent.iur I 18 VAGONI JABOLK Na posestvu SLOM nikvi, ekonomski en«' jurskega Kmetijskega nata, računajo, da bo pridelek jabolk še vsi je bil lani. Tako so; polnili z jabolki dob litete 18 vagonov, 11 dobra letina pa bo ' prispevala še nekaj ? več. Gre v glavnem za ka vrste jonatan, zlasi šes in zlata pramena, ' dolga gor; in cesti Dolga gora je naji nejši kraj od centra' I ske občine. V zadnji so mnogo pridobili, : si uredili vodovode i i trificirali področja ni) rih je do nedavnega i le še petrolejka. t Sedaj imajo prebival ge gore le še eno želj bi si uredili ceste, ki j i za dnem mehčajo t« vornjaki. To pa bo p: j tovo zelo težka naloj občina nima dovolj s za ureditev še pome šib cest. Tako verjea ščanom ne bo preostal gega, kot d.a čimprej poprjmejo za delo. REKLAMNA NEZRELOST Pred leti, tega še ni tako dolgo, smo javnost obširno in bogato obveščati o tem, \ kolikšen delež pri izgradnji naše domovi- i ne je doprinesla naša mladina. V zad- j njih letih je malo masovnih akcij, kjer i mladi brigadirji s svojimi močmi dopri- j nesejo svoj delež. Nekaj pa jih je vendar- - le. Udeležujejo se jih tudi naši mladinci! in mladinke. Pred dnevi so se vrnili z akcije mladi i brigadirji celjske brigade Dušana Fui-i žgarja. j Ožgani od sonca, veseli mladi obrazi, \ ki so poleg delovnih navad doživeli verjet-; no še marsikaj. Verjetno pravim zato, keri današnjega d^^lA teh akcij ne poznam, i Tisti marsikaj pa pomeni vrsto prigod, j dogodkov in trenutkov, ki kot mozaik iz-i popolnjujejo neko obdobje mladosti. i Skupina še včerajšnjih brigadirjev, da-: nes so bili sicer še v uniformi, vendar je' delo brigade že mimo, se je vračala izpred; železniške postaje v center mesta. Pred j celjsko hranilnico se je tej skupini postavil ^ na čelo mlad, zelo mlad brigadir. I Najprej s steklenico v roki. \ Nato s steklenico pred usti. Potem je s steklenico na ustih in krileč^ s prosto roko »dirigiral« za njim idoči > skupini brigadirjev. Med potjo je pil. Pil. i Lokal. ; Tekočina se mu je razlivala mimo bra-1 de po razgaljenih prsih, kuštavi lasje, od j znoja zlepljeni in prahu debeli so opletali j okrog glave. Vsi so se smejali, uživali. i Bili so glavni. On je bil glavni. Ona jej bila glavna, ker sta jo z vsake strani obje-' mala dva brigadirja, oni so bili gla\Tii, ker so jih vsi gledali. Bilo jih je mnogo, i kot je to ob tem času običajno. Tudi ona,; ki je že zamenjala (le zakaj?) svoje briga-: dirsko oblačilo z belo mini obleko, je bila glavna. Vsi so bili glavni. Pa se spomnim, kako smo »nekoč« prihajali z delovnih akcij. Tudi mi smo bili »glavni« zato, ker smo s svojim obna- šanjem dokazali, da se zavedamo svojega poslanstva, ker smo bili to mi in ne oni, kj se akcije niso udeležili zato, ker se je mama bala za hčer, oče za sina, ker... Ob pogledu na t«ga zelenca, ki je kurje- pestiiško zalival svoje malo več kot mlečne zobe s pijačo, pa ni bilo niti ENEGA bri- gadirja, ki bi ga na ta neslaven način vzbujanja pozornosti opozoril, se mi je v zavest vsililo za kanček spoznanja. Spom- nil sem se namreč na vse tiste »mamice« in »očke«, ki so kljub zavednosti in pri- vrženasti naši stvarnosti le sklenili, da svo- jega otroka ne bodo pustili v brigado ker .. . Ne gre zato, da bi tovariši brigadirji morali iti v vrsti po dva in dva in na po- velje »vročega« komandirja skandirali, temveč za to, da so meje bitništva, posne- manje razkvašenih in vsega naveličanih mladih na oni in tej strani državne meje že toliko preperele, da se lahko tak vzgoj- no in moralno izprijen siromaček v »uni- formi« nečesa, kar je bilo še včeraj ponos in dika zdaj lokajoč baha s svojo men- talnomaloposestniško bedo. Ce se je to še pred dnevi, ko je kot šolar žulil in raz- rezoval sedeže v Zvezdi ali Mignonu, naj. Toda zame in še za marsikoga je briga- dirska uniforma sveta. Ne zato, ker sem jo sam šestkrat oblekel, temveč zato, ker sem se zavedal njene, tudi vzgojne vrednosti. Zato: oprosti dragi brigadirček. če že plju- ješ, ostani sam, kjerkoli, le TU — ne! NANll '^^p, postaja ^ so se zaradi rimske ceste h) jih veže z dru- »i-g]ji mnogokrat počutili, kot od- f/eta. V teh dneh ^ uresničuje dolgo- ^ namreč ureditev Jj,']je-Bovše in s tem pramelj z Bovša- Lj je avtobus vo- ^ Bovš, ker je bil ^oirneter ceste do jeurejen. Verjetno pa Mj Dramlje zadnja (inisne linije. bomo dobili {govino? .,j proti Dolgi gori j^šica za katero bi vlj, da je trgovina, 3j bi opozarjal na- , trgovina, nosi na- ^labše trgovine v j občini, veliko po- jbivalcem Dolge go- jjava, Ostrožna, Bo- itine, Cecinja in Zbe- )re, saj je pot do Po- ^olga. Odprta do- n popoldne sprejme do 7.3 strank in pre- DJ pkm 290.000. Ob na druge moderne t,r- f Šentjurju prebival- cih vasi čedalje bolj flas za novo trgovi- [REDEN tNI ZBOR lekaj dnevi je bil v redni občni zbor NK d leta 1966 je bil to !ni zbor tega kluba, lik kluba tov. Biz- Hjub pismenemu po- zbora ni udeležil, to že prej dalj časa »Ijal svoje funkcije t v vsem nadomeščal Isednik Zupan Jože. ti( so ugotovili, da so tiem obdobju z de- razpolagali precej lah- ho. t slabih razmer v I je težko pričakovay^_ da bi ostali člani kluba, predvsem nogometaši delali vestno kot prej. Na zboru so si postavili za nalogo predvsem vestno delo tako v odboru kot med nogome- taši. Le tako bodo lahko re- šili svoj klub pred razpa- dom. TT vlom v samopostrežbo v sredo ponoči so nezjian- ci vdrli v prostore samopo- strežne trgovine na Polzeli. V fKjslopje so prišli tako, da so razbili steklo. Ukradli so več pijač, prehranbenih arti- klov in končno tudi 40 kilo- gramov težko blagajno, ki so jo odvlekli do železniške proge. Ker jim ni uspelo, da bi blagajno odprli, so jo pu- stili in pobegnili. V blagajni ni bilo denarja. -ez LA!f^K() NAMIZNOTENI- ŠKI TURNIR Na pobudo starejših čla- nov TVD Partizan v Eimskih Toplicah je bil v perek na- mizno teniški turnir za pio- nirje in člane. Dopoldne so se pred osemletko »Antona Aškerca« pomerili pionirji in pionirke, proti večeru pa čla- ni, ki so tekmovali v prosto- rih tovarne Lesna galanteri- ja- Med pionirji je zmagal Bo- žo Potušek pred Nacetom Brečkom in Sandijem Sabol- čkim. Na ostala mesta so se plasirali Voljavec, Lah, Su- hadolčan, Mlakar, Oblak, Ko- sec in Knap T. Pri pionir- kah pa je osvojila prvo me- sto Polona Pečar pred Majdo Cepuš. člani pa so se uvrstili ta- kole: Franc Kranjc, Miro Petek, Jure Požun, Lojze Zu- pane, Slavko Medle, Levko Pader, Tone Ssluga, Franc Zupane, Vinko Tašker in Edi Teršek. V avgustu bodo na Grač- nici organizirali novo sreča- nje, ki bo poživilo ta lepi in plemeniti šport. A. M. I I2P0SAVJA GRADNJA SOLE Gredibeno podjetje Pionir iz Novega mesta gradi T Brež.icah novo šolsko poslop- je in sicer v podaljšku Vod- nikove ulice. Gradbišče je že od začetka julija zelo ži- vahno, gradnja zelo napredu- je in že so vidni obrisi no- ve šole. avto za odvažanje smeti Zavod za komunalno dejav- nost v Krškem bo dobil v avgustu avtomobil za odva- žanje smeti. Uporabljali ga bodo tudi v Senovem. Prebi- valci ga že težko pričakuje- jo, saj bodo ulice potem bolj čiste. roparski napad Petega avgusta sta dva ne- znanca vdrla v stanovanje Janeza in Cecilije Kukovič, doma v Velikem dolu št. 34. Bilo je ponoči, ko sta 82 let- ni Janez in 77 letna Cecilija trdno spala. Neznanca sta bi- la oborožena z bajonetom in zahtevala cxl starcev pri- hranke. Starca sta sicer kljub strahu zatrjevala, da nimata denarja, vendar to lopova ni motilo, ker sta za- čela iskati denar po stanova- nju. Razmetala sta opremo in razbila del pohištva, ter končno odkrila 3.000 dinar- jev prihrankov. -ez planiranje v Krškem je bil na pobu- do OS Krško sklican posvet za predstavnike občinskih skupščin Brežice, Krško in Sevnica, ter posameznih stro- koTOjakov. Vsi so bili mne- nja, da Posavje predstavlja celoto, treba skupn" obrav- navati. ekskurzija Mladina nad Primožem je zelo aktivna .v občini. V ne- deljo si bo pod vodstvom re- ferenta za kmetijstvo v ob- čini tov. Doberška ogledala vzorne kmetije v mozir.ski občini ter naravne lepote Lo- garske doline. S. S. tednikova plošča tudi za stare naročnike Doslej so si plošče po želji lahko izbirali samo novi naročniki, ki so bili izžrebani. Uredništvo NO- VEGA TEDNIKA pa se je odločilo, da bo odslej iz- žrebalo tudi stare naroč- nike, ki sd bodo lahko potem izbirali plošče po željah. Stare naročnike bomo izžrebah iz istega kraja kot bo izžreban no- vi naročnik. Tako tudi stari naročniki ne bodo prikrajšani pri tej zani- mivi tednikovi igri. Slovenci bomo še dolgo vzklikali: Reformirajmo reformo! Naša kultura je vse bolj politikantska — politikant- stvo pa preživelo. Pri nas večina misli pre- velike misli. Kdo naj po- temtakem še dela? Dve vrsti zaposlenih sta — eni se borijo za visak- danji kruh, drugi pa so kioihoborci. Največkrat drugi vedo, kaj je zame pametno. Mladi nam ne bodo ni- koli odpustili naših zaslug. Nogomet in kultura sta si spet bližja, v obeh je čedalje več zaslužkarstva, neučinkovitosti in grobo- sti. Peter Kavalar MALA ANKEIA DIJAKI - PRAKTIKANTI V TOVARNAH Med počitnicami je vsako leto mnogo praktikan- tov zaposlenih po tovarnah in v podjetjih. Tudi le- tos jih je mnogo. Delajo v skoraj vseh tovarnah v Celju in drugje po Sloveniji. Med njimi je tudi mnogo t.akih, ki nimajo obvezne prakse v šoli, am- pak so se zaposlili iz potrebe, ker potrebujejo denar za šolo, za knjige in, ker hočejo vsaj deloma razbre- meniti starše ob velikih izdatkih. Nekaj jih je tudi iz oddaljenejših krajev. V službo pa se vozijo z av- tobusom ali pa pridejo kako drugače. Nekaj izmed njih smo vprašali, kaj mislijo o počitnicah, delu in praksi. Zanimalo pa nas je tudi ssakaj bodo porabili zaslužek. RAZBORŠEK ROMAIMA — KOVINOTEHNA: Hodim na ekonomsko srednjo šo. lo. V drugem letniku ima- mo obvezno prakso na tr- gov.skem podjetju. Letos smo lahko izbirali in tako sem se odločila za Kovi- notehno. To je veliko pod- jetje in mi bo vsekakor nudilo dovolj praktičnega znanja. Po praksi bom šla s starši na morje v Ko- vin j. Nekaj denarja hom porabila za knjige, drugo pa bom imela za morje in počitnice. DESBELJAK BOJAN — KOVINOTEHNA: Na eko- nomski srednji šoli imamo v drugem letniku obveaaio prakso. Od drugih prakti- kantov sem zA-^edel, da je v Kovinotehni zelo v redu, zato sem se odločil, da bom prakso opravil kar tu. če si marljiv se lahko marsikaj naučiš'. Mislim, da .je praksa na ekonom, ski šoli res potrebna. Z zasluženim denarjem si bom kupil nekaj knjig za šolo, ostalo pa bom pora- bil avgusta na morju. POROPA DANICA MERX: Stara sem 17 let in hodim na ESŠ. Tu delam v pisarni. Vse delo pa mi je novo, vendar ni težko, zato ra- da delam. Prostega časa imam še vedno dovolj. Najraje poslušam popevke ali pa se vozim s kolesom. Na morju sem letos ž.e bila, zato bom najbrž ves denar porabila za knjige. Mogoče pa ga ho ostalo še nekaj za razvedrilo in hobi, t» je zbiranje plošč. PRITEKELJ MARIJA — TEHNOMERCATOR: Le. tos sem končala 3. letnik pedg. gimnazije. Tu delam v knjigovodst\'u in sem z delom kar zadovoljna. Znanje, ki si ga bom tu nabrala, mi v šoli ne bo kdovekaj koristilo. Delam predvsem zato, da bi star- še vsaj delno razbremeni- la ob izdatkih, ki niso ta- ko majhni. Ob vsem delu mi ostane še vedno dovolj prostega časa za razvedri- lo. Obiskali smo jih le pet, čeprav bi jih lahko ve- liko več. Njihova mnenja so si precej podobna in se le malo razlikujejo. Zaslužek bo pač vsak porabil za svoje namene. Denarja pa verjetno ne bodo raz- metavali, ker vedo, da se je treba zanj kar precej potruditi. S. ŠROT TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ^ VARSTVO ŠOLARJEV Vzporedno s potrebami varstva predšolskih otrok za- radi prezaposlenosti staršev, slabih socialnih in družin- skih razmer, je dolgo časa rasla tudi potreba po var- stvu šolarjev. V mejah mož- nosti, prostor:3kih in materi- alnih, so šole in vzgojno var- stvene ustanove odprle od- delke, kjer se pred in po kon- čanem pouku zadržujejo učenci različnih razredov. Pojmovanja vloge šolskega varstva so med starši zelo različna in tudi enostranska. Nekaterim pomeni nekak nadzor nad učenci, ko zapu- stijo šolo, dnigi vrednotijo varstvo le kot dodatno učno pomoč pri domačih nalogah in pričakujejo pri tem in- štrukcije, precej pa je tudi tistih, ki mislijo, da se v šol- skih varstvenih oddelkih pre- vzgajajo otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ali pa učenci s slabimi učnimi uspehi. Zanimivo bi bilo gor- nja mnenja ilustrirati s pri- meri učencev, ki so jih star- ši poslali v varstvo z različ- nimi motivi in pričakovanji. Tudi šola gleda na varstvo v veliki meri z vidika izbolj- šanja učnih upehov in in- dividualnega dela z učenci, ki zaostajajo za normalnim potekom pouka ter z učen- ci, ki zahajajo na slaba po- ta in kvarijo druge. Zahtev- nejši istovetijo šolsko var- stvo v okviru celodnevnega bivanja s posebnim tipom šole, ki ga poznamo iz ame- riškega in severnoevropskega šolskega sistema. Vendar na- še razmere v šolstvu še ni- so take, ki bi lahko pod eno streho zagotovile otrokom vse, kar je za njihov dušev- ni in telesni razvoj potreb- no. Vsekakor pa ritem časa narekiije take potrebe in njih zadovoljitev je naš per- spektivni oilj. Današnja osnovna šola se bo morala v marsičem spremeniti, kot v materialnem, tako v kadrov- skem pogledu. Kakor vemo, so pri nas oddelki za šolsko varstvo še v veliki meri izhod v sili. Ni jih veliko in n: jih še do- sti, da bi lahko zajeli vse ti- ste otroke, ki so takega var- stva potrebni. Potrebni so ga vsi tisti, katerih sarši so v času njihovega prostega ča- sa, p>o končanem pouku za- posleni in ne morejo imeti nad njimi potrebnega nad- zora. Otrok potrebuje pri svojih učnih nalogah vod- stvo in pomoč. Mnogo star- šev ni več kos otroku po- magati; pomoč, pojasnila in nasveti pa so mu nujno po- trebni, šola vsega tudi ne more opraviti. Kot ne more vsega, česar otrok v šoli ni dojel in razumel in vsega, kar mu manjka doma — v družini, nadomestiti šolsko varstvo, šolsko varstvo bi lahko uprispodobili s po- daljšano roko šole in druži- ne, ki težijo za skupnim ci- ljem, otroka vsestransko ob- likovati in pripraviti na sa- mostojno življenje. čeprav ugotavljamo, da so učni uspehi v osnovni šoli nasploh vsako leto boljši, imamo razmeroma še vedno visok odstotek tistih, ki raz- reda ne izdelajo. To nas za- skrbljuje toliko bolj, ker bi osnovna šola morala dati človeku solidne temelje izo- brazbe ter razvit: vsakemu učencu delovne navade, ki so osnova nadaljnjega člove- kovega družbenega udejstvo- vanja. Veliko otrok pa živi v takih razmerah, ki jemlje- jo možnosti, da bi zahtevam šole ustregli. Nemalo je čust- veno osiromašenih in ragoj- no zanemarjenih otrok, otrok z motnjami vedenja m osebnosti. Take primere bi bilo možncte uravnovesiti le z običajnimi vzgojno var- stveni ukrepi v družini, v šoli, ali na delovnem me- stu v primeru zaposlenih. Tudi iz sistematičnih zdravstvenih pregledov poro- čajo o nedohranjenosti, ne- razvitosti in različnih okva- rah otroškega organizma, ki gredo na račun premale skr- bi za naše otroke. Pri tako obsežni proble- matiki otroškega varstva, se varstvena dejavnost šolarjev ne sme in ne more enostran- sko usmeriti samo k pomo- či v učenju, inštruiranju ali pa v drugo skrajnost, k ne- organizirani sproščenosti, ki vse dopušča in ničesar ne zahteva. Smoter varstva šo- larjev je širši. Omogoča otro- ku prostor, vodstvo in p>o- moč pri učenju, mu dalje razvija delovne navade, smi- sel za red in organizacijo dela in prostega časa, daje smotrno vsebino prostemu času, oskrbuje tudi telesne potrebe, kratka, vzgaja' in izobražuje in tako pripomo- re k otrokovemu vsestran- skemu razvoju. V velikih primerih je šolsko varstvo preventiven poseg v neugod- ne, neurejene in nezdrave družinske razmere, v kate- rih se je znašel otrok. Zato je varstvo v šolah in vzgoj- no varstvenih zavodih name- njeno najprej otrokom dru- žin iz takega okolja, ki ne more dati ustreznih pogojev za otrokovo normalno delo. Pri sprejemanju v varstvo imajo zato prednost tisti otroci, katerih starši so za- posleni in tisti, ki živijo v neurejenih družinskih razme- rah. Dejstvo je, da je v šolskem varstvu precej slabih učen- cev, to pa je, žal, posledica in dokaz prepočasnega raz- voja šolskega varstva. Otrok je bil v varstvo prepozno vključen, vsega zamujenega pa se ne da več nadoknadi- ti, šolsko varstvo skrbi za varnost, zdravje in dobro počutje šolarjev. Otroku po- meni drugi dom. V njem bo čutil duševno varnost, spro- ščenost, vedrost, čustveno ubranost in aktivnost. Od- vrača ga od vsega, kar bi lahko škodilo njegovemu zdravemu razvoju al: ga ce- lo izpridilo. Spremlja zdrav- stveni razvoj učencev. Oskr- buje jih s primerno prehra- no, nudi možnosti rekreaci- je na zraku in soncu. Zavze- ma se, v čimvečji mer: ure- diti take razmere, v katerih se otrok ne bo čutil utes- njenega, temveč bo v njih lahko razvijal vse svoje sile, ustvarjalnosti in sposobnosti. Učencu vzbujajo veselje do dela, usposablja ga za samo- stojno učenje in samoinicia- tivno širjenje izobrazbe. To omogoča s knjižnicami in drugimi pripomočki. Vzigaja jih k doslednosti, vztrajno- sti, rednosti, natančnost/i pri delu in učenju sploh. V šolskem varstvu, čeprav v prostorih na šolah, ki so po svoji funkciji razredi, re- žim življenja in dela ne te- če po šolsko. Učenci morajo po pouku delati v skupini učencev različnih razredov, bolj samostojno. V času uč- ne ure, ki traja eno in pol do 2 uri se pripravljajo na šolo; ponavljajo učno snov, jo utrjujejo, pišejo domače naloge in opravljajo še dru- ge dolžnosti, ki jim jih je šo- la naložila. V takem sestavu ali kolektivu se lahko spro- ščeno družijo s svojimi so- vrstniki, se skupno učijo, igrajo in zabavajo, kar je brez dvoma pestrejše, kot če bi doma bili prepuščeni sa- mi sebi in tu in tam opozo- rilom »uči se!«. Kvaliteta dela in uspehi so poleg opisanih pogojev v veliki meri odvisni od same- ga vodstva. Vzgojitelj, ki vo- di varstveni oddelek, mora biti dober človek in dober pedagog. On je tisti, ki na- domešča del družinske in čustvene topline, ki jo otrok potrebuje. Vzdušje, ki ga ustvarja, mora biti domače, sproščeno in prijetno, toda kljub vsemu delovno. Dobro mora poznati svoje učence — saj je vsak otrot duum zase. njihove c^^lB razmere, uspehe, deio ^'^^'^ bleme v šoli, njihove "^5*' in podobno. Metode učencev se bistveno f^*" jejo od šolskega dela ^ redu. Obvladati mora ^ no šolsko učnovzgojtj ^ blematiko, saj ima on ^ z učenci različnih razr kar delo v veliki meri o??' je. Predvsem mora z individualno delati. mora navajati na pr^*^' vrednotenje in smotrno y' ' riščanje prostega časa, znajo v kolekti\Ti indivirijl no in skupinsko zaposlit'^ j si pravilno odmerijo ča« * delo in sprostitev, 2& a,\ i nosti, za razvedrilo in ^ i tek, da znajo svojo ^ ; nost organizirati. j^^^;^ I učence, da spremljajo ^ : ne dogodke doma in po i tu iz časopisov, revij, televizije in drugih sreds^ vključuje učence v kultuj, življenje svojega okolja, j sU pa jih mora voditi v j ' ravo, da si naberejo in 05 žijo nove sile za nove m ge. Vzgojitelj mora organi^ ti zaposlitve tako, da skladno povezane z ujj pro.gramom v šoli. V sproščenih in nepost nih kontaktih med učena; med učenci in vz.gojitelji 1 stajajo ugodne situacije plodno oblikovanje otrok« osebnosti, njegovih social in moralnih čustev — vi not, ki so osnova za nj^ sožitje s sovrstniki in ost mi ljudmi. Uspeh šolskega varstva bo dosežen le, če bodo vzgojitelji, glavni oblikoTI otroka, v svojem delu eo ni, če bodo drug drugega p vilno upoštevali in vrti tili. Šola in dom si ma v varstvu in vzgoji otrok, dajati roke in tesno sod vati, saj gre za skupni omogočiti otroku sklad«»: vsestranski razvoj, da bo, koč koristil samemu seli celotni družbi. Prof. A. četko UMAZANA TRGOVINA PRI AVTOMOTORJU V TEKU JE PREISKAVA ZOPER GLAVNEGA RAČUNOVODJO SLAVKA PAVLUA IN NABAVNEGA REFERENTI VIKTORJA PEČARJA # Vse pogoste.je prihaja.jo na dan razni sumljivi in nepošteni posli nekaterih trgovskih podjeti.j. Ka- že, da ,je ta način trgovanja počasi prerasel v splo.š- no prakso. # Medtem, ko pošteni obrtniki s težavo spravlja- jo v proriiet svoje tudi kakovostne izdelke, se razni mešetarji bogate s prodajo manjvredno t nega blaga, ki se pojavlja na trgu po bajnih cenaJi. šele pred nekaj dnevi smo poročali o sumljivi tr- govini dveh obrtnikov, Vla- da Jakopina, ki ima delav- nico v Bočni in Viktorja Nov- ška z delavnico v Ljubljani, ki sta preko Avtomotorja v Celju preprodala za 1 mili- jon 300.000 novih dinarjev raznih avtomobilskih delov. Sama prodaja ne bi bila to- liko zJinimiva, če se pri tem ne bi posluževali nekaterih »nevsakdanjih« prijemov v obliki podkupnin in pa če ne bi preprodajah po viso- kih cenah slabo blago. Oba obrtnika sta izplačala za posredovanje Avtomotorja 30 odstotno maržo, poleg te- ga p>a bi naj ona izplačala tudi 330.000 Ndin podkupnin razmm povsrednikom. Ker smo mi takrat zbrali zvečine podatke na lastno pest, ni- smo mogli predvideti, da je vsa zadeva še bolj umazana. Delavci UJV v Celju, ki so izvršili poizvedbe so nam- reč ugotovili, da podkupnin nista prispevala obrtnika iz svojih žepov, temveč je bi- lo teh 330.000 dinarjev last Avtomotorja, obrtnikoma pa jih je dal glavni računovodja Slavko Pavlija, star 39 let doma iz Ronkove ulice I« v Celju. Slavka Pavlija sumajo, da je odobril Jakopinu izplači- lo 250.000 novih dinarjev, češ, da je Jakopin sodeloval pri izdelavi naslonjal za av- tomobilske sedeže. Dejansko pa je celo proizvodnjo orga- niziral Avtomotor Celje. Iz- delali so 10.476 naslonjal. Za celotno število pa je izstavil račun Jakopin v znesku 238.684.10 din. Igor Lotrič in Milan Lah, uslužbenca UJV v Celju sta nam ob tem po- vedala, da so med poizved- bami ugotovili, da Jakopin v resnici ni izdelal niti enega samega naslonjala. Da so lahko njemu omogočili zaslu- žek, so ta naslonjala proda- jali po znatno višjih cenah. Kalkulacija stroškov za en komad znaša .53,76 din, pro- dajali pa so jih od 58 do 85 din. Da je zadeva še zanimi- vejša, naj povemo, da so se ta ista naslonjala po nekaj- kratni preprodaji znova po- javila v Celju, tokrat v pro- daj al tiah konkurenčne-ga pod- jetja Avto Celje po 33,25 di:. kupili pa so jih po 24 din Med poizvedbami so delav- ci UJV tudi odkrili, da je VIKTOR PEČAR, star 35 let. zaposlen pri Avtomotor- ju kot nabavni referent, do- ma iz škvarčeve 10 v Celju na svojo roko in s pomočjo dveh svojih sorodnikov or- ganiziral izdelavo prevlek za avtomobilska krmila. Ker kot uslužbenec ni mogel pro- dati lastnemu podjetju teh prevlek, poleg tega pa nima niti obrti, je naprosil za uslugo V. Jakopina. Ta je iz- stavil fakturo v višini 147 ti- soč dinarjev. Avtomotorju je prizaial 30 odst. rabata ter vrnil denar za material, ta- ko, da je dobil čistega izpla- čila 86.879,35 din. Dvajset ti- soč dinarjev je izplačal Pe- čarju, ta pa 6.600 dinarjev sorodnikoma. Preostali del bi si verjetno z Jakopinom še razdelila, če se ne bi vme- šali varnostni organi. Za ilu- stracijo naj povemo še to, da so te prevleke prodajali pri nas za 24,50 din, v Italiji pa stanejo enake le 300 lir! Potem, ko so Jakopina in Novška izpustili iz preisko- valnega zapora nam je uspe- lo imeti z njima krajši raz- govor. Oba sta nam takrat trdila, da sta onadva v res- nici poštena obrtnika, ven- dar žrtvi mešetarjev in pre- kupčevalcev. Da sta dokaj »uboga«, celo tako. da si na primer Jakopin ni mogel ure- diti niti svojih stanovanjskih razmer. Medtem pa smo med drugim ugotovili tudi to, da sta ta dva »uboga in siromašna« obrtnika kljub vsemu kupila od direktorja Avtomotorja in nabavnega reserenta rabljena avto:: : la. plačala pa sta za njij.: liko, kot stanejo novi av:* mobili. Verjetno sta že vecU la kako in kaj. Preiskava i v teku, razplet pa bo jas« na bližnji sodni obravnavi. J. Seve ZADNJA PRILOŽNOST ZA SADJARJE Kdor je uspešno uničeval škodljivce in bolezni do zdaj, ima čisto sadje brez škrlupa in kaparjev ter brez »črvov«, kakor temu pravimo jabolč- nemu zavijaču. Sadjarji, ki do zdaj niso škropili, zamu- jenega ne morejo nadome- stiti. Je pa v avgustu zadnja priložnost, da uničijo drugi rod ameriškega kaparja in zavijača (črvivosti Kmetijski inštitut bo pravočasno opo- zoril po radiu in v časopisih na škropljenje v najprimer- nejšem času. Med naštetimi škropivi bo tudi uUracid, novo švicarsko škropivo, ki baje uniči kaparje v vseh raz- vojnih stopnjah, in še druge škodljivce, predvsem zavija- ča in rdečega pajka. V trgo- vinah ga menda ni, imajo pa ga družbena sadjarska po- sestva. Rdečih peg, katere je po- vzročil na sadju kapar nr>'^ rodu, sicer ne boste popolnoma izbrisati, prepf^ čili pa boste nove. Težko boste prodali črvi" in rdeče marogasto sadjs ^ le zaradi tega, »ker se ne =1^ je.sti v petek«, kakor praviJ* šaljivci, temveč ga ne ra^^ jo potrošniki niti v petek Ji* v svetek ... Prej zorečega zgodnjega ^ dja ne škropimo, ker mor^'^ upoštevati karenčno škropiva (čas od škroplje'«' do uporabe). 10 VA. avgust 1%9 STRAN TA PRAVI INU TAZIELI olemone-Shegen. I«ISPEVKI NAŠIH BRALCEV: t ČITANJU KNJIGE bila še otrok sem ^čitala knjige in ker ni bilo, sem si jih jfala. Naš sosed, pri I sem knjige dobivala, ^ostrog in vedno pra- všne knjige berem. 50 imele moje sestre QČi, kaj delam, pa jatožile materi. Ko ^ živino, sem čitala, jjtn šla v mlin, sem Jja, pa čeprav sem se spotaknila. Nič mi hudo je bilo le, ka- ga imela kaj citati, ifdnj: vasi je tragično j star možakar. Mla- so zaprli, otroke so živino in svinje pa leli kar mi na naš 50 smo to spravljali sam zagledala v tisti ipolici šest knjig ena- tosti, trdo vezane (če motim), z zlatom ob- l zelo stare. Mislila spet imam nekaj za 13 me je videla sestra iila: »Mama, Treza si prinesla en cel kup tekletih kolom bukel ioče.« Mati me je kre- ikaj sein jih vzela, je, da me bo prišel trašit, če bom čitala. i!a sem, da lahko sa- mo delam, da bi pa še kaj drugega imela na svetu, to pa ne, le kakšno knjigo še. »Vse sem že pregledala, vidi- te, to je evangelij sv. Ma- tevža, pa še nekaj, kot Sve- to pismo,« »A petroleja mi ne boš žgala«, je rekla mati. Jaz pa nisem odnehala in sem dala materi 3 din za pe- trolej, pa naj sestre reglajo, kolikor hočejo. Bilo je nekega večera v fe- bruarju leta 1934. Po mojem celodnevnem delu se spravim po večerji na kmečko peč, drugi pa so šli v postelje; oče pa v hlev živino paziti, da se ne bi pobodla. Petro- lejko na peč, blazino, pa koc, pa začnem tiste knjige pregledovati. Prebrala sem do evangelija sv. Matevža, pa sem si mislila, to moram prebrati, saj je bilo rajnemu ravno tako ime. Drugi so že dreto vlekli, jaz pa berem, pa mi ni nič odrezalo, ho- tela sem se še bolj poglobiti v branje, ko se naenkrat strese skozi lino, ki je pri peči C skoznjo smo iz kuhinje devaii sklede v hišo) kup fi- žola. Malo sem prislulmila in brala naprej, ko se še huje strese, tako da me je postalo prav .^trah ;n groza. Skočila sem s peči, odeja in petrolej- ka sta zleteli na tla, jaz pa sem hitela k mami v posteljo. Hvala bogu, sem si mislila, rešena sem. Vse sem zbudila in ker sem razbila luč, so se vsi razburjali, češ, prav ti je, s: boš že zapomnila, kdaj si kolom onove bukve brala in še luč boš plačala. Drugi dan me je bilo še ves dan strah in sama ne vem, kako sem zvečer svinjake sjaprla — ves čas se mi je zdelo, da hodi stari mož z menoj. Sre- di noči pa je prišel oče :z hleva, ker mu je bilo tam dolgčas in domači so mu povedali, kaj se je zvečer zgodilo. Oče pa mi je začel razlagati, zakaj berem takš- ne knjige, če jih .ne razu- mem. Rekel je, da se mo- ram prekrižat: tam, kjer je v knjigi križ narisan, tam, kjer je zvezda, pa nehati. »Saj to je pa res v knjigi na- risano, .še vrste, pa številke in poglavja,« sem odgovorila. Terezija Cepin .SPELJALA Jr JE FANTA Živela je mlada kmečka de- klica, ki se je močno zaljubi- la v sosedovega fanta. Ta je bil precej starejši od nje in je že imel izbrano dekle, s kate- ro se je nameraval v krat- kem poročiti. Sosedova pa ni vedela, kako naj prepreči to poroko, da bi .ga lahko po- tem sama dobila, šla je v vas k samotni stari ženici, za ka- tero so pravili, da je coprni- ca in da je že mnogim poma- gala. Prosila jo je za nasvet. Dala ji je pest zemlje, na ka- teri je na kvatrni petek če- pela krastača. To prst je mo- | rala skrbno paziti. Ob prvi priliki, ko je videla sedeti so- sedovega fanta z dekletom pod češnjo v sadovnjaku, se je tiho priplazila zadaj in vrg- la tisto pest zemlje med nji- ju in zbežala. Res se je zagledal v mlado sosedo - in kmalu sta se poročila. | Starejša Savinjčanka i 'Brigajte se vi za svoje Celjane in druge lopove.« rekel ■^ultaj pri nas nimate ničesar iskati. Mi bomo svoje ll^šnike že izdali vam tačas, kadar se nam bo dobro Jaz ničesar oe rečem; kadar grof pride, potem bo- lišali.« '^dnik Pa^el .\liae vstane in pravi. »S teboj se ue ^prepiral. Drugič bomo govorili.« I^etej potem odide. %on Stupan mrmra: »Kako so ti mestni go.^podje in prevzetni. Da bi prišel čas, ko bomo poračunali ' njimi.« * Vendar ga je stvar pekla. Višji cesarski sodnik je besede, ki so kazale, da o Tatenbahu več sluti, nego r*'. In da .se zanimlje za Riblja. kateri prav za prav ^ njegovem prepričanju ni po pravici zaprt — to se »i vse varno zdelo. — Zato šc tisto popoldne osedla * '1 sum odjezdi k grofu. '^V-ISTO PO(.I^\VJE ^* Treh kraljev dan leta 1670. je dajal grof Erazem l°ah na svojem gradu Frajštajnu pri Poljskavi med j'*'"Om in Slovensko Bistrico veliko pojedino. Povabil ^ najodličnejše plemenitaše 8 slovenskega štajerja v Ker se je odločilni čas bližal in je bil tudi Tatenbah pripravljen in bolj nego kdaj odločen, hotel jc tukaj tudi svoje tovariše in soplemenitnike za stvar vneti, dasi jim ni mogel po celem razkriti, ker to se mu je nepotiebno zdelo. Celega svojega in svojih rodoljubnih hrvaških za- veznikov črteža razložiti po planu ni smel. \ si so namreč računali na zadnji trenotek in so svoje delovanje sistema- tično tako naložili, da so samo tla pripravl.jali, zaupajoči, da bo iskra, kadar je ukresana, vse v plamen užgala. V tem zmishi jc dela tudi Tatenbah na lem zgodovinsko znamenitem gostovanju v Frajštajnu. Vseh tukaj zbranih spodnje-štajerskib plemenitašev imen nam zgodovinska kronika ni ohranila. Pač pa iz za- nesljivih historičnih pisem znamo, da so bili navzoči ve- ljavni možje, kakor Volk Kristoler iz First^-nbcr.ija. ži.a:a Friderik z Grotenave in drugi. Vina .se je pilo po stari navadi n:-iših prednikov mnogo. In pri vinu so govorili mnogo možato besedo. Da nemško vladanje na Dunaju ne velja dosti, da bi to in ono moglo bolje biti, da bi posamezne dežele mogle in morale boljšo samostalnost imeti, kakor jo dovoljujejo ministri cesarja Leopolda L, o tem .so bili vsJ edini. In na podlagi tega je Talenbah čašo \ zdignil na spomin celjskih grofov, kateri so znali svojo samostalnost z mečem v roki braniti in kateri so kot »vojvode vseh Slovencev« raztegnili svoje gospostvo črez južno »štajersko, Kranjsko in Koroško; spominjal je hrabrih Ogrov in Hrvatov, ka- teri od nekdaj svojo državo in svoj narod branijo. In cela skupščina mu je pritrjevala. Med gosti Tatenbaho\imi v Frajštajnu pa je bil tudi eden, kateri se je sam povabil. Tatenbah je bil neprediven dovolj, da ga je z veseljem sprejel in se 2:aradl njega čisto nič v prostem ravnanju in govorjenju zadržaval. To jc bilo morda tem naravnejše, ker je bil ta gost — Jurij baron Losenštajn je njegovo ime — prijatelj Tatenbahovega bra- tranca Otona Tatenbaha, kateri je napol za celo pod vzet je vedel in pripravljen bil pomagati. Baron Losenštajn, prej v cesarski vojski bivši major, pak je bil baš vsled prejš- n.)e izjave ali izdaje Grka Panajotija od cesarkih poslan, da Tatenbaha opazuje. To častno mesto je baron tudi zvesto izpolnoval, kolikor se mu je baš dalo. Da o pozitivnih rečeh poročati ni mogel, toliko previden je Tatenbah pač bil, posebno pa njegova okolica. Danes pač, pri tej go- stiji, je Losenštajn mnogo čul in tega tudi zakrivani ni znal. — Akoprem tega Tatenbah ni z.apazil, izpregledal je brzo stvari njegov novi tajnik Rudolfi, kateri je ztlaj na- domestoval Riblja in Bukovačke,ga. Ta je tudi hitro .skrbel za to, da je grofa na stran dobil, prej nego je mogel, vina vesel in v svojem prenagljenem navdušenju, vse povedati. KudoMi, prej štalmajster pri Zrinjskem in že dalje čas v enakem položaju pri Tatenbahu, Italijan po rodu, (kakor sploh vidimo, da je bilo ob istem času mnogo Ita- lijanov v enakih položajih po naših krajih) — prej ni imel veljave pri Tatenbahu, dokler je Ribelj v milosti bil In Bukovački ni bil odpozvan. Ztlaj je nad Tatenbahom du- ševno vladal. Bistrodk .je bil dovolj, da je celo situacijo spregledal in ljudi tako opazoval, kakor tega hitro nav- ilušijivi, nagli, a vendar površni plemenitaš Tatenbah ni mogel. Tako je tudi ta dan izprevidel, da ni bilo politič- no od strani njegove.ga gospodar.ja, v društvu nezaneslji- vih mož preveč izpovedovati še bolj pak je bil v brigi, ko mu je baš ta dan konji- ški oskrbnik Simon Stupan prinesel poročilo, da se cesar- ji sodnik celjski Pavel Ahac zavzemlje za zaprtega Riblja, da torej to grofovo nasilje ni skrito ostalo. Rudolfi je namreč dobro vedel, da Ribelj pozna vso zaroto, da je mnogo najvažnejših pisem za grofa pisal, da torej more vse izdati, ako do sodnijskega izpraševanja pride. Da pa Pavel Ahac to scnlno preiskovanje lahko dosc/e in tudi ho- če doseči, to mu je bilo tudi znano. Gospoda .gostje so bili še veseli pri polnili čašah vina, ko je Rudolfi grofa na stran poklical. Razložil mu je sum- Ijivost Losenštajnovo. Tatenbah se je takoj domislil mno- gih znamenj in indicij v Losenštajnovem obnašanju, tako da ,ie brž prepričan bil, da hna njegov sluga Rudolfi do- bro sodbo. V svoji naglosti je hotel v sobane nazaj dir- jati in ogleduha z najkrajšim postopkom iz družbe vreči. Previdnejšemu Italijanu se je pa posrečilo grofa utolažiti in na premišljenejši pot navesti, to je, naj ga na miru pusti in ne več govoriti v važni stvari. To je bilo tem laglje, ker mu .je takoj drugo stvar povedal. V tej stvari je imel Tatenbah sani slabo vest. Zaradi ene proste deklice, za katero mu ni bilo mnogo, izgubil je bil prej najbolj potrebnega slugo. In baš ta slu- ga je mogel največ proti n.jemu izpovedati. Da s Pavlom .'Vhacem ni šalite se, to je tudi vedel. Kako to stvar po- praviti? »Izpustite ga iz zapora!« svetoval je Rudolfi naravnost, dasi je Ribl.ja sovražil že kot svojega tekmeca. »A baš potem mi največ škoduje,« pravi Tatenbah. »Pustite to meni, Ribelj še ne ve, da nam je nevaren, da ga zdaj tudi ne moremo lehko uničiti tako, da bi nihče ne vedel. On se bo bal dolgega zapora. Jaz si upam od njega dobiti prisego, da bo molčal. Samo denarja mu morate dati toliko, da bo mogel iz dežele proč in da bo hotel.« »Delaj, kakor hočeš. Denarja dobiš, kolikor treba,« pravi Tatenbah. Nadaljevan.je prihodnjič 13. avgust imy STRAN II tedenski mozaik »To je Lekcija^ ki ima svoj pomen,« je napisal Robert Escarpil ob toplem spreje- mu, ki so ga Nixonu prire- dili v Bukarešti. »Ne vem si- cer, alt bi Brežnjeva v Latin- ski Ameriki sprejeli bolj pri- srčno kot v Pragi. A prav gotovo bo treba spremeniti pojmovanje predsednika Mon- roeja o Ameriki kot lovskem čuvaju Očitno je namreč, da šivali, ko se zavejo, kažejo bolj prijazno lice priložnost- nemu obiskovalcu kot pa lastnemu Lovskemu čuva- ju .. .« ... Ko je bil Nixon v Bukarešti, je na velikem sprejemu, ki so ga priredili gostitelji, srečal tudi sovjet- skega veleposlanilca »Upam, da bo moje prihodnje potova- nje — v Moskvo,« je rekel Nixon napol v Sali napol za- res. Diplomat se je diplomat- sko nasmehnil. Novinarjem pa je rekel: »V Moskvo ne bo šel ravno jutri — morda malo pozneje.« ... V Ajacciu niso kaj prida zadovoljni, da de Gnila ni več. Prosili so ga, naj vseeno objavi govor, ki ga je bil pripravil za pro- slavo 200-letnice Napoleono- vega rojstva, češ da se zna on bolj vživeti v Napoleono- vega duha kot Pompidou. »Z de GauUom bi imeli velike orgle,« je pripomnil nekdo. »S Pompidoujem bomo imeli predavanje gimnazijskega profesorja . .« V Italiji so po mesecu dni končno spet sestavili vlado, ki pa ji ni sojeno dolgo življenje. Za ta- ke vlade, ki so v zadnjem času kar pogoste, so si bi- stri Italijani izmislili že vsa mogoča imena. LanU so imeli »počitniško vlado«, letošnji Pa pravijo »vlada za posta- nek« . . Ameriška carina je organizirala v tujini lastno vohunsko službo. »Agenti«, ki so prodajalci, študentje in še marsikdo, obveščajo cari- no, kadar kak ameriški tu- rist kupi kaj posebno drage- ga. Na carini ga potem že pričakajo s prijanim nasme- škom in seveda čedno kaznu- jejo Obveščevalec pa dobi četrtino zaplenjene vsote. Do- seiUnii rekord 147.000 dolar- jev . . Kmetovalec - dober gospodarstvenik Neorganizirani kmetje ne bodo nikoli mogli uspešno načrtovati svoje proizvodnje - Potrebna je strokovna služba za ugotavljanje potreb pre- bivalstva in možnosti prodaje Med nasveti, kako naj si naši kmetovalci pomagajo, je tudi precej takiti, ki so se že spremenili v fraze. Neka- teri, ki svetujejo, namreč premalo proučujejo, če so njihovi nasveti izvedljivi ali kako bi jih bilo možno ure sničiti. Svetujejo po starih in posplošenih formulah. Med takimi nasveti sta zelo pogo- stna dva: naj bi kmetje spe- cializirali svojo prizov^odnjo in naj bi poleg kmetijske stroke obvladali tudi ekono- miko prodaje. Ekonomika pomeni nauk o gospodarstvu. Kmetje naj bi se torej izo- brazili za Širše go.spodarst- venike m ne le za prideloval- ce. Iz nadaljnjih razlag zve- mo, da bi morali znati pred- videvati za leto ali več na- prej, kaj bodo lahko prodali in po boljši ceni. In sicer vsak kmet, ki hoče uspevati. I Ali taki nasveti niso že nekoliko posmehljivi, če ne celo smešni? I Kmetijske organizacije in specializirane ustanove za kmetijstvo zaposlujejo veliko gospodarstvenikov, celo spe- cialistov, pa ne morejo za leto dni ali več let predvide- vati, kaj se bo bolj splačalo pridelovati. Trg je muhast. Kako naj se potem 100.000 slovenskih kmetov usposobi za tako nalogo, če bo vsak le zase računal, ugotavljal in odločal? Pobrskajmo do korenin in priznajmo resnico! Našemu kmetijstvu je potrebna dobra go.spodarska služba. Uspešno jo bo lahko vodila le skupina nekaj 10 nepristranskih stro- kovnjakov, ki ne bo prouče- vala razmer na trgu — mož- nosti prodaje kmetijskih pri- delkov in živine — le za kme- tijstvo, ampak tudi za živil- sko industrijo in trgovino. Vse tri dejavnosti pa bi iz so- lidarnosti morale tudi upo- števati ugotovitv« in predlo- ge take strokovne službe. H Povedano bolj preprosto: ■ potrebujemo organizacijo, ■ ki bo ugotavljala, koliko M živil bomo potrebovali in H koliko jih bomo lahko B izvozili, da bi pridelali do- lg dovolj, pa ne preveč. Ko g bomo imeli tako službo, ■ ne bo treba vsakemu kme- ■ tu posebej ugibati, kaj naj I prideluje. Njegove ugotovi- tve so namreč vedno tako ne- gotove kot igra na loteriji, ko več ljudi zgubi ko dobi. Strokovnjaki pa bi lahko ob- vladali svoje specializirano delo (veliko bolj kot kmetje, katerim ga nekateri tako vne- to priporočajo). V nekaterih državah že de- lajo tako. Zlasti v tistih, v katerih kmetijstvo lahko pri- dela več, kot prebivalstvo po- trebuje. Ko so v Združenih državah Amerike ugotovili, da pridelajo preveč pšenice, je država dajala premije farmar- jem, ki so omejili setev. V naši samoupra^mi družbi pa bi kmetijsko proizvodnjo lah- ko usmerjali veiliko bolje kot zdaj tudi brez takih premij, če ni sredstev za njih. Kme- tijsko proizvodnjo in prodajo pridelkov bi bilo le treba ure- diti tako, da bi organizacija zajela vse pridelovalce za trg — tudi najmanjše — in ne le nekatere kot zdaj. Ko bomo uredili prodajo, bomo laže razpravljali tudi o specializi- rani kmetijski proizvodnji, ki naj bi pomagala kmetom iz sedanjih težav. JOŽE PETEK NOVA ITALIJANSKA VLADA — Naši sosedje Italijani so po več tednov trajaj krizi naposled dobili novo vlado. Sestavil jo je dosedanji premier Rumor iji niih krščanskih demokratov. Pričakujejo, da bo nova manjšinska vlada vladal) tako dolgo, dokler se Rumorju ali komu drugemu ne po posrečilo sestaviti m vlade levega centra. Na sliki: premier Rumor govori v parlamentu, na njeg desni notranji minister Restivo, na levi minister za državni zaklad Co1oq)))| tedenski zunanjepolitični pregMi Potrditev I neodvisnosj v Bukarešti sta se minuli tuden zvrstila dva dogodka, ki sta pritegnila pozornost večjega dela sveta in seve- da še posebno nas, romun- skih sosedov. Ta dva dogod- ka sta bila obisk ameriškega predsednika Nixona in de- seti kongres KP Romunije. Oba sta bila v.sak po svoje potrditev romunske neodvis- nosti. Richardu Nixonu so v Bu- karešti priredili sprejem, kakršnega, kot je sam dejal, še ni doživel, čeprav je obi- skal že več kot 60 držav, a najbrž ga ni doživela niti Bukarešta. Sprejem je očitno presegel uradno postavljene okvire. Tak sprejem je se- veda mogoče pojasnjevati na različne načine. A zdi se, da to ni bila toliko manife- stacija prijateljstva Romu- nov do Združenih držav ka- kor manifestacija romunske neodvisnosti, neodvisnosti, s kakršno se lahko postavi le redko katera država na sve- tu — Romunija je navsezad- n,je ena izmed silno redkih držav, kamor lahko pod istim režimom pridejo na obisk Brežnjev, Cu En Laj ali Ni- xon. Tako komentira sprejem v Bukarešti večina dobrona- mernih opazovalcev. Toda za Romune je najbrž najpo- membne,}še to, kako si bodo ta obLsk in sprejem razla- gali v Moskvi. Bodo ocenili, da ta dogodek ni toliko ogrozil reda v socialističnem taboru, da bi bilo treba nanj ostreje reagirati, ali pa bodo presodili, da so potrebni po- litični, gospodar.ski ali celo vojaški ukrepi proti Romu- niji? Za zdaj ni še nobenih jas- nih znamenj, po katerih bi bilo mogoče sklepati kaj več o reakciji Moskve. Sovjetski tisk je zabeležil obisk ame- riške.ga predsednika suho in kratko. Pač pa nekateri opa- zovalci v Moskvi menijo, da je posredno opozorilo Romu- niji članek v »IzvestijUi«, ki so ga napisali ob obletnici bratislavskih sporazumov. »Iz- vestija« poudarjajo, da bodo države, ki so postale po dru- gi svetovni vojni socialistič- ne, to tudi ostale. Romunija sicer ne kaže prav nobenih znamenj, da bi se namerava- la odcepiti od socialističnega tabora ali celo prenehala bi- ti socialistična država, ven- dar tudi ČSSR ni imela ta- kih namenov, pa so jo pred letom dni zasedle čete var- šavske peterice. V Moskvi nač reagirajo im osnovi la- stnih ocen, ne na osno stega, kar si mislijo o i neki državi. Toda na končni odzi? jetske zveze bo treba kati, do takrat, ko bo Moskvi premleli tudi munski kongres. Na i kongresu so namreč Rom znova z vso odločno poudarili, da bodo nai vali neodvisno politiko! usescu je že v uvodnen voru jasno povedal, da sil munija ne zamišlja « stičnega sistema kot bM katerem bi se morale mezne države odreči suverenosti, ampak kot s nost suverenih in enakop nih držav. Moskovska »I da« je v dolgem izvleč njegovega govora oh tudi te besede, vendar i ne pomeni, da iz Krt pozitivno ocen,jujejo ta j vor ali delo kongresa, i Toda večina opazot meni, da vsaj za sed pričakovati iz Moskve • ših reakcij na romunsM dogodke, ne samo zat«, bi te dogodke ocenjevali nenevarne, ampak pre* zato, ker ima dovolj * s Kitajsko in pa zato. 1^ želijo navezati dialog y o pomembnih vprašanji'' bi jih obe supersiU rad"' dili. Eno izmed najpomei""^ ših vprašanj na dnf''J' redu odnosov med velf* ma je omejitev atom** oboroževanja. Obe' sta zelo zainteresirani ^ šitev tega vprašanja, a se vsaka silno boji, da *| bi druga prehitela. P^^j, dar je to tekmovanje že popolnoma "^^"^^ Na svetu je že toliko skega orožja, da 1'''*''^ krat ubije vsakega Zf"^ in tudi če bi se velesila ubranila dru.?«. lahko storila le z »}"^\ eksplozijami, pri ^^^0 se sprostila usodna ^^^^ radiaktivnosti. A klj«J^ ii je ameriški senat odobril prvo fazo ? j! ameriškega protiraketntj^ Btema. Strah je š« močnejši od razum*' tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Razprava o aktualnih političnih vprašanjih m RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠ- NEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZKJ — Na razširjeni seji, ki jo je vodil tovariš Tito, je izvršaii biro predsedstva ZKJ razpravljal o ak- tualnih političnih vprašanjih v zve- zi s sedanjim gospodarskim polo- žajem. Ta vprašanja, zlasti pa po- ložaj, ki je nastal v zvezi s skle- pom zveznega izvršnega sveta o financiranju gradnje cest, je ob- razložil Mitja Ribičič. Izvršni biro je podprl orientacijo, ki jo je na- kazal tovariš Ribičič za ureditev teh vprašanj. Na seji so potem med drugim poudarili, da se mora ZK boriti proti vsem oblikam ne^ demokratičnega pritiska zunaj si- stema družbenega dogovarjanja in mimo obstoječih samoupravnih in predstavniških organov. ZK ne rao re sprejeti metode pritiska in jo ima za škodljivo za naš demokra- tični razvoj, za mednacionalne in medrepubliške odnose in za stabil- nost našega družbenega sistema. Izvršni biro ima v tem smislu ob- like in metode, po katerih so po- segli v Sloveniji ob sklepu ZIS o financiranju cest, za nesprejemlji- ve. ■ DEVALVACIJA FRANKA NE BO VPLIVALA NA PARITETO DI- NARJA — Kot se je zvedelo v do- bro obveščenih jugoslovanskih go- spodarskih krogih, devalvacija francoskega franka za 12,5 odstot- ka ne bo vplivala na pariteto jugo- slovanskega dinarja. K temu bo vsekakor pripomoglo dejstvo, da je imela Jugoslavija v blagovni menjavi s Francijo, ki je bila tudi sicer zelo majhna, nenehen pri- manjkljaj. ■ PREGRAJEVANJE DONAVE — Dela pri gradnji vodne elektrar- ne Djerdap potekajo po načrtih. Ko so te dni naši delavci dogradili svo.j del nasipa, so prevzeli nada- ljevanje del Romuni, pomagajo pa jim tudi naši delavci. Romuni naj bi prvo etapo svojih del končali okoli 20. avgusta. ■ ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE — Sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je izjavil, da sindi- kat vztraja pri tem, da je treba za- gotoviti delavcem podjetij, ki ak- tivno poslujejo, redno izplačevanje osebnih dohodkov. Glede nelikvid- nosti gospodarstva pa je menil, da gre za ostanke prakse, ki je na- sprotna bistvu reforme in povzro- ča hude socialne probleme. ■ TOVARNE SLADKOR.IA SE PRIPRAVLJAJO — Tovarne slad- korja v Slavoniji in Baranji se in- tenzivno pripravljajo na predelavo sladkorne pese, ki naj bi se začele 1. septembra. Predvidevajo, da bo- do predelali kakih 90.000 vagonov pese, približno toliko kot lani. Pro- izvodnja sladkorja naj bi zmašala približno 10.000 vagonov. ■ NAJBOGATEJŠA LETINA V VOJVODINI — V Vojvodini so že požeai pšenico na skoraj vseih 465 tisočih hektarih. Po še nepopolnih podatkih so je naželi za okrog 160 tisoč vagonov. Pričakujejo, da bo znašal tržni presežek okrog 11.000 vagonov. To je hkrati tudi najbo- gatejša letina v zgodovini Vojvodi- ne. Povprečni pridelek na hektar bo pritahžno 35 stotov. Kakovost nove pšenice je dobra in po mne- nju strokovnjakov ustreza našim standardom. Tudi na Hrvaškem je žetev v glavnem končana. Pridelek cenijo na približno 111.000 vago- nov. Povprečni donos znaša nekaj nad 27 metrskih stotov na hektar, kar je za pol stota manj kot lani. ■ REKORDEN UVOZ IN IZ- VOZ — Letošnji julij je bil po vre- dnosti izvoza in uvoza rekorden v vsem povojnem obdobju. Po prvih podatkih zveznega zavoda za stati- stiko je dosegla vrednost uvoza 205 milijonov dolarjev, izvoz pa je dosegi nekaj nad 150 milijonov dolarjev. Spričo tega se je nadalje poslabšala jugoslovanska zunanje- trgovinska bilanca. Do konca prejš- njega meseca je znašal deficit sko- raj 450 miUjonov dolarjev. ■ KRIVA JE BILA MALOMAR- NOST USLUŽBENCEV — Med re- konstrukcijo hude železniške ne- sreče med Tetovim in Gostivarom so ugotovili, da je prišlo do te hu- de tragedije zaradi skrajne malo mamosti uslužbencev, zaposlenih na gostivarsiki postaji. Ti niso pra- vilno ukrepali in niso opravili pre- mika vagonov po določenih pred- pisih in v skladu s službeno odgo- vornostjo. Usodnih cistern niso pravilno podprli s podporniki in klini. Namesto teh so uporabili ka- menje, kar ni dovoljeno. TELEGRAMI PARIZ — Francoska vlada je devalvirala frank za 12,5 odstotka. Medtem ko je bil frank doslej vreden 20 dolar.skih centov, velja poslej 17 centov, špekulacij s pro- dajo frankov tokrat ni bilo, ker je za to odločitev vedel le najožji krog francoskih politikov in go- spodarstvenikov Poslej bo iz Francije ceneje uvažati, a zato bo Francozom blago teže proda- jati, ker ga bodo draže plačevali. RfM — v noči s petka na so- boto so na italijanskih progah eksplodirale bombe v šestih vla- kih. Te manjše plastične bombe so poškodovale osem ljudi. Itali- jani so presenečeni in ogorčeni, zlasti še, ker se je to zgodilo sredi turistične sezone. ATENE — V noči s petka na soboto so tudi v Atenah eksplodi- rale tri bombe; ena pred poslo- valnico letaLske družbe OljTmpic Airways, druga na sedežu policije in tretja na sedežu tajne policije. Ranjenih je bilo dvanajst ljudi. Bržkone so bombe podstavili na- sprotniki grškega polkovniškega režima. VVASHINGTON — Na obisku v ZDA je bil konec minulega ted- na zahodnonemški kancler Kiesin- ger. Z Nixonom sta izmenjala mnenja o široki vrsti mednarod- nih problemov; govorila sta tudi o rezultatih Ni.xonove turneje po Aziji in Evropi, pri čemer je Nixon dejal, da teorija o »omeje- ni suverenosti« za ZDA ne bo ovi- ra za navezovanje stikov z za- hodnoevropskimi državami. Kie- singer se je pogovarjal tudi z U Tantom 12 DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIKr vsak četrtek BO000 izvodov! i PA JE DAMA V HERMELINU mm iflOČi ""^^^ Gregec, NnU naenkrat ni dalo i rikorakal v spalnico, ^ ležala starSa. ^ je hodil po prstih, '^Ka in mamica takoj i. eregec, kaj pa je s f Lc&.- ■ mamica . .., prstek me tako ooli, Lorem spati!« |j pokazal sredinec na !joki, ki je bil videti Ljrav in cel, ter že ^pod odejo, uj) se je k mamici, jo |p spanček ga je kma- v sladek sen. ga zdaj ni več bo- B je bilo nekaj časa P- naenk-^at pa se le iz , sobe. kjer je spal jj bratec Marko, za- ropot, kakor da bi ne- jdlo na tla, pa ne ta- , bi se razbilo. i je bil očka tisti, ki hitrejši v drugi sobi. tleh je ležal Marko. Pa- ■ s postelje. Na.vzlic je spal naprej. Očka dvignil v naročje in )va položil v posteljo, se je sinko prebudil, al naokoli in vTorašal: pa je ladja?« D je takoj spet za- i in zaspal in najbrž iah nadaljeval vožnjo rju. mb Avgusta je bilo. Mogoče pred i>etnajstimi, šestnajsti- mi leti. V kraj pod žvajgo je do- spela imenitna dama. Vroče je bilo, da b: ljudje najraje goli hodili. Dama se je spre- hajala v plašču. Sredi dneva se je pojavila na kopališču. V plašču! Nekateri so vedeli povedati, da se ji meša. Pa to ni moglo bit: res. Zakaj razvedelo se je, da je dama v hermelinu—slikarka. — Umetnica! je trdil go- spod žvajgar. Gospod zato, ker so govorili, da ima mno- go, mnogo denarja. — Dvajset milijonov ima! se je šušljalo v kraju pod Žvajgo. No, denimo, da jih je bilo deset. Takrat je bilo to veliko, veliko. Tudi o dami v hermelinu se je razvedelo, da prodaja slike po petdeset, sto tisoč, dragocenih slik pa ni videl nihče. Radovednost pa taka! Še najbolj se je ogreval go- spod žvajgar. Med prvimi se je dami vsaj malo približal. Ko pa sta skupaj večerjalž, to v posebni sobi v najbolj- .ši gostilni, se je zgodilo. Sredi večerje dama odpne plašč. Gospod žvajgar osup- ne. Pod plaščem od sonca ožgana koža. Ničesar drugega. Seveda se je gospodu žvajgar- ju v telesu nekaj premaknilo. Dama je to opazila in je re- kla. — Rada bi imela model. Moškega, z medvedjo grivo na prsih, s konjsko žimo na glavi. Privolite? Gospod žvajgar se je zna- šel v stanovanju priznane umetnice. In usta so se mu sama odpirala. Na steni ve- likanska slika. Naga ženska. Saj to je ona, umetnica! Av- toportret. — Čudovito, prekrasno, nekaj neverjetnega! je vzdi- hoval, potem se okrene in zamalo da ga ni-kap: umet- nica sleče plašč in je pred njim-gola. Ne more in ne more dojeti, je to stvarnost, so to sanje, se mu blede ali kaj. Mona Lisa, angel v člo- veški podobi, Eva iz raja, kraljica lepote! Ona pa prav nič sramežljivo. — Gospod Žvajgar, slecite se, skico bom naredila. In gospod žvajgar uboga. Pol ure stoji pred njo, dama v hermelinu, ki je zdaj v naslonjaču brezmadežna Eva, skicira, skicira. In čez čas reče: — Gospod Žvajgar, mili- jonček mi boste posodili, kajne? — Zakaj pa ne! — Gospod žvajgar, čez te- den dni pa spet pridite. Bo- ste? — Bom, seveda pridem! Mine teden in gospod žvaj- gar pride z milijončkom v žepu. Dama sname plašč, tu- di gospod žvajgar zmeče oble- ko na divan. Dama odpre vrata in :z sosednje sobe pri- de gospod Gmajnar. Prav ta- ko-Adam! Gospod žvajgar osupne. In gospod Gmajnar tudi. Dama v hermelinu, zdaj brezmadežna Eva, je mirna, niti trzne ne. Modre oči se sprehajajo po dveh modelih, po dveh Adamih, ki pa nista tako brezmadežno čista. Sre- bro na glavi, prsih in. . . Dma se rahlo vznemiri in iodpre druga vrata. Vstopi stasit moški, ena sama mi- šica, ena sama levja griva. Prav tako Adam, menda je ravnokar iz raja pri romal. Dama razlaga. — Pravzaprav moram z resnico na dan. Sem pred- sednica nudističnega društva. V tem kraju sem ustanovila podoodbor. Gospod žvajgar bo predsednik in gospod Gmajnar tajnik. Zdaj pa z menoj po trgu! — Na®i gremo na sprehod do kopališča! ukaže molki z levjo grivo. — To pa ne! reče gospod Gmajnar, pograbi obleko in smukne skozi vrata. — Saj nisem nor! krikne gospod Žvajgar in švrkne kot kafra. Naslednji dan po kraju pod Žvajgo huškne novica: — Dame v hermelinu ni več! — kaj, ni je več? sta za- zijala gospod Žvajgar in go- spod Gmajnar. In je re« ni bilo. Ne Ada- ma in ne Eve. Petnajst let je mimo, gospod Žvajgar in gospod Gmajnar pa še vedno nimata slik. In ju verjetno nikoli ne bosta imela. V kra- ju pod Žvajgo pa še danes šušljajo, da sta verjetno to najdražji umetnini: dva mili- jona za en sam pogled na brezmadežno Evo, na golo damo v hermelinu. -dk- IZPOVED 0 je sredi noči. Niti 1 nisem zatisnila, ta- le je skrbelo, kje spet Srce mi je začelo raz- i, ko sem na dvorišču šala tudi ženske kora- ilišala sem že, da ima I žensko. Ali jo je res pripeljati domov? Pa ko tega nisem mogla sti, saj je bil več kot set let tako dober mož če. Ničesar mu nisem la očitati. Tako lepo ije bilo. Sedaj pa je naenkrat udarilo v na- Iružino. ?itje je bilo vedno moč- * Bala sem se, da se (^ine bi zbudili. Stopila na dvorišče. Tam sem agledala. Oba sta bila la in hrabra, da le Nisem se takoj znašla, "ila sem, da se mi sa- Saj to je vendar ne- E^če! Saj to ne more •^n! Začutila sem njene ''ce. DA me bo ubila, •bičala. Pa se še braniti mogla. Bolj kot jjci me je bolelo to, da Jčesar storil. Ves pijan tam, sredi dvorišča.. In gledal. Le sina je zadr- žal, ko jo je hotel nagnati, tisto žensko. Zgodilo se je, česar sem se najbolj bala. Moji trije, ljubljeni otroci so se zbu- dili. Kako naj jim vse po- vem? Tako mladi so še, da ne bi prav razumeli. Oče jim je bil vedno vzor po- štenega in dobrega člove- ka in ali naj sedaj izvedo resnico? Zaklenili smo se. Onadva pa sta od,šla. Svojih malih deklic nisem in nisem mo- gla potolažiti, tako sta jo- kali. Pomislila sem že na najhujše, toda tega ven- dar ne smem storiti. Vzdr- žati moram zaradi otrok, ki mi pomenijo vse. Kaj vse lahko stori tak- šna ženska? Saj bi jo pro- sila naj ga pusti pri miru, naj ne ukrade otrokom očeta, toda to bi bi"lo za- man. Sam bo uvidel, da nima prav. Vrnil se bo. Mora se vrniti, saj ga ta- ko pogrešamo. Za vsem tem trpljenjem bo posijalo sonce in spet bo tako, kot včasih. Mora biti. NESREČNI KROŽNIKI Vstopil je Janez, kurir, naša mati pa so pravkar v pečici pogrevali golaž, ki je bil pripravljen že od opoldne- va za večerjo. »Na, Janez, daj, prigriz- ni z nami. Ali boš?« )^Bom, mati, saj tako pri- jetno diši.« In naša mati so Janezu nadevali do roba. Več kakor drugim družinskim članom, in primaknili še telečjo kost, na kateri je bilo še nekaj za obiranje. S pollitrsko zaje- malko so dodali še žgancev, ki so se kar pozibavali v go- lažu in Janezu se je zdelo, da se mu posmehujejo. »Saj vas rje bom dolgo gle- dal,« se je tolažil Janez, »po jedi se bom jaa smehljal.« »Ste ga kar takole, ha, na črno?« je vprašal počasi. »Po domače, Janez, saj dru- gače v teh časih ne gre. Oče so rekli, pa ga je sosedov Tinč pokončal.« »Prav ste naredili, saj oni tam ne bodo dobili mesa.« Janezu, ki je že nekaj dni kolovratu po gozdu in ni imel kje dobiti kaj za pod zob, ga ni ne golaž in ga niso ne zganci nasitili, kar naprej je bil lačen. »Hudika nizke krožnike so začele delati te švabske to- varne. Menda bi rad firer od- vadil ljudi jesti.. .« je po- tožil naši materi Janez. »Saj še dobiš, Janez,« se je nasmehnila mati, »bom pa sama posrebala skodelico mleka.« Janee se ni branil dodatka. -14. AKTIVNO PLANINSKO DRUŠTVO Pionirsko delo celjskih pla- nincev sega že v prejšnje stoletje. Takoj po prvi sve- tovni vojni se je v društvu razmahnila alpinistična sek- cija. Imeli so več znanih al- pinistov kot Edvarda Koc- beka in druge. Po drugi sve- tovni vojni se je planinstvo še bolj razmahnilo. V dru- štvo se je največ vključeva- la mladina. Danes sodi pla- ninstvo med najmnožičnejše oblike oddiha v Sloveniji. Seveda tudi alpinizma niso zanemarili. Udeležili so se vseh večjih alpinističnih od- prav, v katerih so sodelova- li slovenski alpinisti. Letos bo njihov član, tovariš Go- lob potoval z odpravo na Hi malajo. Zelo dosti je tudi na- darjenih mladih alpinistov, ki bodo kmalu stopili m me- sta starejših članov, zato ni strahu, da bi tradicija alpi- nizma v Celju izumrla. Društva pa tarejo druge skrbi. Planinstvo se vedno bolj razširja, zato so potre- be vedno večje. Celjsko dru- štvo ima štiri planinske po- stojanke, ki pa so že zelo stare. Vse so zgradili pla- ninci sami s prostovoljnim delom. Postojanke je treba vsako leto obnavljati, ven- dar za to ni dovolj denarja. Mislijo, da bi jim morala družba zagotoviti več denar- ja v ta namen. Poleg tega pa morda lahko zgradili budi kakšno novo postojanko. Po- trebe se tako hitro večajo, da jim niso več dorasli. V naše gore prihaja vedno več tu- jih turistov. Zato bi se ver- jetno splačalo malo bolj po- truditi tudi na tem področ- ju. S ^:i>ri Obrtni center »Zarja« Žalec razpisuje sledeča prostn delovna mesta: 2 VAJENCA KLEPAR- SKE STROKE in 2 VAJENCA STRU- GARSKE STROKE Interesenti naj vložijo prošnjo najkasneje do 28. avg. 1969. 13. avgust 1969 STRAN 13 FOTO \ VESTI slegate kongresa hmeljarskega bii-oja, ki je v soboto končal z delom v Ljubljani, v Braslovčah sprejel AVGUST PODGORŠEK, dosedanji starešina hmeljarjev s * svojo spremljevalko, hmeljsko princeso. Zanimanje za hmelj je v tem spremstvu za nekatere delegate, kot to kaže posnetek, poraslo. Foto: B. Strmi^nik OBISK PRI G. LAURENZI ZWI1TER — Na svoj, obisku v Celju je avstrijski generalni konzul v li Ijani dr. H. Riesenfeld čes^^tital k visokemu življč skemu jubileju g. L. Zwitter in v svojem nagov« med drugim poudaril njene zasluge v prizadevan za sožitje obeh narodov. Jubilantka, ki izhaja h a ne ziljske družine, se je ginjena zahvalila za po« nost. (Foto: H. Premzl) Dela na loškem jezeru • akumulacijo vode celr industriji so v polnem^ ku. Žal graditelje po ^ dah vodje del ing. Stanf" Petriča močno ovira d« Foto: se«* Okrog 15 tisoč ljudi se je v nedeljo zgrnilo v Braslov- če. To je bila množica, ki je v lepem vremenu po svoje doprinesla k letošnjemu praznovanju hmeljar- jev. Ob stolpu iz hmeljevk, na katerem so bili obe- šeni skoraj vsi pripomočki za deh> ob hmelju, je bi- la tudi mizica z napitkom ter »grižljajem« za goste Foto: B. Strmčntk Besedo ima: TONI HERCFELER Poročilo iz Beograda, da dinar ostane kot je, je razvesljivo spričo dejstva, da je francoski frank pa- del za 12,5 odstotka. E, še bolj razveseljivo bi kajpak bilo poročilo naj cene ostanejo takšne kot so in da jih ne sme nih- če zviševati. Potlej bi ne- kako še rili. Sicer pa sem se spet spomnil na uboge francoske družine, ki jim je nedaiTia devalvacija franka preprečila odhod na jugoslovansko morje, ker pač morajo svoj de- nar nekako drugače po- razdeliti. Ubogi ljudje, proletarci! »Mi to lahko razumemo,« je dejal so- sed Jaka, »saj tudi jaz s svojo družino že peto, ni- sem bil dlje od obrežja Drete, pa ni bilo nobene devalvacije, našega dinar- ja namreč — vsaj urad- no ne.(.- Mojemu sosedu Jaki se v teh tednih porajajo v glavi kaj čudne stvari. Nedavno me je spomml na bližajoče se šolsko le- to in mi pomolil pred nos kos popisanega papirja. Pa to nI bilo dovolj. Mo- ral sem si vzeti čas in potrpežljivo posltišati člo- veka, ki je pred odhodom otrok v šolo (ima namreč tri šolarje) napravil prav- cato ekspertizo o enkrat- nih stroških. Ugotovil je, da je ncndh tisoč dinarjev za enega premalo. »Duš,« je pihal »ko bi se še jaz s svojimi stroški lahko obesil na kakšen medna- rodni kredit«. In Jaka ni- ti ni edini, ki mu tovrst- ne skrbi glodajo živce. O živcih in možganih sem oni dan v Celju sli- šal pogovor nekega para, ki je stal na kraju dolge ulice. »Poglej, kakšen no- vi plot postavljajo tu«, de on njej; »No, vidiš! Pa si stalno govoril, da plotov naj ne bo.« »Draga, seve- da bd bilo lepo, ko nikjer ne bi bilo plotov.« »In vendar so«, je vztrajala cxna, »le zakaj ne bd boli okrog hiš, prav roč, 6e že jih imajo ljudje v možga- nih. Menda prvo ni tako strašno.« I-KIO V KKIKULIGI Utaboril se je v senci gozda, pod smrekami, v bližini par- kirnega prostora in bazena. On s svojo ženo, limuzino in prikolico, ki jo je pripeljal od nekod iz Nemčije, da bi se pač po zgledu drugih turistič- nih nomadov naužil svežega zraka in lepot... 2del je v svoji prikolici in gledal skozi zadnje okno na bazen z nekoliko nejevoljnimi očmi, tako nekako, kot da je jezen na ves svet in nase. Ne vem zakaj, vendar se ml je v trenutku zazdelo, da je še najbolj podoben Fricu, če je recimo to ime kakšnega pruskega izvora. Nekaj togo vojaškega je bilo v obrazu. In najbrž vtis ni preveč varal. Zgodilo se je namreč, da se je naš državljan pripeljal s spačkom, ki ga je hotel par- kirati na prostoru z oznako P in puščico, v senci, v nepo- sredni bližini prikolice. Fric, če je bil Fric ali ne, je dvig- nil okno in z osornimi bese- dami skušal odpraviti vozni- ka stran od svojega prebiva- lišča. »Zapeljite svoj avto naprej, v gozd, tam imate tudi dovolj sence,« je rekel in mu z roko pokazal, kot češ beži od tod. Naš državljan je preseneče- no pogledal nemškega »kam- pista« in nekaj zagodrnjal, pri čemer mu še na kraj pameti ni padlo, da ne bi smel na označenem parkirnem prosto- ru kjerkoli pustiti svoje vo- zilo. Tedaj se je zopet oglasil Fric: »Rekel sem vam, da spravite to reč stran! Tu ni nikakšen parkirni prostor!« Našemu državljanu, moške- mu v letih, se je zazdel tak ukaz nekoliko preveč osoren in ga je vrhu vsega najbrž spomnil kakšnih medvojnih dogodkov, pa se je Fricu po- stavil po robu. »Oprosti, kamerad,« je re- kel enako nevljudno, »tu, ko- likor vidim, je parkirni pro- stor, pa pojdi ti globlje v gozd, če ti ni kaj prav!« In pokazal mu je znak P s pu- ščico. Nemec si ni dal dvakrat re- či, čeprav ga je ton uboge di- narske pare (v primerjavi s pfenigovo) zmedel in je ne- kaj zarobantil, da ne bi po- gledal v smer, kamor mu je z roko pokazal avtomobilist. »No, ja,« je rekel, »pojdi k hudiču s to svojo kareto!« Spustil je zopet okno svoje prikolice in čez čas je izginila tudi njegova glava nekje v notranjosti. Naslednjega dne ga tu niso več videli. Najbrž zaradi spačka. Dihur \ NOVI lEDNIK - Llf^ nlštvo in aprava CelJf Gregorčičeva 5, po-štni PIT dal 161 Urejuje uretinis» odbor Glavni uredni' BERNARD STRiMCNI^ odgovorni urednik 'I'!*« KRAŠOVEC NOVI ttf, NIK izhaja od deceinhf; 1968 kot naslednik CfilJ SKE(;A tednika, ki Jf hajal otj m:,^ leta N"' TEDNIK izhaja vsiko ff. do. Izdaja CGP »DEi^^ - enota informacije I'''' pagandna Celje Visk kiišejj CGP .DELO« f" kopiso* ne vračamo oa posamezne številka > pat (60 SD) letna "f.Jt ama 30 novih din (^^jh SD> poUetna 15 0% din (i.500 SD) Za »«1^^ maša naročnina 60 din (6.000 SD) reko«^^ ČUD 507-1-1280 rEL»J^^ NI: uredništvo 23-69 <^ Oglasi in naročnine ^5 aomska oropaeandi' 1