Polifiški pregled. * Deželni zbori. Septembra in oktobra so sklicani večinoma vsi deželni zbori. 15. septembra se snidejo deželni zbori češki, gališki, predarlski, solnograški, štajerski, moravski, koroški in šlezijski. 22. septembra goriški, gornjeavstrijski in tirolski, 5. oktobra pa bukovinski. Sklicani niso deželni zbori kraDJski, istrski, tržaški, nižjeavstrijski ter dalmatinski, ki je razpuščen. Zasedanje deželnih zborov je v najtesnejši zvezi z zasedanjem državnega zbcra, ker so mandati prvih kakor drugega večinoma v enih in istih rokah. Zato je kampanja v deželnih zborih političnega pomeua vobče. S predstoječim zasedanjem se začne jesenska kampanja. Izmed vseh deželnozborskih zasedanj je najvažnejše ono češkega deželnega zbora, ki si je vedno znal pridobivati in vzdrževati važnost, ki navadno ni manjša od drž. zbora, časih je pa še večja. Letos bo zbujal češki deželni zbor posebno pozornost, ker mu bo razpravljati o volilai reformi. Eako se navsezadnje uredi na Ceškem volilna reforma, je za druge kronovine brez posebne važnosti. Toda z volilno reformo hoče vlada združiti poizkus, ki je v zvezi z njenimi pripravami zaradi jezikovnega zakona v državnem zboru. — Vlada hoče napraviti jezikovni zakon le za Češko. Taka reševanja se navadno končajo s tem, da se uredi stvar za kako posamezno kronovino, potem ]e pa cele nadaljne akcije sploh konec. Zanima nas pa letošnje prizadevanje vlade doseči med Cehi in Nemci spprazumljeiije glede jezikovnega zakona za češko zaraditega, ker bo podlaga sporazumljenju preuredba volilnih okrajev na Češkem po prineipu narodnosti in reforma državne uprave v tem smislu, da se ustanove po narodnosti enotna okrožja. To nas zanima, ker bo s tem dano Slovencem na Štajerskem in Eoroškem takorekoč napotilo, v kateri smeri naj se gibljejo njih prizadevanja za osvobojenje iz nemškega varuštva. * MinistrstTO za javna dela In SloTenei. Glasom poročil poljskih listov, je v novem ministrstvu zajavDa dela 27 uradnikov Poljakov, Slovencev pa — nobenega! Eakršna delegacija, taki tudi uspehi. Zato se tudi ne upamo rekriminirati proti krščanskosocialnemu Velenemcu, ki vodi to ministrstvo. * V prilog češkim manjšinam. Cehi so priredili dne 31. pret. mes. v Eromerižu velik shod na korist češkim manjšinam na Moravskem in v Šleziji. Demonstracijskega izprevoda se je udeležilo 10.000 oseb. * Turška Tlada In Bosna. Oarigrajskemu dopisniku BBudapester Tagblatta*1 je izjavil turški minister za vnanje stvari, Tevfik paša, nastopno : Sprejel sem neko deputacijo mohamedancev iz Bosne in Hercegovine, kije razložila svoje želje glede uvedenja deželnega zbora in ustave v Bosni in poročala o stališču .bosanskih mohamedancev, ki kakor tretjina prebivalstva žele, da jira damo mi navodila in direktivo. Mi smo jim odgovorili, da smo z notranjimi posli preobložeiii, a da smo tako trdno prepričani, da bo Avstro-Ogrska današnje pravice spoštovala, da ne nameravamo sedaj dati niti kakih nasvetov niti zapričeti kako diplomatično akcijo. * Denunciant Nastl6 se čuti čudovito varnega pod zaščito vlade in sodišča. Junak je tožil urednike BPokieta**, BObzora", »Agramer Tagblatta" in socialno-demokratiške »Slobodne Eijeei" zaradi razžaljenja časti ali obrekovaDJa. Menda upa, da ga bo sodišče smatralo že za tako veliko zver, da bo sodilo kar po DJegovi volji. * Srbija in Črna gora. Srbski minister zunanjih del je takoj pri nastopu storil potrebne korake, da se poravna napetost med Srbijo in črno goro. — Pri tem pa je stavila Orna gora z ozirom na veleizdajniško pravdo take pogoje, da jih v Belgradu niso mogli sprejeti, zaradi česar so se spravua pogajanja razbila. * Revolucija na Portngalskein ? Na Portugalskem se boje izbruha revolucije. Ladja, ki naj odpelje kraljevo rodovino v varnost, stoji noč in dan pripravljena. Eraljevo gardo so prestavili iz Lizbone. Ali ji kralj nezaupa? * Za ustaTO v Bosnl in Hercegovini. Bosansko-hercegovinska narodna opozicija je imela dne 31. pret. mes. konferenco ter sklenila : 1. Delati na to, da se uvede za Bosno in Hercegovino ustava, za kar ni treba, da bi se rešil državnopravni položaj okupacijskih dežel. 2. Protestirati, da bi se ustava oktroirala ter se uvedel volilni red, ne da bi k temu pritrdila poprej opozicija. 3. Sprejeti le tako ustavo, ki zadovolji ves narod. Posebuemu izvrševalnemu odboru se je naročilo, da izdela spomenico v tem smislu še pred zasedanjem delegacij. * Vojni proračnn. Ministrski svet se je dne 18. pret. mes. pečal tudi a proračunom vojnega miuistra in pa s proračunom vojne mornarice. Nova postavka v proračunu za leti 1908./09. je povišanje častničkih plač v višini 9,000.000 kron in pa 500.000 kron za izboljšanje hrane moštvu. V proračunu za 1. 1810. se povišajo plače moštvu za 31/* milijona. Skupni proračun armade znaša 315,000.000 in se le zviša za 9.500.000 K. Izredne potrebščine izkazujejo 14,000.000 za izpopolnitev vojnih potrebščin, . za zgradbe, stanovanja, za korna vežbališča ia za male organizacijske izpremembe. Pomnožiti nameravajo strojne puške, izpopolniti artilerijo. Vehke reforme bodo počivale, dokler se ne doseže vojaško sporazumljenje med obema državnima polovicama. * Turdija. Turčija se premlajuje in preosnuje. Eazsipno gospodarstvo preneha in državni denar bo bolj na varnem. Sultan je odpustil s svojega dvora 400 muzikantov. Iz armade in državnih služb odpustijo obilo tujeev. Eončno pa preti odprava tudi sultanovemu haremu, ki stane na leto 30 milijonov kron. * Srbsko ,,veleizdajsko" afero označi list »Hrvatska" kot vihar v čaši vode. Neizogibni konec bo neuspeh in blamaža za Eauchovo vlado. Na tem ne dvomi nihče, kdor sploh ume misliti. Gre le za to, da mine še nekoliko časa preko te neposredno inscenirane komedije, potem pa pojdejo kolesa čez nespretneže, ki so imeli izvesti nje mise en scčne. Vse vesti o nabranem silnem materialu, o zarotniških središčih, vse aretaeije imajo le namen, da zategnejo, ko pokažejo v pravi luči te izumilce srbskih nveleizdajalceyu, ko pridejo iz mraka na dan zavezniki proti hrvaško-srbski koaliciji, ki so uprizorili to gonjo in pritegnili v svojo kolo celo Gjorgja Nastida, da jim pomore razbiti odporno silo hrvaških in srbskih rodoljubov proti madjarizaciji na hrvaških tleh. Vse se umika — Madjari in barou Aehrenthal — in vsa afera sloni sedaj na hrvaškem drž. pravdniku Akurtiju. Pa prosluli Frank je tudi, ki bi se hotel okoristiti na tej infamni komediji kot reševalee domovine iz nevarnosti . . . Ali vse skupaj je le burja v čaši vode. — Tako piše list, ki ni nikako politiško ali panslavistiško glasilo,«ki je marveč urejevan v protiliberalnem, strogo katoliškem duhu in je zaraditega v čestih polemikah z naprednjaškim nPokretom". Po taki strogi obsodbi v takem listu vse te frivolne gonje proti Srbom, ali točneje rečeno : proti vsej jugoslovanski stvari, sodijo naj čitatelji, za kako stvar in za kake ljudi se je toliko eksponiral naš BSloveuec" in s tem kompromitiral slovenski narod. * Poljaki t Zapadni Nemžiji. Poljski element se v prusko-vestfalskih industrialskih okrajih silno množi. Leto 1861, so našteli tam le 16 Poljakov: leta 1890. jih je bilo že 31.000 ; 1893 — 55.000 ; 1897 — 105.000 in danes jih je okrog 320.000, ki so večinoma zaposleni v tamošnjih rudnikih ia premogovnikih. Poljaki imajo seveda tudi mnogo svojih društev, ki jih je skupno baje okolo 400. * Katoliški eentruin t Nemdiji ima 439 glasil, in sicer: 270 v Prusiji, 93 na Bavarskem, 32 na Badenskem, 21 na Virtemberškem, 10 na Hesenskem, 8 v Alzaciji itd. Od dnevnikov ima »Essener Volkszeitung" 53.000, »Eolnische Volkszeitung" 24.260, ^Mflnchner Tagblatt" 32.000 naročnikev.