175
Domača povest.
Veličastno cerkvenovojaško obhajanje v Ipavski dolini 16. Kozo-
perska.
Po želji in ukazu velavniga c. k. petima huzarskiga regimenta smo praznovali 16. dan Kozoperska pri Devici Mar i i v Log-u pod Ipavo veliko in nenavadno obhajanje, ki je nam živo v spomin poklicalo srečen čas, v kterim so zedinjeni evropejski narodi moč Napo-Ijona, francozklga Cesarja, ki se je nepremagljivima menil, spodkopali, in na večno razdjali.
3. dan Kozoperska v letu 1813 — ravno na ro-ženkranske nedelje dan — so pobiti in revni ostanjki fran-cozke, malo tednov popred ha 70,000 mož bahavno oznanjene vojne , kakor tatje pred ne velikimi trumami avstrijanskih, pa junaških vojakov skozi našo dolino bežali, in jo deleč doli na Talijansko potegnili. Tako so bili vsi Francozje iz naše domovine, pred ko v 40 dneh po začeti vojski, pometem , in prišli smo bili zopet k našimu osrečenju in oveselenju pod oblast nikdar pozabljenima Očeta, presvetliga Cesarja Franca.
Ravno tisti dan se je tudi Pavel Rostaz, množen konjik imenovanima petiga huzarskiga regimenta, blizo L ozke cerkve v hudi hudi zdražbi zoper poslednjo sovražnikovo stražo s posebno pričnostjo duha in juna-koserčnosljo tako možato obnašal, de prijatli in nepri-jatli so se nad njim zavzeli, dokler ga niso zadnjič Francozje že hudo ranjeniga in na tleh ležečiga gnusno umorili.
Junaka slavna smert je šla še tisti dan od ust do ust po dolini; teržanje, pervi to zvedši, so g*a z veliko častjo pri L ozki cerkvi pokopali, in večkrat ponovljeno nadgrobje verliga konjika in njega slavno ime je pre-bivavcam Ipavske doline do donašnjiga dne vedno v časi itim spominu ostalo.
Hvale vreden peti huzarski regiment, ki na Milanskim stanuje, in ktcriga veči ali manjši trume so že večkrat raemo groba svojiga verliga tovarša popotvale,je sklenil, svojiga junaškiga sina Pavla Rostaža slavno ime tudi prihodnim rodovam v spominu ohraniti, in mu iz tega namena častiven spominik na grob postaviti. Vojaki tega regimenta so z veseljem k ti napravi pripomogli, in dali so narediti iz terdiga kamna 5 in pol čevljev visoko
176
podobo huzarja, stoječo na 4 čevlje visokim, okroglim podnožji, podpertim s potrebnim podzidjem , in pre-videnim s spodobnim železnim oklepam. Napis oznanuje po ogersko in nemško njega slavno ime in junaškoserčne dela. Gospod ICarl S ep p en ho ffer, Goriški rojak in c. k. oficir kneza Leopoldoviga peškiga regimenta, je spominik moj-strovsko izdelal, ki je pervo kamnato delo njegovih rok, zgoi speljano iz goreče ljubezni do domovine in do vojaške časti. Tudi postavljenje spomnika in vse dela pri tem sta dva vojaka opravila. Spominšina je postavljena na tistim mestu, kjer je bil junak zakopan; šest do osem sežnjcv od cerkve, in ki tri od ceste.
K prazničnimu posvečenju tega — Ipavski dolini za večno draziga — spomina je bil 16. dan Kozoperska izvoljen. V imeni in namesto pohvaljeniga petiga huzar-skiga regimenta, ste prišle iz Gorice pred ta dan o poldne dve tovaršii c. k. primorskonarodniga kneza Le-opoldoviga peškiga regimenta z mnogo druzimi gospodi oficirji, z banderain in celo muziko v Ipavo. Desiravno so še le 14. Kozoperska na večer v Ipavi zvedili, de bo že 16. dan to opravilo, ste vender velavna kantonska komisija in častita tehantija vsiga k vrednima obbajanji pre-skerbele. Veliko velavne gospode iz cele okolice, in mnogo druzih ljudi je k temu opravilo vkupej prišlo.
Ob enajstih zjutrej so častiti gospod Juri Grabri-jan, Ipavski fajuiošter in tehant, med streženjem svojih gospodov obhodnikov, velko mašo po mertvih imeli, pri kteri je bilo slišati med orglanjem perve pevce iz Gorice; vojaki pa nastavijeni pred cerkvijo so pri sv. evangelji in povzdigovanji s strelanjem molili.
(Konec  sledi.)
179
Domača povest.
Veličastno cerkvenovojaško obhajanje v Ipavski dolini 16. Kozo-
perska.
(Konec.)
Po dokončanih biljah so gospod Matija Vertovc,
Št. Vidški fajmošter, po želji vojaškima poglavarja, ker
so vsi pričijoči oficirji in vojaki slovenšino razumeli, na-
sledni nagovor v slovenskim jeziku izustili:
Visoko Veljavni!
„Spomin obhajamo visokoserčniga konjika, kteri je pred 32 leti junaške smerti tukaj umeri. Nam, ki smo (isti čas že v šestim letu duhovno pastirstvo v dolini opravljali, in ravno tisti dan slave polno smert junaka zvedili, naj bo dovoljeno, današnje praznično cerkveno opravilo visokiga  pomena z kratkim nagovoram skleniti.
3. dan Kozoperska 1813 je bil celi Ipavski dolini večniga spominstva vredni dan, ob kterim je bilo nam — rešenim iz rok sovražnika — pripuseno iz celih pers dihati, očitno veseliti in srečne čislati se, de so nas bili presvitii avstrijanski Cesar Franc oteli , in vnovič pod Svoje vse  osrečJjivo vladarstvo spravili.
Ravno tisti dan je tudi danes hvaleni Pavi Ro-staz, množen konj i k veljavniga c. k. petiga regimenta, mlad, veri in upa poln mož — sin žlahtnoserčniga in ja-kiga ogerskiga naroda, kteri je omahovani sedež Marije Terezije podpiral, in ki si v poslednjih časih močno prizadeva, po modrih kmetijskih, obertniskih in kupčijskih postavah visokeji stopnjo blaznosti doseči — tukajle na cesti, blizo te hiše božje v čverstim in premažnim kre-sanji z-Kopernikovo zadnjo stražo, svojo žlahtno kri prelil, in iz pokoršine do Cesarja in za rešenje naše drage domovine, svojo dušo junakoserčno pustil.
Berž ko so bili Ipavci — kteri so se ob tistih zlo nevarnih časih z gorečo ljubeznijo do milostJjiviga Cesarja Franca in svoje domovine obnašali — zaliga junaka slavno smert iz ust eškadronskih gospodov oficirjev in druzih njegovih tovaršev zaslišali, so ženim duham po-skerbeli, njegovo lepo smert s kristjanskim pogrebam počastiti, in so na hitro narejenim znamnju njegovo ime vnukam v spomin zročili.
Gospod baron O ram o nt, ki so takrat pri ravno tistih huzarjih njegov korporal bili, in pred devet letmi stotnik   Brodsko - mejaškiga regimenta   v   fpavi
180
stanovali, so bili dali za »svoje stroške spominsino Pavlu Ao stažu, svojima nekdanji mu tovaršu v regimentu, kte-riga junakoserčnosti so sami priča bili, ponoviti, jo z celo svojo kompanijo na tem mestu po vojaški šegi počastiti in s posebno prazničnim cerkvenim obhajanjem posvetiti.
Danes bomo pa, Visoko Častiti! na ravno tistim svetim mestu slavni junakaserčnosti Pavla ftostaža novi in stanovitnimi spominik posvetili, kteriga so mu — svo-jimu nekdanjimu tovaršu — vsi udje od perviga do zadnjica častitiga c. k. petiga huzarskiga regimenta omislili. Kakor regimenta jakimu sinu, bo leta krasni spominik tudi vsirn njegovim tovaršam, ki so mu ga postavili, v veliko veliko čast; kar pa njegovo veljavo še veliko visi povzdigne, je, de ga ni navaden kamnarski podobodel, ampak c. k. oficir verle avstrijanske vojne iz terdiga kamna umetno izdelal, in podobi prav prav primerjen duh vdihnil.
Cerkev — razlagavka svete vere, te iz nebes nam milo poslane oznanovavke mini — vsako čednost spozno-vavši, in to, za ohranjenje mini tako potrebno krepost visoko spoštovavši, posvečuje s posebno radostjo spominke, postavljene v čast junaških domovine sinov; torej priporoči in zroči tudi ona leto sveto spominsino verliga Pavla Kost a za pobožnim prebivavcam Ipavske doline, zavetni skerbi visoko častite tehantije in velavne kanton-ske komisije, de bi tudi v prihodnjih stoletjih vsi avstri-janski vojaki in drugih dežel verli sinovi memo tega svetiga mesta popotvaje, vidili, spoznali in se učili: kako" lepo in slavno je — za domovino svojo kri preliti! —
Vam pa prevrednim namestnikam veljavniga c. k. petiga huzarskiga, zdaj kraljevo Sardinjskiga imenova-niga regimenta, v kteriga imeni se je dragi, danes posvečen spominik postavil, Vam naj se današnje visoko obhajanje globoko, v spomin in v serce vtisne, in naj Vas, ko bi domovina v nevarnosti zdihovala, k enaki junako-serčnosti spodbada! Vaš poklic, Vaša dolžnost je. in Vaša lastna čast tirja od Vas, de Svojo-kri, de Svoje življenje za ohranjenje presvitliga Cesarja in drage domovine stavite. Verlim in junaškim domovine sinovam dodeli vikši Oblastnik nevenijivi zmage venec!
Blago dušo danes visoko čisianiga junaka, ktero je on iz nepremakljive zvestobe do Cesarja in iz goreče ljubezni do rojstne dežele, kakor mučene ali marternik, blizo tukaj le iz serčnosti pustil, je usmiljeni Bog v svoje sveto varstvo vzel; njegovi pozemljski ostanjki pak naj na tem svetim mesti pod brambo Marije, naše preljube Gospe, ktero v ti hiši božji častimo, do dneva vstajenja s častjo in v miru počivajo lu —
Po dokončanim nagovoru so še Goriški gospodje pevci lepo pesem „Junaka spanje" prav čversto brez orglanja zapeli. Na to so več časa popred iškopane in v spodobni tružici spravljene kosti Pavla Kost a za iz cerkve med spremljenjem vojaške čast i v ne straže na to mesto prenesli, spominik blagoslovili in potem tružico s kostmi pod-nj v pokopališč položili. Zadnjič je praznično oblečena vojašna, ki se je nasproti cerkvi in spomin-sini nastavila, leti po svojih šegah trikrat vklonila, in jo s trojnim streljanjem in z inuziko počastila.
To od ene strani kar ganljivo, od druge pa k nar veči junakoserčnosti spodbodljivo obhajanje se je spominu vsih pričijočih globoko vtisnilo. Ko bi se bilo le pet dni popred za to obhajanje zvedilo, bi ne bila mogla sicer zlo prostorna cerkev privretiga ljudstva obseči.
Vsi gospodje oficirji so biM h sklepu od gospoda grofa  Lantirja   na  kosilo   povabljeni,  ker so zdravico
presvitlimu Cesarju Ferdina-ndu, po tem veljavnima petimu huzarskimu regimentu, celi verli cesarsko kraljevi vojni in še drugim napivali. Na večer je lepa vojaška muzika na plesišu vTabri pričijočo gospodo k veselimu plesu združila.
Bolj veljavna množica kantonske komisije je na-hitrama toliko denarja zložila, de so iz njega množni vojaki oba dni svoje pričijočnosti v fpavi, z mešam, rajžem in vinam gostovani bili.