v GLASILO 1 ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE mum 0 G- Deseti kongres IEKS I Prometniki trdno 1 na svoji poti Murales med najbolj uspešnimi v Pomurju Koristen pogovor med sindikalisti in vlado Deseti kongres EKS V ospredju boj proti posledicam globalizacije Na desetem kongresu EKS (Evropske konfederacije sindikatov)prejšnji teden v Pragi je dobila novo vodstvo. Za neprofesionalnega predsednika je bil izvoljen Španec Candido Mendez, za generalnega sekretarja Britanec John Monks, za namestnika generalnega sekretarja Portugalka Maria Helena Andre ter Nemec Rainer Hoffman, za konfederalne sekretarje pa Nizozemb Catelene Passchier, Poljak Jozsef Niemec, Italijan VValter Cefreda ter Francoz Joel Deccaillon. Na kongresu je več kot 1000 predstavnikov sindikatov iz 35 držav skupaj s številnimi gosti razpravljalo zlasti o izzivih in nevarnostih, ki jih prinaša globalizacija.Ta proces skupaj z močnim neoliberalnim konceptom pritiska na deregulacijo trgov, privatizacijo javnega sektorja ter zmanjševanje delavskih in socialnih pravic. Poglavitna naloga sindibtov v tem procesu je, da se postavijo po robu nesocialnim politikam in opominjajo vlade in delodajalce na njihovo odgovornost do družbe.V razpravi o globalizaciji je sodeloval tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudaril je, da se morajo v obrambi trajnih vrednost evropskega sindikalnega gibanja - demokracije, socialne pravičnosti, polne zaposlenosti in solidarnosti - združiti vsi evropski sindikati. "Če že mora obstajati globalizacija trga, potem mora priti tudi do globalizacije delavskih in socialnih pravic," je dejal. Če namreč začne trg narekovati cilje in sredstva socialni politiki, se rezultati razdeljujejo nepravično, bogastvo in moč se koncentrirata v izbrani skupini držav. Zaradi tega prihaja do marginalizacije večino svetovnega prebivalstva, je opozoril Semolič. Zato je čas, da se uveljavi nov koncept globalizacije, ki ne bo kršila človekovih pravic in bo povzročala manj razlik med ljudmi, manj nestabilnosti in revščine ter upoštevala načela trajnostnega razvoja. ZSSS ni sprejela diktata Mednarodnega monetarnega sklada Predsednik ZSSS se je dotaknil tudi zahtev po drastičnih reformah pokojninskih sistemov, ki se zadnji čas pojavljajo v razvitih evropskih državah. Povedal je, da so pred nekaj leti mednarodne finančne institucije tudi v Sloveniji zahtevale reformo, ki bi po južnoameriškem vzoru popolnoma liberalizirala pokojninski sistem, vendar smo se Svobodni sindikati temu uprli in z množičnim protestnim shodom vlado prisilili k pogajanjem o reformi po meri sindikatov. Omenil je še zahteve mednarodnih finančnih institucij, ki so že pred letom dni v Slovenijo sporočile, da je treba znižati transferje za socialne namene. Svobodni sindikati smo jim odgovorili, da bomo o socialnih transferjih odločali Šlovenci sami in letos podpisali socialni sporazum, v bterem smo se dogovorili, kako bomo usklajevali plače in socialne prejemke z inflacijo, je pojasnil. "Kljub temu pa ravno sedaj naša vlada predlaga, da bi se socialni transferji usklajevali z evropsko stopnjo inflacije, ki je precej nižja kot slovenska. Ne moremo se znebiti občutka, da so v ozadju tega spet pritiski mednarodnih finančnih institucij, ki so le podaljšana roka neoliberalnih ameriških ekonomistov." Udeleženci kongresa so razpravljali tudi o viziji prihodnje razširjene Evrope, ki mora po prepričanju v EKS postati bolj učinkovita na področju ekonomskega in socialnega napredka ter okrepiti tudi svojo politično vlogo v svetovnem prostoru.V razpravi je sodeloval tudi predsednik Konvencije o prihodnosti Evrope Valery Giscard d'Estaing in predstavil vsebino predloga bodoče ustave EU, h kateri je po njegovih besedah veliko prispevala tudi EKS kot opazovalka v konvenciji. Osnutek evropske ustave ima slab mesec pred oblikovanjem dokončnega predloga še nekaj odprtih vprašanj, vključuje pa vsebine, za katere si prizadevajo tudi sindikati.Tako naj bi bodoča ustava med drugim vsebovala listino o temeljnih pravicah, ki določa osnovne človekove ekonomske in socialne pravice evropskih državljanov, izrecno priznava vlogo socialnih partnerjev in pomen evropskega socialnega dialoga ter tudi doseganje polne zaposlenosti. Cilj EU - polna zaposlenost Kot je poudaril Giscard d'Estaing, so cilji in vrednote EU, ki so vključeni v predlog ustave, bolj pregledni in demokratični. Med drugim obsegajo socialno tržno gospodarstvo, boj proti socialni izključenosti, socialno pravičnost, enakopravnost in solidarnost, sodelovanje civilne družbe ter že omenjeno polno zaposlenost - možnost, da lahko vsakdo, ki je sposoben in pripravljen delati, to tudi počne. Predsednik konvencije je poudaril, da so kot cilj sprejeli polno zaposlenost. Niso pa sprejeli predloga o visoki stopnji zaposlenosti, saj bi lahko trenutne slabe gospodarske razmere ogrozile doseganje tega cilja. Predsednik konvencije je še dejal, da bo treba najti ravnotežje med konkurenčnostjo in dostopnostjo vseh ljudi do storitev. Poudaril je še, da na področju socialne zaščite in zaposlovanja ne sme priti le do zavarovanja interesov posameznih držav, ampak predvsem do zavarovanja evropskih interesov. Giscard d'Estaing se je dotaknil tudi reforme delovanja evropskih institucij, ki jih ni treba prenoviti le zaradi širitve, temveč tudi zaradi tega, da znova postanejo jasne, pregledne in razumljive _ Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, | |^ -j ^ ^ ^ [•> J | Dalmatinova 4J000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Uroša,sekreur,tel.01/43-41-239. Odgovorni urednik Franček^Kavčič, td0U43-4l-232jiovinaruredni^ feumeznatodka stane 2m totrjevJransakd^kTračun, NLB d. d. 01211-00 i 5182688. DTP: GALdesignlisk DeloTČR d. d„ Dunajska 5, Ljubljana. Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569_ državljanom.Ti pa si želijo tudi - to so po njegovih besedah pokazale številne ankete - da Evropa prevzame večjo vlogo v svetovnem političnem prostoru, za kar je potrebna skupna zunanja politika. Nedavna nesoglasja med državami EU niso nastala zaradi pomanjkanja institucij, ki bi zavzele skupno stališče, temveč zaradi pomanjkanja volje, je poudaril predsednik konvencije. V EKS so prepričani da je nadaljnji razvoj evropskega socialnega modela, ki je omogočil relativno visoke delavske in socialne standarde znotraj EU in institucije, sposobne regulacije trgov, pravilen odgovor na izzive globalizacije in na prodiranje neoliberalističnega modelaTo so sicer opisali tudi v programu dela za prihodnje obdobje (2003-2005), ki so ga delegati z nekaterimi dopolnili tudi sprejeli. Poleg poglavja o globalizaciji so v Programu še poglavja o sindikalni viziji Evrope, krepitvi evropskega socialnega modela, odnosov nied delodajalci in delavci ter evropske sindikalne 'Entitete. Okrepiti pritisk na delodajalce Ena najpomembnejših nalog EKS ostaja promocija 'n krepitev čezmejnih sindikalnih pravic (informiranje in posvetovanje, pravica do zbiranja 'n združevanja, kolektivno pogajanje in pravica do akcije). Izkušnje, povezane s težavami pri solidarnostnih stavkah v nekaterih panogah, so samo še okrepile prepričanja EKS, da je treba te pravice zagotoviti na evropski ravni. Nacionalne sisteme industrijskih odnosov je treba spoštovati, vendar pa je v času globalizacije pomembno, da se skladno s tem krepijo tudi pravice delavcev. Zaradi tega je treba krepiti socialni dialog in avtonomnost socialnih partnerjev kot enega od stebrov EU in dostop do sodišča EU v primerih, ki zadevajo socialno pravo. S programom je EKS jasno pokazala pripravljenost in sposobnost lotiti se novih problemov in izpolniti pričakovanja svojega članstva. Program dela vsebuje tudi konkretne ukrepe in aktivnosti na področjih zaposlovanja in mobilnosti, ki so skupni interesi tako delavcev kot tudi delodajalcev.Treba pa je okrepiti pritisk na delodajalce tudi pri socialnem dialogu, kjer soglasja še ni (npr. enako plačilo za enako delo). Nedavni dogovor o delu na daljavo, ki so ga delodajalci in sindikati na evropski ravni sklenili prostovoljno in brez posredovanja evropske komisije, je pokazal, da socialni partnerji lahko vplivajo na evropski trg dela. Dogovor je rezultat prve avtonomne iniciative EKS kot pogajalca, vendar bi pri njegovem izvrševanju lahko prišlo do težav, saj v skladu z dogovorom spore rešujeta podpisnika, kar bi lahko privedlo do nerešenih vprašanj. Zaradi tega EKS razmišlja o vzpostavitvi evropskega delovnega sodišča, podobnega nacionalnim sistemom, ki bi posredovalo, pomirjalo ali arbitriralo v sporih z delodajalci pri uveljavljanju takšnih dogovorov. Politika kolektivnega pogajanja je med poglavitnimi vprašanji sindikalnega delovanja. Poleg kroničnega problema nezaposlenosti in vse bolj naraščajočega mednarodnega konkurenčnega pritiska, se zadnje čase srečuje s številnimi novimi zahtevami. Ohranitev pravičnega plačila in izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ostajajo ostajajo glavni cilji sindikalne politike v kolektivnih pogajanjih. Da bi preprečile nevarnosti plačnega dumpinga znotraj monetarne unije, so nacionalne sindikalne organizacije že razširile in izboljšale koordinacijo kolektivnih pogajanj. Delegati ZSSS smo kongres izkoristili tudi za bilateralna srečanja s sindikati drugih držav.Tako smo se srečali z vodstvom konfederacije nizozemskih sindikatov FNV in izmenjali izkušnje glede sistema socialnega dialoga, kolektivnih pogajanj, usklajevanja plač in socialnih transferjev z inflacijo, trendih na področju pokojninskih reform ter se dogovorili za tesnejše sodelovanje. PavleVrhovec Boljši rezultati v gospodarstvu se ne poznajo v žepih delavcev 0 izredno slabem poslovnem izidu v letu 2001, 0 le neto čista izguba znašala 300 milijard tolarjev, ?, 80sP0darske družbe v Sloveniji lansko leto en'le z neto čistim dobičkom 215 milijard tolarjev. Najbolj so se izkazale velike družbe, ki zaposlujejo polovico vseh delavcev in so ustvarile skoraj 60 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 65 odstotkov sredstev vseh družb.V letu 2002 so gospodarske družbe ustvarile 5,6 milijona tolarjev neto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je 12,6 odstotka več kakor v letu 2001. Kazalci gospodarnosti poslovanja kažejo izboljšanje rezultatov, izboljšanje poslovanja kažeta tudi kazalca čiste dobičkovnosti prihodkov ter dobičkovnosti poslovnih prihodkov. Kazalca donosnosti kažeta večjo donosnost sredstev in kapitala v letu 2002 kot leto prej. Boljše poslovanje družb kažejo tudi kazalci produktivnosti. Poslovni izidi družb po posameznih področjih dejavnosti so razvidni iz preglednice in kažejo kar precejšnje razlike. Mislim, da smo vsi zelo zadovoljni, kadar slišimo takšne spodbudne podatke. Tudi če nismo ekonomisti, lahko sklepamo, da se je stanje v gospodarstvu izboljšalo.Vendar se moramo tudi vprašati, kaj imamo mi od tega uspeha in koliko se nam pozna v denarnici. Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2002 realno povečala za dva odstotka, produktivnost dela pa za 3,3 odstotkaTorej je realna bruto plača zaostala za produktivnostjo za več kot eno odstotno točko. Za primerjavo naj dodam, da so se plače v obdobju slabšega poslovanja v letu 2001 realno povečale za 3,2 odstotka. Kaj lahko iz tega sklepamo? Bolj kot je rasla produktivnost dela, bolj ko je bilo uspešno gospodarstvo, manj so rasle naše plače! Zato sindikati predlagamo formulo za rast plač, po kateri naj bi plače rasle za vsoto inflacije in produktivnosti.Ta rešitev bi bila dobra za delavce kot tudi delodajalce in hkrati ne bi ogrožala konkurenčnosti našega gospodarstva. Skupščina Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ) Prometniki trdno na svoji poti V vročem, a prijetnem okolju Telekomovega hotela Oleander v Strunjanu je minuli konec tedna potekala četrta skupščina SDPZ. Prvi del je bil namenjen uvodnim in pozdravnim govorom, podelitvi priznanj članom SDPZ in kulturnemu programu, ki je dobro sprostil delovno ozračje. Po uvodni Zdravljici moškega pevskega zbora iz Ljubečne je skupščino odprl Srečko Lorenčak, predsednik SDPZ. Uvodoma je poudaril nekatere posebnosti te panoge in spomnil na prelomne dogodke in najbolj pereče probleme. Najprej je poudaril pomen socialnega partnerstva ter nedavno podpisano kolektivno pogodbo za poštno in kurirsko dejavnost, ki prva upošteva zakon o delovnih razmerjih in delno vključuje tudi nov plačni model. "SDPZ je pionir pri uveljavljanju novega plačnega modela, ki ga je sprejela tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije," je dejal, in menil, da to SDPZ tudi pove, da je na pravi poti. Kot eno največjih zank tega področja v prihodnosti je opozoril na privatizacijo Telekoma, ki mora biti po mnenju sindikata izvedena tako, da bo prinesla koristi zaposlenim. Spomnil je še na podpis pravil delovanja ekonomsko-socialnega odbora na področju poštnih in telekomunibcijskih storitev februarja letos. Za konec je poudaril še pomen delovanja SDPZ znotraj ZSSS za več pravic delavcem. "Naše delo mora temeljiti na solidarnosti.To pa bomo pokazali s svojim delom, ko bo ob težavah v najbolj zakotnih krajih Slovenije \ stala cela Slovenija," je Lorenčak zaključil svoj uvodni nagovor in besedo predal povezovalki programa, igralki Ivj Babič. Ta je nato skupaj s kolegoma Lucijo Čirovič, ki jo poznamo kot čistilko Fato, in Primožem Ekartom izvedla krajši zabavni program, ki je bil izrazito sindikalno in prometno obarvan in je dobro sprostil ozračje v hotelski jedilnici. V prvem delu skupščine so bila podeljena tudi priznanja SDPZ v letu 2003. Prejeli so jih Božo Dobršek, predsednik sindikata Aerodrom Maribor; Slavko Herič,član izvršnega odbora sindikata Telekom Slovenije PE Maribor; Tomislav Knez, predsednik sindikata Avtobusni promet Murska Sobota; Srečko Lorenčak, predsednik SDPZ in predsednik sindikata PVAC Baza Slovenske Konjice; Klementa Luketa, predsednica sindikata Avtoprevoz Tolmin; Jože Mesareč, predsednik sindikata Certus Maribor, in Božidar Pograjc, predsednik sindikata Pošte PE Trbovlje. Slednji je na podelitvi manjkal, ker je ravno v tem času postal srečni očka. Računov ne smejo plačati le delavci Resnejše delo skupščine je nadaljeval predsednik ZSSS, Dušan Semolič. Najprej je dejal, da je SDPZ znotraj ZSSS pustila s svojim delovanjem vidno sled tako na področju socialnih dogovorov, kot pri plačni in davčni politiki in še marsikje. Povedal je, da je vztrajnost tista vrlina sindikatov, ki kljub začasnim neuspehom ne odvrne od začrtane poti in tako še vedno ostaja aktualna naloga skrajšanje delovnega časa, ki so si ga zadali. Dejal je, da sta tako ZSSS kot SDPZ v praksi pokazala, da velikih problemov v Sloveniji ne morejo reševati le vlada in delodajalci, ampak je prava pot v dogovarjanju vseh strani.Vse kar se dogaja v Sloveniji, pa ni dobro, je dejal in spomnil na poteze, ki jih je nedavno hotel narediti finančni minister, ko je želel varčevati na revščini. "Sindikati smo uspeli. Politika je rekla tokrat ne," je dejal Semolič. Vendar je opozoril na širši problem eskalacije in usklajevanja dohodkov z evropsko inflacijo. Navzočim je povedal, da se je pravkar vrnil s kongresa Evropske konfederacije sindikatov v Pragi, kjer so delegati ugotovili, da je v gospodarstvu Evrope ključni problem razmerje med evrom in dolarjem.Tega zaradi zmanjšanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva čutimo tudi v Sloveniji, računov za to pa ne smejo plačati le delavci, je dejal in poudaril, da je prav, da smo na to občutljivi in pri tem solidarni. Globalizirati se morajo tudi delavske pravice in ne le kapital, je zaključil in dejal, da pri tem obstajajo različne ravni reševanja problemov zaposlenih od podjetja do evropske centrale. Govor Omerja Karamujiča, predsednika sindikatov BHTelecoma,je bil bolj načelne narave. Dejal je, da so vloge in naloge vseh sindikatov Evrope, sveta, še zlasti pa držav v tranziciji še vedno takšne, da ti morajo največ sposobnosti in znanja vlagati v uveljavljanje osnovnih pravic do dela in plačila zanj, pri čemer sindikati pogosto naletijo na argumente moči in ne na moč argumentov. Dokler bodo delavci, bodo tudi sindikati, je zaključil svoj nagovor. Jadranko Vehovar, predsednik republiškega sindikata hrvaške pošte in telekomunikacij, je spomnil na začetke sodelovanja svojega sindikata s SDPZ pred desetletjem. Povedal je, da so cilji SDPZ, da mora privatizacija Telekoma prinesti nekaj dobrega zaposlenim, dobri, da pa žal na Hrvaškem privatizacija ni potekala v skladu s tem. Nemški lastnik je namreč natrosil le obljube, vložil pa ni nič, še več 2000 zaposlenih je kmalu izgubilo delo, računajo pa, da se bo do leta 2007 to zgodilo še kakšnim 3000. Prav zaradi takšnih primerov, je po njegovih besedah dobro, da sindikati ustvarjajo solidarnost, brišejo meje in ne dovolijo, da jih politika skrega, kajti učiti se morajo eden od drugega, da se ne bi dogajalo najhujše in bi njihovi člani izgubljali delovna mesta. Patrick Massart, predstavnik svetovne sindikalne organizacije UNI za centralno in vzhodno Evropo, Patrid Massart, predstavnik mednarodnega sindikata UNl, meni, da so vse privatizacije boleče. ie najprej predstavil svojo organizacijo, katere Pridružena članica je tudi SDPZ in njeno delo. Povedal je, da je UNI mednarodni poklicni sindikat, ki združuje različne sektorje in dejavnosti (pošta, telekomunikacije, transport, trgovina, mediji...), da deluje v štirih regijah sveta (Evropa, Azija-Oceanija, Afrika in obe Ameriki) in da vključuje 15 milijonov zaposlenih.To pa je velika moč, ki jo kaže izkoristiti. Če naj bi imela beseda solidarnost kak pomen, ga bo po Massartovih besedah dobila ob vključevanja držav v EU in ker je sam zadolžen za področje srednje in vzhodne Evrope, je posebej opozoril na pomen učenja iz izkušenj drugih in Medsebojno pomoč med sindikati. Po njegovem mnenju je tudi nerealno pričakovati, da se bodo Pri privatizaciji Telekoma ohranila vsa delovna mesta, saj kot sam pravi, ni še videl privatizacije dtez odpuščanja. Navedel je primer Bolgarije, kjer I® ostala v tej dejavnosti odveč kar četrtina zaposlenih. Opozoril je, da morajo sindikati ob tem dati pravočasno svoje predloge, saj "ko enkrat voz steče po klancu, je zadeva končana." Opozoril ie še, da se bo to, kar se sedaj dogaja v telekomu-mkacijah, kmalu zgodilo še v poštah, kjer bo najbrž š® huje, saj tam ni toliko denarja kot v telekomu-fikacijah. Vsi na istem bregu ViktorTrstenjak, sekretar za promet in zveze Pri GZS, je SDPZ izrazil priznanje za trda pogajanja 'n prepričanje, da so bile ob tem dosežene akovostne panožne pogodbe. Za pošto in ^komunikacije je že podpisana, čaka pa jih še sklajevanje na področju potniškega in tovornega Pometa ter špedicijske dejavnosti, ki bi morala . 'končana do septembra. Stične točke med mdikati in delodajalci obstajajo in iz njih bi morali ar največ potegniti, kajti v Sloveniji so tako imenovani "turbokapitalisti" uspeli zaslužiti na hrbtih delavcev, kar velja zlasti za področje transporta, kjer je veliko dela na črno, kazni pa so premajhne. Izrazil je še prepričanjema ima pri nas večina delavcev solidne plače, ki jim zagotavljajo tudi solidne pokojnine. Ana Jovanovič, direktorica Izletnika iz Celja in predsednica sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri združenju za promet in zveze pri GZS, je s svojim s čustvi nabitim nagovorom požela velik aplavz. Spregovorila je o težavah v potniškem prometu v Sloveniji in povedala, da je avtobusni promet začel razpadati leta 1992, ko je začelo propadati delavstvo, ki se ni več vozilo z avtobusi.Tretjina kapitala v tej dejavnosti je bila zato prodana tujcem, kar je bilo po njenem mnenju nepotrebno, saj je prodaji prevečkrat botrovala kratkovidna požrešnost, izpeljana pa je bila na račun zaposlenih. Po njenem mnenju in izkušnjah se da težave urediti Igor Pipan, predsednik združenj šoferjev in avtomehanikov, meni, da morajo biti tako delodajalci kot delavci v prometu vsi na enem bregu. tudi v sodelovanju z zaposlenimi, kajti v naši državi nismo niti bolj leni niti bolj neumni kot tujci, da bi sami ne znali dobro delati, je dejala in poudarila tudi, da se nam ni treba bati prihodnosti v Evropi, kajti tam naj bi imeli za enako delo višje plače. Delovna mesta lahko ohranimo le s skrajšanim delavnikom, je dejala, ter modrostjo in dogovarjanjem, je še dodala, in povedala, da čeprav lastništvo prinaša s sabo tudi odgovornost, ga ne smemo izpuščati iz rok, zlasti če želimo obdržati potniški promet. Igor Pipan, predsednik zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, je poudaril pomen stanovske organizacije, ki ji pripada. To združenje z osemdesetletno tradicijo ni niti delodajalsko niti delavsko, ampak se zavzema za skupno delovanje in ohranitev panoge. So stvari, ki jih je treba povezati, je dejal in poudaril, da se na področju cestnega prometa srečujemo s hudim problemom, ki se ga še nismo lotili. Gre za pomanjkanje šoferjev, kar pa je slabo, saj so pomemben člen družbe, kajti brez njih vse drugo stoji. Da bo ta poklic spet dobil pomen, ki si ga zasluži, lahko po njegovem mnenju veliko stori tudi sindikatVstop v EU bo verjetno ponudil rešitve, vendar te ne bodo slovenske in prihod šoferjev iz tujine prav gotovo ni rešitev.Več propagande bi lahko naredili tudi med mladimi in jim ta poklic predstavili na zanimiv način ter jim povedali, da vsebuje vse tisto, kar zanima današnjo mladino, od tehnike do računalništva. Hkrati pa bi morali poklic tudi zaščititi in odgovornosti, ki jih prinaša, ustrezno nagraditi. Skratka, vse bregove bi morali združiti v interesu prometa in zvez, je zaključil Pipan. Marjan Krasnič iz ministrstva za promet je opozoril na težave, ki čakajo promet ob vstopu v EU, in povedal, da bo prehod težak, čeprav se Slovenija že vključuje v evropske prometne tokove. Priznal je, da so izrečene kritike na račun prometne politike upravičene, ker je to res dolg vlade, hkrati pa je povedal, da je pri tem potrebno še veliko usklajevanja in da tudi tokrat ne more obljubiti, kdaj bo prometna politika sprejeta, pove le lahko, da bo to nekje v jesensko-zimskem času. Na ministrstvu se v zadnjem času veliko ukvarjajo tudi z ohranitvijo javnega potniškega prometa, ki je leta 2001 postal gospodarska javna služba.V prvi fazi je potekala podelitev koncesij avtobusnim prevoznikoma drugi pa bo vzpostavljena povezava z železniškim prometom in uvedena enotna vozovnica, kar bo pomenilo pomemben prispevek k varnosti v prometu in varovanju okolja. Krasnič je opozoril tudi na probleme vozniškega poklica, od katerih so nekateri že rešeni zakonsko, in na nacionalno poklicno klasifikacijo za šoferje, ki bo poslej vsebovala več strokovne plati in ne bo več zahtevala formalne izobrazbe. Srečko Lorenčak očitno užira podporo v srnjem sindikatu, saj je bil skoraj soglasno izvoljen za predsednika. Z zabavno pesmico Sindikat, ki jo je zrecitiral Primož Ekart, in venčkom pesmi, ki jih je zapel zbor iz Ljubečne, je bil prvi del skupščine končan. V nadaljevanju pa so se delegati preselili v konferenčno dvorano in tam končali z delom. Z delom so lahko zadovoljni Kratko poročilo o delu SDPZ v obdobju med skupščinama je delegatom podala sekretarka Cvetka Gliha. Najprej je poudarila, da delo sindikata prav gotovo ne bi bilo tako uspešno, če ne bi bil v ZSSS. Povedala je še, da bo njeno poročanje kratko tudi zato, ker je bilo obveščanje v sindikatu do sedaj sprotno in izčrpno, in da so se tudi pogosto srečevali na sejah republiškega odbora. Najprej je sekretarka opozorila na težave, s katerimi se in se še bo sindikat srečeval zlasti zaradi prestrukturiranja in privatizacije nekaterih sistemov. Povedala je še, da je bila lani na področju pošte in telekomunikacij skoraj polovici zaposlenih izplačana 13. plača, kar je tudi zasluga ZSSS.V nadaljevanju se je dotaknila še privatizacije pošte, ki se še ni zgodila, se pa je na tem področju že dogajajo spremembe, ki so zlasti posledica povečanja konkurence. Spomnila je še na nedavno podpisano kolektivno pogodbo za poštno in kurirsko dejavnost, ki je ravno ta dan, 30. maja, izšla tudi v Uradnem listu in so jo delegati dobili natisnjeno v posebni brošuri. Opozorila je na neustrezno državno prometno politiko in na problem dela na črno, ki je v tej dejavnosti največji problem. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga je po njenih besedah dobra, saj imajo vozniki dobre plače. Večje so težave v špediciji, kjer je sindikat opozoril na odpuščanja že pred štirimi leti, sedaj pa se ob prestrukturiranju, ki še ni povsem končano, tudi dogajajo. Cvetka Gliha je še enkrat poudarila pomen novega plačnega modela, ki ga je sestavil strokovni sodelavec SDPZ, Branko Mišič, in ki je delno že zajet v novi kolektivni pogodbi za poštno in kurirsko dejavnost.. Informiranja je po besedah Cvetke Gliha vedno premalo, da pa se SDPZ stalno trudi na različne načine, tudi preko Delavske enotnosti obveščati svoje zaupnike. Povedala je še, da bodo naredili predračune in se odločili, če bodo časopis naročili vse zaupnikom in članom izvršnih odborov v podjetjih. Opozorila je tudi na internetno stran SDPZ, ki je dobro obiskana. Sekretarka je priznala, da vsega v zadnjem mandatu le niso mogli uresničiti, predvsem jih čaka še skrajševanje delovnega časa, ki bi prineslo tudi bolj polno zaposlenostV nadaljevanju je opozorila še na dejstvo, da je na področju soupravljanja delavcev v podjetjih prišlo do sprememb in da so sveti delavcev pogosto na nasprotnem bregu kot sindikati.To pa pomeni, da ni več najbolje, da se funkcije predsednikov sindikata in sveta delavcev v podjetjih združujejo. O mednarodnem sodelovanju je povedala, da je zgledno, kar je potrdila tudi udeležba kolegov na tej skupščini, da pa bo potrebno o članstvu v UNI temeljito razmisliti. Finančno poslovanje je bilo po besedah sekretarke zelo racionalno, to pa je malo kasneje potrdilo tudi poročilo predsednice nadzornega odbora, Klemente Luketa, ki je povedala, da ima SDPZ dobro materialno podlago za nadaljnje delo. Poročilo je bilo brez razprave soglasno sprejeto. Prav tako so delegati z dvigom lističev soglasno sprejeli tudi spremenjen in dopolnjen statut SDPZ, ki jim ga je predstavil Gregor Miklič. Povedal je, da so bile spremembe nujne zlasti zaradi uskladitve s statutom ZSSS, sprejema in uveljavljanja novega zakona o delovnih razmerjih in zastarelosti dosedanjega statuta, ki je bil od leta 1994, ko je bil sprejet, le malo popravljen. Na prvi pogled se sprememb zdi veliko, je dejal Miklič, vendar so v resnici le posledica spremembe strukture statuta. Širši je tako spisek dejavnosti katerih zaposleni se včlanijo v SDPZ, jasneje je opredeljena organiziranost, tako po ravneh kot po načelih, postaja pa tudi bolj fleksibilna. Statut uvaja nov organ, predsednika sindikata družbe, ki s tem dobiva večjo težo in dopolnjuje naloge nadzornih odborov sindikata družbe, delno pa spreminja tudi naloge sindikalnega zaupnika, funkcijo sekretarja SDPZ pa spreminja v generalnega sekretarja in ji s tem podeljuje več pristojnosti. Marsikaj bo še treba postoriti Srečko Lorenčak, predsednik SDPZ, je o programskih usmeritvah sindikata spregovoril zelo na kratko, saj je bilo po njegovih besedah o tem že uvodoma in ob poročilu sekretarke veliko rečenega, delegati pa so jih dobili tudi v pisni obliki. Povedal je še, da je določati natančne programske cilje vse težje, kajti spremembe so hitre in sindikalno delo zahteva sprotno prilagajanje. Zlasti velike in nepredstavljive spremembe pa se obetajo ob vstopi v EU. Osnovni cilji ostajajo tudi v tem mandatnem obdobju: ohranjanje zaposlenosti, izboljšanje materialnega in socialnega položaja delavcev v tej dejavnosti, utrjevanje in razširjanje socialnega partnerstva, krepitev gospodarskega razvoja kot temeljne predpostavke novih zaposlitev in rasti plač delavcev, utrjevanje demokratičnosti odločanja in odgovornosti za sprejete odločitve, zagotavljanje delavcem prijaznega procesa privatizacije in razširitev mednarodnih povezav in stikov. Lorenčak je povedal, da SDPZ zagovarja stališče, da privatizacija sistemov po delih ni sprejemljiva, vztrajajo pa tudi na posodobitvah, kontroli in odpravi dela na črno na področju avtobusnega in blagovnega prometa. Nadalje se bodo zavzemali tudi za zniževanje davkov iz dela in uvajanje davkov na premoženje, na področju politike plač pa za uveljavljanje novega plačnega modela, ki je % « Delovno predsedstvo: Petra Petan, Lovro Nedeljko in Sonja Gomboc, ni imelo veliko dela. pravičnejši od obstoječega. Zahtevajo tudi dosledno spoštovanje zakona o varstvu in zdravju pri delu in se zavedajo pomena izobraževanja, kajti samo izobražen in informiran sindikalni zaupnik se je, po Lorenčakovih besedah, zmožen enakopravno in suvereno pogajati s socialnimi partnerji. Poudaril je pomen nadaljnjega mednarodnega sodelovanja in nabiranja izkušenj, kajti v nekaterih evropskih državah so že končani procesi, ki našo še čakajo. Za konec pa je poudaril še pomen finančne neodvisnosti sindikata, ki zagotavlja možnosti, da lahko sežejo po potrebi tudi po skrajnih sredstvih sindikalnega boja. Po predstavitvi programskih smernic so delegati razpravljali o posebnih težavah svoje dejavnosti. Eniil Prohan iz novogoriškega Avriga je opozoril na težave avtobusnega potniškega prometa, ki izhaja tudi iz dejstva, da je pri nas dejaven močan avtomobilski lobi, hkrati pa država subvencionira žsleznico, ne pa tudi avtobusnega prometa, preko katerega poteka bistveno več prometa. Po njegovem mnenju bi moral sindikat zahtevati čimprejšnje sprejetje prometne politike in povečati aktivnosti za novo kolektivno pogodbo za avtobusni potniški promet in v njej tudi določiti delovni čas voznika, ki ga zdaj nekateri delodajalci Neupravičeno delijo na efektivni in čakalni in slednjega plačujejo manj, kar po Prohanovih besedah ni sprejemljivo. Razpravljavec je opozoril šudi na zakon o varnosti v cestnem prometu, ki Se ne izvaja dosledno, in na nezadovoljstvo s Plačami in na probleme pomanjkanja mladih kadrov. O tem je predlagal tudi resolucijo, ki jo je skupščina soglasno sprejela.V njej je med drugim zapisano, da je v Sloveniji okoli 20 odstotkov prebivalstva Potencialnih potnikov. Podpisnikom kolektivnih P°godb predlagajo, "da pri spremembah in dopolnitvah kolektivnih pogodb dejavnosti sPrejmejo odločitev, da se v celoti povrnejo stroški Prevoza na delo in z dela le v primeru predložitve stroškov mesečne ali dnevne vozovnice javnega Prevoznega sredstva". Prav tako pa bi morali doseči, da se taka povrnitev ne bi štela v davčno osnovo. Tomislav Knez iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je opozoril na pomen sprejetja prometne Politike, ki je za avtobusarje pomembna predvsem delegati so z veliko večino glasov za predsednika SDPZ izvolili dosedanjega predsednika Srečka ^orenčaka. Za las je na listi za podpredsednika j^gala Hedvika Možina iz Pošte Slovenije, PE aribor, za člane nadzornega odbora pa so bili goljeni: Klementa Luketa, Petra Petan in Gorazd Železnik. zaradi financiranja, ker dejavnost umira na obroke. Emil Švagelj iz jeseniškega Integrala je govoril o upadanju števila potnikov na rednih avtobusnih linijah in o nezakonitem zaposlovanju zasebnih prevoznikov, kar bi morala inšpekcija po njegovem še bolj preganjati, ob tem pa bi moralo ukrepati še pristojno ministrstvo. Sekretar sindikata trgovcev Ladislav Kaluža je v Strunjanu dobil soglasno podporo prometnikov. Podpora trgovcem je v maloprodaji kar 50.000 zaposlenih in da je med njimi kar tri četrtine žensk, ki večinoma delajo skoraj vse nedelje. Ob solidarnosti s SDTS je na preizkušnji ne samo ta sindikat, ampak solidarnost znotraj ZSSS. Kaluža je še pojasnil postopek zbiranja podpisov in zbrane prosil, naj to storijo čim prej in v čim večjem številu. Za konec je dejal, da ne smemo dovoliti, da kapital obvladuje naša življenja. Če bomo zdaj to dovolili v primeru trgovine, se kaj lahko zgodi, da bodo kasneje na vrsti še druge dejavnosti. Tako so delegati SDPZ sprejeli še sklep o solidarnostni pomoči kolegov iz SDTS, s katerim so priporočili svojim sindikalnim zaupnikom in članom, naj se organizirajo in v čim večjem številu prispevajo svoj podpis za uspešen zaključek zbiranja podpisov, ki ga bo vodil SDTS. "Solidarnost sindikatov v ZSSS je temelj krepitve našega položaja, garant naših uspehov v prizadevanju za utrditev in izboljšanje položaja delavcev naših članov," so še zapisali prometniki in se ob zaključku skupščine prepustili prijetnejšim družabnim dolžnostim. Mojca Matoz Poslednji je dobil na skupščini besedo sekretar sindikata delavcev trgovine (SDTS), Ladislav Kaluža Zbrane je pozval, naj pomagajo trgovcem zbrati 40.000 podpisov za izvedbo referenduma. Podporo ZSSS in zlasti storitvenih sindikatov ta sindibt zelo potrebuje, je dejal Kaluža, pa ne zato, ker sami ne bi imeli dovolj članov, ampak ker so njihovi člani deležni hudih pritiskov in šikaniranj delodajalcev, ki jim v mnogih primerih celo grozijo z odpustitivijo,če bodo podporo podpisali. Povedal je še, da je v trgovini največ kršitev delovnopravne zakonodajne ravno zaradi obratovalnega časa, da SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE Murales postaja eno najbolj uspešnih podjetij v Pomurju Moderna tehnologija in sodobno urejeni odnosi V Pomurju je v zadnjem desetletju propadla velika večina večjih lesnopredelovalnih podjetij. V Ljutomeru pa se je v tem času razvijalo podjetje Murales, ki z okoli 230 zaposlenimi sodi med najbolj uspešna tamkajšnja podjetja. O tem, kje tičijo razlogi za uspešno poslovanje tega in kakšen je položaj njegovih delavcev, smo se pogovarjali z direktorjem Stankom Skaličem in predsednikom Sinlesa v podjetju Nenadom Zibrekom. Za mnenje pa smo povprašali tudi sekretarja območnega odbora Sinlesa v Pomurju Marka Miliča. "Dandanes je na področju lesnopredelovalne industrije na trgu velika konkurenca," pravi Škalič, ki je po poklicu inženir lesarstva, delovne izkušnje pa si je nabiral v nekoč paradnem Marlesu.V tem podjetju je začel delati, ko ga je vodil še direktor jurančič, ki je bil za razvoj Marlesa približno tako zaslužen kotAtelšek za razvoj Gorenja. "Če podjetje ne vlaga dovolj v nove tehnologije in modernizacijo proizvodnje, lahko hitro zaostane v razvoju.To pa lahko ogrozi konkurenčno sposobnost podjetja, s tem pa tudi delovna mesta v njem." Čeprav je Murales v 90-odstotni lasti notranjih lastnikov (zaposlenih, mendžerjev, bivših zaposlenih in upokojencev), podjetje še nikoli ni delilo dividend, temveč iz leta v leto ves dobiček reinvestira. Notranji lastniki so v breme družbe odkupili lastninske deleže tudi od skladov. Delničarji, zaposleni v podjetju, imajo v lasti okoli 40 odstotkov delnic. "Lani je naše podjetje ustvarilo 130 milijonov čistega dobička, poleg tega pa še 155 milijonov Stanko Skalič: Podjetje dobiček v celoti reinvestira v modernizacijo proizvodnje in tako povečuje svojo konkurenčnost in varnost delovnih mest. amortizacije," pojasnjuje Škalič. "To so kakovostna sredstva, ki jih podjetje lahko reinvestira. Del sredstev vsako leto namenimo za razširjeno reprodukcijo, del pa za modernizacijo proizvodnje. Na ta način krepimo položaj Muralesa na trgu, hkrati pa povečujemo varnost delovnih mest v podjetju." Podjetje Murales je po svoje nenavadno, saj se razteza kar na sedmih hektarih zemljišč, kar je za takšno podjetje zelo veliko. Medtem ko si v podjetjih prizadevajo zmanjšati zaloge na minimum, ima Murales na zalogi od štiri do pet tisoč kubičnih metrov lesa v deskah. Očitno v podjetju dobro poznajo nekatere specifičnosti našega trga, zato se, kot pravi star pregovor, najbolj zanesejo nase in na svojega konja! "Proizvodnja v našem podjetju je organizirana tako, da je hitra in fleksibilna. Murales 43,5 odstotka svoje proizvodnje proda na slovenskem trgu, v Nemčijo pa izvozimo od 41 do 43 odstotkov. Poleg tega izvažamo v Ameriko, na Hrvaško, na Madžarsko, v Rusijo in še nekatere države," pojasnjuje Škalič. "Naš osnovni proizvod je stol, letno jih izdelamo okoli 150.000. Poleg tega izdelamo tudi 10.000 miz in preko 2000 klopi." Moderna organizacija proizvodnje Moderna organizacija proizvodnje terja, da imajo v Muralesu vedno v zalogi pripravljenih 8000 stolov v surovem stanju. Po besedah Škaliča lahko kupci v Muralesu pri naročilu izbirajo med 170.000 različnimi variantami stolov. Stole pa vsak kupec dobi - reci in piši - v desetih dneh po naročilu, ne glede na to, koliko jih naroči. Zato morajo biti v Muralesu dobro razviti tudi notranja logistika, sledljivost proizvodov in načrtovanje dela, da o razvitosti informatike niti ne govorimo. Sistem proizvodnje očitno temelji na odpoklicu: ko kupec odpelje proizvod, je treba vse elemente, iz katerih je sestavljen, v zalogah obnoviti. Da bi ohranili konkurenčnost na domačem in tujih trgih, so v Muralesu v zadnjih letih močno posodobili strojno opremo. Kupili so več numerično krmiljenih strojev, računalniško krmiljenih lesnih strojev in podobno. Moderna tehnološka oprema, brez katere danes ne gre več, pa seveda ni poceni. Sodoben CNC stroj za obdelavo lesa stane do 300.000 evrov.V Muralesu si prizadevajo, da bi kupcem ponudili kar se da širok asortiment proizvodov, da bi nudili servisne storitve in da bi proizvajali izdelke po željah kupcev. V Muralesu proizvajajo izdelke srednjega cenovnega razreda, saj ob slovenskih stroških dela podjetje cenenih proizvodov ni sposobno proizvajati po konkurenčnih cenah. "Lesna industrija sodi skupaj s tekstilno industrijo med najbolj delovno intenzivne panoge.V lesarski dejavnosti obsegajo materialni stroški 40 odstotkov vrednosti proizvoda, vse drugo odpade na stroške živega dela," pojasnjuje Škalič. Kako v Muralesu načrtujejo razvoj? "Še naprej nameravamo ohraniti lasten proizvodni program, poleg tega pa bomo morali sodelovanje s poslovnimi partnerji dvigniti na višje stopnje kooperacije. Prednost našega podjetja je, da delamo samo v eni izmeni, kar prispeva k visoki kakovosti izdelkov, saj se na določenih zahtevnih fazah delovnega procesa delavci ne menjavajo," pravi Škalič. Po njegovih besedah je konkurenca v tej panogi že tako velika, da danes v Nemčiji ni več večje tovarne stolov, saj tamkajšnja cena dela te proizvodnje ne prenese. Tudi v Združenih državah Amerike je ta proizvodnja skoraj izumrla. Na svetovni trg pohištva prodirajo Azijci, zlasti Kitajci. Kje se bo ta proces končal, je danes težko napovedati, saj se v pohištveno industrijo čedalje bolj vključuje tudi Indija, kjer je cena dela še nižja. K razvoju podjetja so veliko prispevali tudi delavci Marko Milič ob vsem tem opozarja, da so k dobrim rezultatom veliko prispevali tudi delavci, saj so se v preteklosti marsičemu odpovedali v korist razvoja podjetja. Zato bi si sedaj zaslužili boljši gmotni položaj. Namesto tega se še vedno srečujejo s problemi pri določanju dopusta, pri plačevanju nadur, kar destimulativno vpliva ne delavce. Delno je morda k takšnim razmeram v preteklosti prispeval tudi sindikat v podjetju, saj ni dovolj redno in resno spremljal, ali delodajalec upošteva eskalacijo in podjetniško kolektivno pogodbo, ki je nekoliko ugodnejša od panožne.Vodstvo podjetja je pred časom sicer poskušalo odpovedati podjetniško kolektivno pogodbo. Ker enostransko tega ne more storiti, sedaj po Miličevih besedah stvari mirujejo, podjetniška kolektivna pogodba pa velja.V skladu z določili panožne kolektivne pogodbe jo je mogoče spremeniti samo tako, da se socialni partnerji denejo pogajati in da se dogovorijo za spremembe °ziroma za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Približno pred letom dni so v Muralesu izvolili novo vodstvo sindikata v podjetju. Za predsednika Podružnice Sinlesa so izvolili Nenada Žibreka. Po Miličevih besedah novo vodstvo sindikata vztraja Pri spoštovanju podjetniške kolektivne pogodbe in se nasploh bolj dosledno zavzema za pravice delavcev. Od 230 zaposlenih je v našv sindikat vključenih 126 delavk in delavcev," pravi Žibrek. "Po zamenjavi 'jodstva naše sindikalne podružnice se je število Članov Sinlesa v našem podjetju povečalo za okoli ■to odstotkov. Prejšnje sindikalno vodstvo ni tako bdelo nad spoštovanjem delavskih pravic kot Sedanje, kar so delavci hitro opazili." Po zamenjavi vodstva sindikat v podjetju dela bolje Kakor pravi Žibrek, se je po lanskoletni zamenjavi s'ndikalnega vodstva začel v podjetju razvijati tudi s°cialni dialog. "Sprva smo vsi skupaj malce tipali, ^ako naj dialog izgleda, sedaj pa se socialno Partnerstvo v podjetju izboljšuje. Trenutno se z vodstvom podjetja pogajamo o odprtih vprašanjih v zvezi z dopusti, ki jih je treba urediti v skladu z novim zakonom o delovnih razmerjih in panožno kolektivno pogodbo. Sicer pa moram reči, da vodstvo podjetja v osnovi spoštuje panožno kolektivno pogodboTako prejemamo delavci plače po kolektivni pogodbi, enako pa velja tudi za regres iti druge prejemke." Žibrek opozarja na problem uravnilovke, saj zaradi nizkih izhodiščnih plač v celotni lesnopredelovalni industriji domala vsi delavci do četrtega ali celo petega tarifnega razreda prejemajo skoraj enake plače. Tega problema, ki zmanjšuje motivacijo delavcev, seveda ne morejo rešiti v Muralesu, zato pa bi ga bilo po Žibrekovih besedah treba rešiti na ravni države. Delavci v Muralesu se zavedajo, da vlaganja v modernizacijo in razširjeno reprodukcijo povečujejo varnost njihovih delovnih mest.V preteklosti so se za razvoj podjetja marsičemu odpovedali, sedaj pa pričakujejo, da se bo njihov položaj začel izboljševati, saj podjetje uspešno posluje.Vsekakor namerava sindikat vztrajati, da podjetje delavcem izplača vse prejemke in prizna vse pravice, ki jim jih dajejo zakoni in kolektivna pogodba. Sinles v podjetju se ne zavzema za delavske pravice samo na pogajanjih z vodstvom podjetja, temveč svojim članom nudi tudi pravno ali solidarnostno Murales ima najsodobnejšo tehnologijo. Marko Milič: Delavci so veliko prispevali k temu, da podjetje uspešno posluje, zato upravičeno pričakujejo tudi izboljšanje svojega ekonomskega položaja. pomoč, če jo potrebujejo. "Solidarnostne pomoči smo začeli uvajati pred kratkim, pravno pomoč pa delavcem nudimo preko službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Pomurju," pravi Žibrek. "H kakovosti dela naše sindikalne podružnice prispeva tudi to, da smo se tesno povezali z območnim in republiškim odborom Sinlesa. Pričakujemo, da nam bosta omenjena odbora pomagala tudi pri usposabljanju sindikalnih zaupnikov in članov sindikata v podjetju. Če želimo biti pri sindikalnem delu uspešni, moramo dobro poznati kolektivne pogodbe in zakone, ki urejajo pravice delavcev in odnose med socialnimi partnerji." Z razvojem socialnega partnerstva med vodstvom podjetja in sindikatom postaja Murales primerljiv z uspešnimi podjetji v najbolj razvitih državah Evropske unije.Tako v Ljutomeru raste podjetje, ki bo lahko drugim za vzor tako po sodobni tehnologiji in uspešnem poslovanju kot po sodobno razvitem socialnem partnerstvu. Murales tudi dokazuje, da je kakovostno delo in uspešno poslovanje tesno povezano s takšnim odnosi, v katerih so zadovoljni vsi: menedžment, delavci in kupci, posledično pa tudi lastniki. Tomaž Kšela vabi na peto srečanje delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije, ki bo v soboto, 14. junija, v Slovenj Gradcu. Programu bodo tekme v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, šahu in odbojki (ženske ekipe). Umujejo lahko le člani Stupisa. ^ tekmovalce bo organiziran pohod na Rahtel ali Kremžarico, možen je tudi ogled starega mestnega jedra ali Rudnika Mežica. Evropska konferenca o statusu zaposlenih v kulturnih in medijskih ustanovah Problemi v državah pristopnicah so zelo podobni Tik pred kongresom EKS smo se na evropski konferenci v Pragi srečali tudi zastopniki različnih sindikalnih organizacij in strokovnih združenj s področja umetnosti, kulture in zabave. Govorili smo o ugotovitvah raziskav o zakonitem statusu delavcev s tega področja. Tri velike organizacije, FIM - Internacional Federation of Musicians (za področje glasbe), FIA • Internacional Federation of Acstors (za področje gledališča, scenske dejavnosti, baleta, plesa, filma in televizije), EURO - MEI - Media and Entertainment International (za področje različnih medijev, kulturno zabavne dejavnosti in zabavne industrije), so se organizirale v EAEA - European Arts and Entertaniment Alliance, ki naj bi v EU zastopala in uveljavljala interese vseh delavcev tega pomembnega sektorja družbenega življenja. Konference se je udeležilo 59 predstavnikov različnih združenj in organizacij na področju kulture iz 15 držav. Iz Slovenije smo sodelovali Alen Jelen iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije ter Marko Simčič in Denis Miklavčič iz Sindikata GLOSA. Primerjalne raziskave o položaju delavcev in ustvarjalcev na področju kulture so bile narejene na Češkem, Madžarskem, v Poljski, Slovaški in Sloveniji.Vsebujejo zakonske ureditve, kulturne infrastrukture, tipe delovnih in pogodbenih razmerij, spremembe, prekinitve in ekskluzivnost pogodb, kolektivnih pogodb, avtorskih pravic, plačil, delovnega časa, varnosti in zdravja pri delu, plačanega letnega dopusta, profesionalnega usposabljanja in izobraževanja, delovnih nesreč, delovnih inšpekcij, socialne varnosti, zavarovanj, obdavčitev in profesionalne, stanovske ter sindikalne organiziranosti. Študija kaže, da v različnih državah uporabljamo nepopolno terminologijo in pod določenim poimenovanjem razumemo različne oz. neenake vsebine. Zanimivo je, da mnogi pričakujejo, da bo širitev EU za vse sodelujoče prinesla boljše razmere in večje uspehe na kulturnem in umetniškem področju ter v zabavni industriji. Po pregledu realnih podatkov pa smo ugotovili, da so razvojni trendi obratni. Zaradi gospodarske recesije se pogoji za razvoj kulture slabšajo na vseh področjih. In to ne samo pri kandidatkah, enako je tudi pri članicah EU. Posamezne države so prisiljene odstopati od načrtovanih programov. Pod pritiskom ameriške zabavne industrije so ogroženi nacionalni programi v evropskih državah, ogroženi so modeli avtonomnih nacionalnih kultur in evropskega socialnega modela, zmanjšuje se pomen socialnega dialoga v Evropi. Ugotovili smo, da se atipične oblike dela (samozaposlitev, samostojni poklici, samostojni kulturni ustvarjalci, zaposleni preko zadružnih, obrobnih ali posrednih delovnih pogodb in delovnih pogodb za posamezne projekte z enim ali več delodajalci, ipd.) pojavljajo tako v pristopnih državah kot v državah članicah EU.Takšne oblike dela se širijo in nadomeščajo klasično obliko zaposlovanja delavcev. Pomembno je, da je EU sprejela in ratificirala deklaracijo ILO (Mednarodna organizacija dela), ki govori o delavcih in ne o uslužbencih, kar pomeni, da zajema vsakršno obliko dela posameznih za plačilo. Od tod izvirajo tudi pravice do poštenega plačila, socialnega varstva, delovnih pogojev... Nevarnosti socialnega dumpinga opažajo v vseh državah, v državah pristopnicah pa je tudi močan pritisk investicijskega kapitala (predvsem ZDA) tudi na zakonodajo. Prihaja do zavednega in nezavednega kršenja pravice do organiziranosti delavcev in pravice do pogajanj med delavci in delodajalci. Pojavlja se oblika "prisilnega svobodnjaštva" (Forced Freelancer), ko delodajalci pripravljajo delavce do tega, da se odpovedo pogodbam o rednem delovnem razmerju in sklenejo atipično delovno pogodbo, pri čemer jih delodajalci oškodujejo za zakonsko zagotovljene delovne, socialne in človekove pravice, regulirane v usmeritvah in sistemski zakonodaji, veljavni v EU. "Na področju kulture je pomembno, da so zagotovljene potrebe javnosti oz. javni interesi in to ob primerni kakovosti, saj imajo porabniki kulturnih storitev tudi potrošniške pravice.Tu gre pretežno za osebne storitve, saj so storitve plod posameznikovega znanja, talenta in angažiranosti, kar ne more biti predmet podjemne pogodbe. Zato potrebujejo ustvarjalci na področju kulture primerno varstvo in ureditev, saj je njihovo primarno poslanstvo ustvarjanje in poustvarjanje kulturnih dobrin in ne administrativno, finančno ali pravno delo. Pomembna je zaščita šibkejše strani v pogodbenem razmerju, saj lahko pride tudi do oderuških pogodb". To je nekaj utrinkov iz referata Pala Tomorija, predstavnika madžarskega urada za zaščito avtorskim sorodnih pravic. Na konferenci je sodeloval tudi predstavnik s ■'"d splošnega oddelka za zaposlovanje in socialne zadeve pri EU Carlos Lopes, ki je poudaril pomen evropskega socialnega modela in pozval k socialnemu dialogu, ki naj se prične na nacionalni ravni in nadaljuje v evropskih inštitucijah. "Pomembna je organiziranost," je dejal. "Nič se ne zgodi samo po sebi." Socialni dialog mora odpirati prostor za izboljšanje delovnih pogojev. Ustanovljenih je že 276 odborov za uresničevanje tega dialoga, pripravljenih je že več kot 350 besedil, ki zadevajo posamezna področja, zagotovljen je dialog po sektorjih. Zagotovljeno je tudi periodično poročanje o napredovanju dialoga. Potrebno je zagotoviti neposredno komuniciranje z evropsko skupnostjo, da bi bile tudi kandidatke pripravljene na vstop v EU. Po Lopezu širitev EU ne bo zmagovita, če v njej ne bodo neposredno udeleženi delavci s svojimi konkretnimi rešitvami. Prizadevati si moramo, da bodo vse delavske organizacije, tako sindikalne kot strokovne, našle prostor v komisijah. "Ne dovolite, da bi sedeži ostajali prazni! Ne počivajte, sprašujte EU! Prisilite države, da opravijo svoje delo, za katero so se obvezale," je poudaril. Za uveljavitev socialnih pravic ne bo prehodnega obdobja, uresničevati jih bo treba v celoti in takoj. Nove članice bodo morale spoštovati vse pogodbe, v katere so prostovoljno vstopile in jih podprle. Zakonodaja je natančna, zato bo marsikatera država že ob vstopu doživela nevšečnosti. Konferenca je sprejela zaključno deklaracijo, ki jo bomo predstavili prihodnji teden. Denis Miklavčič in Marko Simčič PODPORA avstrijskim sindikatom Solidarnost z množično protestno stavko zaradi načrtovane pokojninske reforme je izrazil tudi Dušan Semolič. V pismu kolegu Fritzu Verzet-nischu je med drugim zapisal, da podpira boj avstrijskih delavcev za pravično pokojninsko zavarovanje. Nedelja naj bo dan za tedenski počitek! Sindikat delavcev trgovine Slovenije zbira podpise v podporo predhodnemu zakonodajnemu referendumu o obratovalnem času Pr°dajaln. Cilj sindikata je, da bi bile prodajalne P)3 nedeljah in praznikih čim večkrat zaprte. t-e bo sindikat to dosegel, bo trgovkam (še Posebej materam z otroki) in trgovcem omogočil pravico do dnevnega in tedenskega Počitka. Z omejevanjem obratovanja trgovin °b nedeljah bo sindikat delodajalcem preprečil izkoriščanje zaposlenih, ki se kaže tudi v številnih kršitvah zakonov in kolektivnih pogodb. nam je povedal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža, delavci jjokaterih podjetij pri njem iščejo zaščito. Prodajalci jim namreč grozijo, da jih bodo, če “odo podpisali izjavo v podporo referendumu, k?r odpustili. jonski dokaz takega ravnanja delodajalcev je 'zjava prvega moža Mercatorja, ki je sodelavkam ln sodelavcem dal v razmislek tudi tole: "Samo v Mercatorju bo morebitna prepoved poljskega in prazničnega obratovanja vzela el° najmanj 500 ljudem.Vsak naj torej razmisli 0 Svoji odločitvi in se odloči v skladu s svojo ^tjo in poslanstvom najboljšega soseda." I^oža je te besede ocenil takole: ' Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo Pničakovali tovrstne grožnje zaposlenim. Čudi me, da že pred referendumom in ko še velja sedanja zakonska ureditev, nekateri točno vedo, kolikšno število delavcev bo odveč. Prepričan sem, da je ustvarjen dohodek in promet na zaposlenega v prodajalni v trgovskih družbah najpomembnejši kriterij za zaposlovanje ali za zmanjševanje števila zaposlenih. Na podlagi česa je danes možno trditi, da bo z omejevanjem obratovalnega časa promet upadel? Mogoče nekateri delodajalci zaradi drugih vzrokov načrtujejo zmanjševanje števila zaposlenih in želijo svojo namero pokriti z .........<^5=. našimi aktivnostmi za omejitev obratovalnega časa ob nedeljah in praznikih. V izjavi predsednika uprave Mercatorja zelo bode v oči tudi trditev: 'V zvezi s tem uprava poudarja tudi stališče vseh svetov delavcev Mercatorjevih trgovskih družb, ki so v skladu s sedaj veljavno ureditvijo v zakonu o trgovini, brez izjeme dali soglasje za nedeljski in praznični obratovalni čas trgovin. S tem so zaposleni v Mercatorjevih trgovskih družbah jasno pokazali, da odklanjajo vmešavanje sindikata na področje, ki ne sodi v njegovo pristojnost, in s tem izrazili negativno stališče do referendumske pobude'. Soglasje vseh svetov delavcev Mercatorjevih trgovskih družb je dano v skladu z zakonom o trgovini in zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Prepričan sem, da tega soglasja ni mogoče povezovati s trditvijo, da so zaposleni s tem jasno pokazali, da odklanjajo vmešavanje sindikata na področje, ki ne sodi v njegovo pristojnost in s tem izrazili negativno stališče do referendumske pobude. Poznamo namreč rezultate raziskave zadovoljstva zaposlenih v družbah skupine Mercator iz leta 2002, ki jo je opravil Center za raziskavo javnega mnenja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po tej raziskavi je okoli 80 odstotkov zaposlenih izrazilo nasprotovanje temu, da bi bile trgovine odprte tudi ob nedeljah. V pristojnosti sindikata je vse, kar je povezano s spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, skrbjo za delovne in življenjske pogoje članov, skrbjo za uveljavljanje tedenskega počitka praviloma na dan, ko delavci po tradiciji ne delajo, torej ob nedeljah. Odrekanje te pravice je nevarno, danes se ta pravica odreka sindikatu, jutri se bo nekdo v imenu kapitala spomnil, da tudi sveti delavcev niso več potrebni, pojutrišnjem pa... bodi tiho in delaj. Prepričan sem, da ima tudi večina zaposlenih v Mercatorju svoj odnos do naše pobude in da jih ne bodo preplašile grožnje z odpuščanjem ter bodo dali svoj glas in podporo razpisu zakonodajnega referenduma o obratovalnem času trgovin." F. K. Reorganizacija javne uprave na dobri poti triindvajseti junij bo za zaposlene v javni yep,ravi pomemben mejnjk, saj bo zanje začel b J,ati reformni zakon. Že od tega dne dalje ob' °i Za vsa 111631:3 državnih uslužbencev lav jeni javni razpisi. Vsak nov uradnik bo pr^a °praviti zahteven državni izpit. Uradniki del vi1113 ne sme''ve6 opravljati drugih tf0 6. 0 n°vega se obeta tudi dosedanjim yeč f11 '[* ni^ov'm namestnikom, ki ne bodo nl