Ptuj, petek, 17. februarja 2006
letnik LIX • št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Obiščite naš
prenovljen spietni portai
www.tednik.si
Kmetijstvo Moškanjci, Ormož
• Kdo je presegel sladkorno kvoto in kdo plačuje kazen
za to
Stran 10,11 Aktualno Haloze • Do evropskega denarja z
"vsem živim"
Stran 3
Častni pokrovitelj Kurentovanja 2006	,	^
dr. Vaško Simoniti, minister za kulturo Republike Slovenije MESTNA OBČINA PTUJ Slovenija
^	M www.kurentovanje.net
I	^	H WWW.IVUICIII.UVailJC.IICL
^urentovanje2006
^	pozor pripravljeni huraaa
J v	NatalijaVerboten,otroškamaškaradaPikapolonica
J ]>|	RomanaKranjčan,BoštjanKonečnik,
^ y'_ .. - .	Skuter,BabyTwins
MEDIJSKI SPONZOR
'^fašenki in karneval na ptujskem
^	18.-28. februar orgar
m
I
9770040197060
Slovenija • Ptičja gripa se širi po Evropi
Evropska unija sprejela dodatne ukrepe
Potem ko je bila v sredo vsa Slovenija razglašena za območje tveganja, veterinarske oblasti budno spremljajo dogajanje v zvezi s pojavom ptičje gripe. Kot je včeraj sporočila STA, je v sredo nacionalni veterinarski inštitut dobil še 13 vzorcev poginulih ptic, Slovenija pa tako kot Avstrija, Nemčija in po novem še Madžarska čaka na potrditev, ali gre pri virusu za človeku nevarni H5N1. Ker se ptičja gripa vse bolj širi po Evropski uniji, je ta sprejela dodatne ukrepe, pričakujejo pa še nekaj novih.
Kot je sporočila STA, je nacionalni veterinarski inštitut v sredo prejel v preiskavo nove vzorce poginulih ptic, ki so jih v torek našli v Mariboru, Križevcih, Ljutomeru, Beltincih, v okolici Velenja, Šmarjeških Toplicah in na Škofljici pri Ljubljani. Čeprav inštitut dnevno prejme več vzorcev, pa po zagotovilih direktorice Veterinarske uprave RS Vide Čadonič Špe-lič zmogljivosti za preiskave za zdaj zadoščajo.
Ornitologi sicer pričakujejo, da bo v naslednjih dveh ali treh dneh še možno najti posamezne poginule divje ptice, nato pa naj bi se ob otoplitvah pričela selitev in naj bi se zadeva umirila.
Ptičja gripa se medtem širi po Evropski uniji. Članicam povezave, ki so virus ptičje gripe zabeležile pri divjih
Uvodnik
Zdaj gre zares
Vest o pojavu ptičje gripe v Sloveniji je tudi na ptujskem močno zagrenila običajno predpustno veseljačenje, še posebej zato, ker se število najdenih poginulih labodov, čapelj in drugih divjih ptic iz dneva v dan povečuje in bliža tudi Ptuju. Predstavniki Vursa so v prvth izjavah sicer zatrdili, da ni razloga za preplah, saj so pri najdenih poginulih pticah zaenkrat odkrili le prisotnost virusa avialne influence podtipa H5, če gre za človeku najbolj nevaren podtip tega virusa pa naj bi dokončno izvedeli do konca tega tedna. Vsekakor pa gre sedaj zares, je dejala Vida Čadonič Špelič, saj imamo ptičjo gripo tudi v Sloveniji.
V javnosti pa so kmalu padli tudi prvi očitki o tem, da so najodgovornejši odreagiraliprepočasi, saj naj bi bil po lanskem odkritju ptičje gripe v sosednji Hrvaški pojav te nevarne bolezni pri nas pričakovan. Mrzla zima in nizke temperature so širjenje verjetno nekoliko zadržale, zadnja otoplitev pa je očitno storila svoje in v nedeljo objavljena novica je udarila kot iz neba. Ni toliko moteče, da je ta slaba novica najprej pricurljala iz Bruslja, bolj me skrbi dejstvo, da je vse skupaj trajalo prepočasi in sprva morda preveč po domače.
Poginuli labodje bil v Koblerjevem zalivu pri Mariboru najden v četrtek, odvzet je bil veterinarski bris in po redni pošti (?!) poslan v Ljubljano. Tam so "nevarno"pošiljko prejeli v petek, v soboto so odčitali rezultate in ugotovili pozitivni izvid na H5 ter po pričevanju najodgovornejših iz Vursa takoj ukrepali. V nedeljo zjutraj se je sestal krizni štab državnega središča za spremljanje bolezni, kije o pojavu virusa H5 obvestil Bruselj ter sprejel nadaljnje ukrepe. Šele poldne pa je vest o pojavu ptičje gripe v Sloveniji pricurljala na dan, in to iz Bruslja.
Preljubi Slovenci, od četrtka do nedelje so minili skoraj štirje dnevi in v tem času se je na ogroženem območju in še kje lahko zgodilo še marsikaj. Zagotovo je čas v takih primerih odločujoč, še posebej zaradi širše zaščite žarišča, učinkovitega ukrepanja ter osveščanje okoliške javnosti, saj so lahko v nasprotnem primeru posledice neslutene. Avstrijci so pokazali, da so bili hitrejši od nas, tudi rezultati o prisotnosti virusa H5 so bili laboratorijsko potrjeni v pičlih dveh dneh. Pri nas pa naj bi zanje izvedeli šele danes ali jutri, ko bo lahko vsak od nas tudi sam ugotovil, če so očitki oprepočasnosti in nedoslednosti morda odveč.
Martin Ozmec
Rejci na območju celotne Slovenije morajo od srede perutnino gojiti v ograjenem prostoru, hraniti in napajati jo morajo v zaprtem prostoru in preprečiti kakršenkoli stik z vodnimi pticami. Po novem je razširjeno tudi območje z izrazitim tveganjem, na katerem je treba perutnino rediti v zaprtih prostorih, vodo za napajanje iz zajetij, kjer bi bil možen stik z divjo perutnino, pa prekuhavati.
Območje z izrazitim tveganjem zajema občine Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Zavrč ter mestni občini Maribor in Ptuj.
Ob novih primerih suma okužbe s ptičjo gripo pri divjih pticah slovenske veterinarske oblasti ukrepajo tako, kot da gre za najnevarnejšo obliko virusa. Poleg sive čaplje, ki so jo našli na območju občine Slovenj Gradec, obstaja sum okužbe s ptičjo gripo tudi pri petih labodih z območja Maribora in Mute, kjer že veljajo posebni zaščitni ukrepi. Najkasneje v soboto naj bi bilo dokončno znano, ali so bile te ptice okužene z virusom ptičje gripe.
STA
Foto: M. Ozmec
pticah, se je v sredo kot šesta pridružila še Madžarska, ki je svoj vzorec prav tako poslala v referenčni laboratorij EU za ptičjo gripo v britanski Weybridge. Po mnenju nemških strokovnjakov je najnevarnejši tip bolezni dosegel Nemčijo, potrdili pa so jo že tudi v sosednji Avstriji.
Po odkritju virusa ptičje gripe v več državah EU so izvedenci članic povezave v sredo v Bruslju že sprejeli dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Predvsem pa so prepovedali uvoz neobdelanega perja iz
vseh tretjih držav ter potrdili nacionalne programe za izvajanje nadzora nad boleznijo, pri čemer so odobrili tudi sredstva za njihovo sofinanciranje. Najverjetneje pa bodo sledili še drugi ukrepi, evropska komisija je namreč v sredo napovedala, da bi lahko stalni odbor za pre-hransko verigo ter živalsko zdravje že danes potrdil tudi načrte za ukrepanje v primeru, da bi se ptičja gripa v EU z divjih ptic razširila tudi na domačo perutnino.
Na Ptujskem našli tri poginule labode
Po podatkih Regijskega centra za obveščanje v Ptu-
EU sofinancira boj proti ptičji gripi
Po odkritju virusa ptičje gripe pri divjih pticah v več državah EU so izvedenci članic povezave v Bruslju sprejeli dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Povsem so prepovedali uvoz neobdelanega perja iz vseh tretjih držav ter potrdili nacionalne programe za izvajanje nadzora nad boleznijo, pri čemer so odobrili tudi sredstva za njihovo sofinanciranje.
Slovenija bo za izvajanje programa, katerega glavni cilj je zgodnje odkrivanje bolezni, za obdobje od 1. februarja do konca decembra letos dobila 23.500 evrov, medtem ko si bodo skupaj članice razdelile slaba dva milijona evrov. Programi predvidevajo obsežno testiranje ptic v petindvaj-seterici: komisija pričakuje, da bodo opravljeni na 60.000 divjih in 300.000 domačih pticah.
Za prepoved uvoza vsega neobdelanega perja iz tretjih držav pa se je EU odločila zaradi hitrega širjenja ptičje gripe v zadnjih mesecih ter trenutnega velikega tveganja za še nadaljnje širjenje. Uvoz neobdelanega perja iz tretjih držav, ki jih je ptičja gripa že prizadela, je bil sicer prepovedan že prej, v tej skupini pa je bila večina velikih uvoznic. Prepoved na uvoz perja bo veljala vsaj do 31. julija.
STA
Na slovenske živilce ptičja gripa vpliva različno
Slovenska živilska industrija različno čuti posledice ptičje gripe. V Jati Emoni ocenjujejo, da jim zaradi prepovedi uvoza in prevoza perutninskih proizvodov predvsem v sosednje države grozi izguba prihodkov, če se razmere ne bodo spremenile, pa tudi izguba delovnih mest. V Perutnini Ptuj pa medtem ugotavljajo, da prodaja njihovih izdelkov ni upadla.
Ker v kratkem času, predvsem pa v trenutnih razmerah ni mogoče na hitro najti nadomestnih trgov, Jati Emoni po oceni uprave grozi izguba prihodkov v višini 500 milijonov tolarjev in bilančna izguba v višini 100 milijonov tolarjev. Če se bodo upravne omejitve poslovanja nadaljevale, pa je v družbi trajno ogroženih 25 delovnih mest, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.
V Perutnini Ptuj so nasprotno prepričani, da so potrošniki dobro obveščeni o izvajanju zaščitnih ukrepov pred ptičjo gripo v družbi in da zaupajo v kakovost, varnost in zdravstveno neoporečnost njihovih živil. Zato ne pričakujejo sprememb nakupovalnih odločitev in navad kupcev, so za STA pojasnili v družbi.
Perutnina Ptuj približno polovico svojih prihodkov ustvari na tujih trgih, pri čemer je struktura izvoza zelo različna. Na Hrvaškem imajo, kot so pojasnili, svojo hčerinsko družbo in vse izdelke in meso prodajajo kot hrvaško podjetje (Made in Croatia), zaradi tega pojav ptičje gripe v Sloveniji ne bi smel vplivati na obseg in dinamiko prodaje na hrvaškem trgu.
STA
ju so v tem tednu na širšem ptujskem območju našli tri poginule labode. Prvega so našli v ponedeljek, 13. februarja, na jezu v Markovcih, drugega v torek, 14. februarja, v stari strugi Drave pri Orešju, tretjega pa v sredo, 15. februarja, okoli poldneva v kanalu pred hidroelektrarno na Forminu, pri čemer
so pomagali člani PGD Ptuj. Poklicali smo na ptujsko enoto Veterinarske uprave Republike Slovenije, kjer nam vodja oddelka za zdravstveno varstvo živali Alenka Neudauer Krajnc včeraj do 13. ure do zaključka redakcije podrobnejših podatkov o tem ni mogla posredovati.
-OM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze • Priprava razvojnega programa podeželja
Do evropskega denarja z »vsem živim«
PRJ Halo je v preteklem tednu organiziral delavnice po vseh šestih haloških občinah z namenom pridobiti čim več zanimivih in uporabnih idej, ki jih namerava vključiti v širok razvojni program podeželja za Haloze, s katerim bodo kandidirale za bodoča nemajhna evropska sredstva, namenjena prav za podeželja. Za kaj pravzaprav gre in kakšne so možnosti, pa je bilo povedano na prvem srečanju vseh zainteresiranih v Žetalah.
Slišati je bilo veliko in od začetka je vse skupaj zvenelo zelo strokovno in »zakompli-cirano«, glavna poanta vsega skupaj pa je v tem, da se je Evropa odločila sofinancirati projekte za vsesplošen razvoj podeželja in ne zgolj kmetijskih dejavnosti. Prej nasprotno, saj slednje očitno nimajo več prave perspektive, ki bi omogočala dostojno preživetje. Tako naj bi z novo obliko in vsebino finančnega sklada dobile prednost vse tiste dejavnosti, ki bi se lahko razvijale na podeželju in zagotavljale nova delovna mesta, posledično temu pozitivne finančne učinke, ohranile ali povečale število prebivalstva v neurbaniziranih okoljih, pri čemer nikakor ni več pomembno, da bi dejavnost morala imeti kmetijski značaj.
Prednost novega načina je tudi v tem, da so okvirji za razvojne programe s projekti zelo široki, kar pomeni, da se lahko do evropskega denarja pride skorajda s kakršnimkoli projektom, ki bo le spisan dovolj dobro in prepričljivo za tiste, ki bodo denar delili. Kaj so tisti projekti oz. zadeve, ki jih neko okolje vidi kot razvojno priložnost, pa si lahko določijo in zamislijo prebivalci sami. Vendar pa: evropsko sofinanciranje bo omejeno realno za vzhodno Slovenijo nekje na 50 odstotkov, kar spet pomeni, da mora nosilec (najsi bo to občina, podjetje ali posameznik) morebiti odobren projekt polovično financirati sam. Tako je še najlažje in najbolj enostavno ter na kratko povedati vse to, kar je bilo slišati na skoraj triurnem srečanju in predavanju.
V program vse, kar lahko uspe na podeželju!
Podrobno je o možnostih koriščenja sredstev v obdobju 2007-2013, na katerega
Kaj so druge države iztržile iz Leader programa?
Prav zanimivo je pogledati projekte, s katerimi so nekatere EU države izkoristile Leader program; Danska je uspela s projektom Zavetišča za pohodni-kepo naravi Danske; gre za izgradnjo navadnih lesenih odprtih utic s streho, v katerih lahko popotniki prespijo v lastnih spalnih vrečah. Nemčija je uspela pridobiti 3,6 milijona evrov za projekt Oblikovanje regije Gornja Švabska, v okviru katerega je predstavila stavbno kulturno dediščino, arheološke najdbe in pripravila skupen koledar dogodkov, Sardinija pa je uspela s projektom Kakovostni proizvodi Mon-tiferru, kjer je v osnovi šlo za promocijo tipičnega lokalnega sira, na katero se je potem navezala vsa turistična in gostinska ponudba. Finci pa so, jasno, uspeli s projektom kopališča, fitnessa in savne.
so tudi usmerjeni razvojni programi podeželja (teh se v državi pripravlja več za različna območja), spregovoril član pogajalske skupine Josip Pin-tar: »Svet EU je že sprejel novo uredbo o razvoju podeželja, katere cilj je razviti moderno politiko za podeželje. Bistveno pri tem je, da se je namesto več dosedanjih skladov za financiranje oblikoval le en sam sklad. Tako bo financiranje in tudi sam pregled nad potekom izvajanja projektov lažji. Prav tako je nadvse pomembno tudi dejstvo, da so prioritetne
dejanske in specifične potrebe določenih območij v smeri razvoja podeželja in da s tem ni več diktiranja »od zgoraj navzdol«, kaj naj bi se kje odvijalo oz. razvijalo.«
Kot je bilo razumeti Pintarja, nastopa v prihodnje kot osrednji program, iz katerega bo možno črpati razvojna sredstva, t. i. Leader program, ki temelji na treh oseh oziroma ciljih: izboljšanju konkurenčnosti kmetijstva, varovanju okolja in podeželske krajine ter na povečevanju kakovosti življenja. »Predvidenih ukre-
Kakšen bo razvojni program podeželja za Haloze?
Foto: SM
Član pogajalske skupine Josip Pintar: »Iz Ledaer programa so lahko sofinancirane tudi povsem nekmetijske dejavnosti oz. investicije. Pogoj je le, da bodo zajete v razvojnem programu, če bo seveda ta uspešen pri kandidaturi.«
pov v okviru teh treh osi je veliko, kar 35. Nekateri so enaki oz. podobni, kot smo jih že izvajali, so pa tudi številne novosti. Med njimi je prav gotovo večji poudarek gozdarstvu in podpori agroživilskim podjetjem. Pri OMD izplačilih je pričakovati nove definicije kriterijev; morda tudi Haloze dobijo posebni tretman. Prav tako bodo deležne posebne pozornosti kmetije iz območja NATURE 2000, bistveno pa je, kot že rečeno, da bodo iz Leda-er programa lahko sofinancirane tudi povsem nekmetijske dejavnosti oz. investicije. Pogoj je le, da bodo zajete v razvojnem programu, če bo seveda ta uspešen pri kandidaturi,« je še povedal Pintar.
V okviru Leader programa naj bi bilo sicer na voljo skupno 800 milijonov evrov za celotno obdobje, kar pomeni okrog 114 milijonov evrov so-financerskega denarja vsako leto.
Huda konkurenca: v Sloveniji 31 območij s programi!
Seveda pa razvojni program za podeželje, ki ga konkretno za haloško območje s šestimi občinami pripravlja PRJ Halo, mora zadostovati določenim pogojem.
Osnova za pripravo takega programa je zaključen geografski okoliš s povezujo-čimi značilnostmi, zajemati pa mora najmanj tri občine ali vsaj 10.000 prebivalcev. Haloze tem kriterijem zadostujejo, kot pa je še dodatno vse zbrane opozoril Pintar,
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
mora biti izdelan program za celotno območje dovolj jasen, zajel naj bi čim več projektov, izpostaviti pa mora nekaj glavnih, prioritetnih za vse haloške občine: »To poudarjam, ker je treba izkoristiti vse možnosti, ukrepov v omenjenih treh oseh pa je ogromno. Vendar pa program ne bo uspešen, če ne bo dokazoval svoje ekonomske upravičenosti, torej mora pokazati, kaj z izvedbo dejansko prinaša okolici in ljudem. Banalno povedano: če je temeljna strategija razvoja Haloz v turizmu, potem lahko do sofinanciranja v okviru Leader programa pridejo tudi tisti posamezniki, ki si, recimo, želijo zgraditi frizerski salon, beauty center ipd., saj se vse to vključuje v turizem, vendar pa mora biti to ustrezno opredeljeno.« Da potem v takšen program lahko spada tudi celotna infrastruktura (tako cestna kot komunalna) in še marsikaj, od kulturne dediščine naprej, je tako jasno.
Zadeva pa vseeno ni tako čisto enostavna, kot se sliši in vidi na prvi pogled. V Sloveniji se namreč na črpanje sredstev iz Leader programa pripravlja kar 31 območij s svojimi razvojnimi programi za podeželje! Haloze so torej le eno izmed njih. V Sloveniji naj bi bila dva razpisa za pridobitev denarja iz tega programa, v prvem naj bi prišlo v izbor le sedem projektov, v drugem pa ostali, skupno pa naj bi bilo za razvoj podeželja namenjenih 2 do 3 milijarde tolarjev. Za izplačila bo pristojna Agencija za kmetijske trge.
Konkurenca znotraj države bo torej velika, je vse prisotne opozoril Jernej Golc in jih pozval k sodelovanju: »Zamisli lahko posredujete vsi: občine, društva, posamezniki. V tako široko zasnovanem programu pa bo potrebno sodelovanje številnih partnerjev, tudi bank,
zadrug, gospodarske zbornice itd., zaradi kompleksnosti pa je nujno tudi upoštevanje oz. vključevanje občinske prostorske strategije.«
Delež
sofinanciranja bo določila naša vlada
Glede na širino oz. možnost vključevanja v razvojni program vsega, kar se lahko zgodi na podeželju, je majšperško županjo zanimalo, ali lahko občina v ta program vključi tudi projekte, ki so že zajeti v regionalnem razvojnem programu, in kot je odgovoril Golc, to ni nobena težava. Če bodo sofinancirani iz regionalnih spodbud, potem bodo v programu razvoja podeželja pač izpadli, sicer pa bo možno tudi kombinirano sofinanciranje do polovice vrednosti celotnega projekta.
Župana Butolena pa je bolj zanimalo, ali bo možno za vzhodni del Slovenije oz. območja iz tega predela računati na višjo stopnjo sofinanciranja iz Leader programa. »Uradno se sicer govori o 80-odstotnem financiranju, vendar pa bo dejanski delež verjetno manjši. Računajte na 50 odstotkov. Kolikšen pa bo, bo določila naša država oz. vlada in ne Evropa!«
Kakorkoli že, nova finančna perspektiva za obdobje 2007 do 2013 z vsemi ukrepi in skladi, ki jih vključuje, jasno kaže, da je s kmetijstvom kot perspektivno proizvodno panogo konec. Namesto tega se bo podpiralo skoraj vse, kar bo na kakršenkoli že način ohranjalo poseljenost in živost podeželskega okolja. To sicer kmetijstva ne izključuje povsem, dejstvo pa je, da ga postavlja v stransko vlogo kot le enega izmed možnih dejavnikov za razvoj podeželja.
SM
Foto: SM
4 TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 17. februarja 2006
Jeruzalem • Obnova objekta na Jeruzalemu
Za silvestrovanje bo pripravljeno
Kot je znano, je pred leti objekt na Jeruzalemu prišel v last občine Ljutomer, s katero se je podjetje Jeruzalem Ormož uspelo dogovoriti o dolgoročnem najemu. Pozimi se je začela obnova stare gostilne, čas pa pritiska, saj mora najemnik objekt obnoviti do konca leta. Vložek podjetja v obnovo se bo določeno obdobje poračunaval pri najemnini.
Objekt nosi letnico 1652 in ga je potrebno konstrukcijsko stabilizirati, potem pa obnoviti vse zaključne elemente, obloge, inštalacije. Vrednost investicije znaša 300 milijonov SIT, od katerih mora podjetje zagotoviti 240 milijonov lastnih ali kreditnih sredstev, uspešno pa so se potegovali tudi za strukturna sredstva, ki so jih uspeli pridobiti v višini 60 milijonov SIT.
Delati so začeli šele pozimi, saj se je celoten projekt zavlekel zaradi razpisa in pogojev, da se dela ne začnejo prej, preden je izdana odločba, objekt pa naj bi bil po pogodbi urejen najkasneje do januarja prihodnjega leta. Silvo Žižek, direktor Jeruzalema Ormoža, je povedal, da si po tihem želijo objekt urediti že do martinovanja, najkasneje pa do 31. 12. 2006, tako da bodo silvestrovanje gotovo že organizirali na Jeruzalemu.
Želja po ureditvi lastnega objekta na Jeruzalemu izhaja iz vizije podjetja Jeruzalem Ormož, ki se iz proizvodnega podjetja poskuša preoblikovati v proizvodno-storitveno podjetje. V turistični infrastrukturi, turistični cesti in vinski kleti vidijo možnost, kje bi lahko nadgradili ceno svojim izdelkom. Postali so zelo aktivni pri promociji blagovne znamke Jeruzalem Ormož, skozi katero poskušajo izpostavljati Jeruzalem kot izvorni kraj in blagovno znamko. »Zgodbo o naših krajih in vinih je treba verodostojno podkrepiti tako, da kupca povabimo v naše kraje, kjer si dejansko ogleda Jeruzalem. Področje z Jeruzale-
Obnova nekaj stoletij starega objekta bo zahtevna.
mom na čelu želimo povzdigniti v smislu vinogradniške okolice, na osnovi česar bi lahko tudi pri prodaji samega vina dosegali višje cene. Naši sosedje prodajajo vino v glavnem doma. Nam je sporočanje tega, kaj imamo, zatajilo. Manjši vinogradniki so pri tem uspešnejši, ker imajo direktni kontakt s kupci. Mi smo kontaktirali s trgovino, saj želimo narediti kvalitetni preskok.
Danes je na Jeruzalemu gradbišče, čez leto pa naj bi vsakemu zastal dih, saj je to centralni del ljutomersko ormoških-goric ter začetek
in konec zgodbe. Če se eno področje izloči, z zanimivo turistično infrastrukturo skozi turistične obiske, omogoči nekaj večjo prepoznavnost celotnega območja. Po legi je Jeruzalem najvišja točka Ljutomersko-Ormoških goric in k temu se poda nek nivo, ki bi ga radi zagotovili. S tem pa se ne zapirajo vrata vsej drugi ponudbi,« je prepričan Žižek.
Temu se niti ne bo mogoče izogniti, saj je Jeruzalem točka, ki jo turisti masovno obiskujejo. Zato bo obnovljen objekt razdeljen na dva dela. V spodnjem delu bo mogo-
če sprejeti dva avtobusa gostov, zgoraj pa bo klasična restavracija z nekaj sobami in apartmaji s skupno okrog 20 ležišči. Vendar je to šele prva faza obnove Jeruzalema. Kot naslednje nameravajo urediti spodnji plato in nato še en nivo niže, saj je na Jeruzalemu kup objektov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v turistične namene. Poleg tega Jeruzalem niso le objekti, ponaša se tudi z znamenitim parkom, ki ga bo treba revita-lizirati. Za začetek bodo naredili načrt obnove, sanacija parka pa bo trajala leta.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Novi trg 7 prodan
Foto: Črtomir Goznik
Se zadnje nepremično premoženje trgovskega podjetja Emona Merkur v stečaju je dobilo pred kratkim novega lastnika. Stavbo na Novem trgu 7 s pripadajočimi zemljišči so večkrat neuspešno prodajali na javnih dražbah, po neuspeli decembrski pa je ponudbo za odkup oddalo podjetje B. M. M. iz Maribora, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi, med drugim z uvozom in izvozom. Kupnino 95 milijonov tolarjev je kupec kmalu po podpisu pogodbe tudi plačal. Kot je povedal direktor podjetja B. M. M. Leon Šteharnik, za zdaj sedanji najemniki ostajajo v objektu, o tem, kakšni so njihovi dolgoročni načrti na Ptuju, pa v tem trenutku še ni želel povedati. Stečajni upravitelj Ignac Mariničpa je povedal, da je, kar zadeva njega, stečaj Emone Merkur končan, ne pa tudi med upniki, ki se medsebojno tožijo, česar pa ne more komentirati. V teh dneh je bil narok za delitev stečajne mase. Gre za 157 milijonov tolarjev in pol, ki naj bi jih razdelili med upnike. Vsak naj bi prejel 15 odstotkov od priznanih terjatev.
MG
Polenšak • Srečanje obrtnikov
V	di orani gasilskega doma na Polenšaku je bilo konec minulega tedna spet zelo veselo. Tokrat je bilo vzrok za glasbo, ples in pogovor že četrto tradicionalno srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Dornava, ki ga pod taktirko predsednika Franca Kukovca pripravlja komisija za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino: »Naše srečanje je vedno terminsko povezano s slovenskim kulturnim praznikom. Poglavitni namen pa je v sproščenem druženju ob glasbi, plesu in dobri hrani, da se vsaj za kratek čas nekoliko pozabijo vsakodnevne skrbi, ki jih je podjetniški vsakdan več kot poln. Seveda pa si vsi gostje izmenjajo tudi izkušnje, se pogovorijo o težavah, si pomagajo z rešitvami in se morda tudi najdejo ali povežejo v kakšnem skupnem projektu.«
V	Dornavi je sicer registriranih skupno kar 90 podjetnikov in obrtnikov, kar je za tako majhno občino gotovo veliko.
SM
Lenart • Ponovoletni sprejem
v sredo, 8. februarja, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike, kulturne in športne delavce, direktorje zavodov, skratka ljudi, ki opravljajo odgovornejše naloge na gospodarskem in drugih področjih. Sprejem je potekal v kulturnem domu v Lenartu, kjer je najprej nekaj skladb zaigrala Anita Kralj, potem je zbranim spregovoril župan in se jim zahvalil za dosedanje delo z željo, da tudi v prihodnje tako dobro delajo in sodelujejo, kajti vsako leto morajo biti nekoliko boljši, je poudaril mag. Ivan Vogrin. Program seje nadaljeval z gledališko predstavo Ženska avdicija v izvedbi Cafe teatra iz Ljubljane. Po končani predstavi je bilo v prostorih Občine Lenart družabno srečanje, na katerem so si povabljeni izmenjali izkušnje in se pogovorili o načrtih, kijih nameravajo realizirati v letošnjem letu.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Ptuj • 46. ptujsko kurentovanje
Slovenska pustna prestolnica ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■
z novimi obrazi in prijemi
V Mestni hiši na Ptuju je v torek potekala tiskovna konferenca pred začetkom 46. ptujskega kurentovanja, ki se bo pričelo 18. februarja in bo trajalo do 28. februarja.
Kurentovanje, ki še vedno ostaja eno od osrednjih tradicionalnih in etnoloških prireditvenih projektov Ptuja, so predstavili: Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj, Milan Gabrovec, vodja etnografskega in karnevalskega dela ku-rentovanja, Marko Klinc - Klinc Hauptman Spuh-ljanski, letošnji princ karnevala, in Boštjan Lesjak, programski vodja.
Program 46. kurentovanja je ambiciozno zastavljen, prinaša vrsto vsebinskih novosti, tri povorke (ob dveh že tradicionalnih prvič tudi veliko otroško in mladinsko, ki bo 25. februarja ob 11. uri), veliko dogajanja za otroke in mladino, pustne delavnice, animacije in maškarade, Pikapoloničina bo 19. februarja z Romano Krajčan, 27. februarja jo pripravljata CID in dPm, kjer bo nastopil tudi čarovnik
Grega. Na prvem mestu pa je vrnitev dogajanja v mesto, kar je povezano z nekaterimi logističnimi problemi, ki so jih vsaj za zdaj uspeli rešiti. Tematsko obarvani večeri v karnevalski dvorani na tržnici z znanimi glasbenimi gosti in veliko animacije naj bi vabili k množičnemu maskiranju, kar se bo poznalo tudi pri vstopnini, ki bo nižja za 500 tolarjev, sicer bo obisk stal 1500 tolarjev, s karnevalsko prepustnico, ki bo stala 7 tisoč tolarjev, pa bodo enajstdnevni obiski še cenejši. Za nedeljsko povorko, ki bo 26. februarja in na kateri pričakujejo rekordno število mask v pustnem sprevodu, če bo lepo vreme računajo na okrog 2500 mask in več kot 55 tisoč obiskovalcev, pa bo potrebno kupiti vstopnico, ki bo stala 500 tolarjev. Ob domačih skupinah, kurentov naj bi bilo več kot 400, naj bi se predstavili tudi pustni liki in maske iz Makedonije, Bolgarije, Avstrije, Hrvaške in Črne gore. Kar-
Foto: Črtomir Goznik
Glavno dogajanje v mestu bo potekalo v karnevalski dvorani na ptujski tržnici. S šotorom na Mestnem trgu pa naj bi polovili dogajanje, kjer se bodo vsak večer med 18. in 19. uro vrstili nastopi kurentov in etnografskih skupin. Vrnitev kurentovanja v mesto naj bi več pustnega dogajanja »vrnila« tudi v ptujske gostilne, kjer ob pustnih pojedinah pripravljajo tudi mnogo zabave, zlasti še v kavarni Evropa in Super Liju, ki bo v času pusta hiša zabave, kjer bodo različni zabavni programi potekali vseh enajst dni ptujskega pustovanja.
nevalski del nedeljske povorke pa bodo že po tradiciji nosile skupine iz Stojncev,
Bukovcev, Prvencev, Sovič -Dravcev, Cirkovc, Leskovca, Okiča. 350 kurentov s po-
kači iz Župečje vasi, orači iz Okiča, kopjaši FD Markovci, pokači iz Tržca, orači KFD
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference 46. ptujskega kurentovanja
Investirajte varneje. Trikrat varneje!
Uravnoteženvzajemni sklad Capital Invest Guarantee Basket 2013 investiravnajboljše vrednostne papirje na kapitalskem trgu Vzhodne in Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico s trojno garancijo Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj in si pridobite priložnost za rast svoje naložbe. Vplačila v sklad so možna do 29. septembra 2005.
Banli^Vustria Creditanstalt
Investicijske sklade Capital Invest upravlja Capital Invest GmbH, die Kapitalanlagegeselischaft der Bank Austria Creditanstalt Gruppe. Trženje, distribucijo in vplačila investicijskih skladov Capital Invest izvaja Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Investicijski sklad nima statusa depozita po slovenskem Zakonu o bančništvu. Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj v primeru izstopa iz sklada pred njegovo zapadlostjo dne 30.09.2013 ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance. Prospekt vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.ba-ca.si in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija znaša 3 % vplačanega zneska. Upravljalska provizija znaša na letnem nivoju največ 1,2 %. Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
Fašenki v okolici Ptuja
V Markovcih bodo fašenkovali 25. februarja ob 13. uri, uro kasneje so tega dne napovedali fašenk v Cirkulanah, v Dornavi se bo fašenkova povorka pričela 27. februarja ob 14. uri, v Vidmu prav tako 27.februarja z začetkom ob 14,30 uri, za pustni torek pa bo še posebej veselo v Cirkovcah, kjer se bo karnevalski sprevod začel ob 13. uri, in v Bukovcih, kjer bo ob 14. uri. Od letošnjega pusta pa se bodo na Ptuju že po tradiciji poslovili s pokopom pusta, ki bo na Mestnem trgu na pustni torek ob 16. uri, ki ga bo letos prvič na Ptuju izvedla folklorna skupina iz Loke - Rošnje, njihova uprizoritev pokopa pusta bo drugačna od dosedanjih tradicionalnih ptujskih pokopov, že zato se jo bo splačalo videti. V karnevalski dvorani pa se bo ob 20. uri pričel atomski finale z Atomik Harmonik, Sašo Lendero, Sabor Cubano in Trubači. Kot je povedal letošnji princ karnevala Klinc Hauptman Spuhljanski, si bo med drugim tudi prizadeval, da bo MO Ptuj dan svetega Pusta proglasila za praznik MO Ptuj. Svetnikom bo v zvezi s tem predložil tehtno pisno obrazložitev in utemeljitev. Prepričan je, da si njegovi podložniki in prebivalci njegovega kraljestva zaslužijo poseben dan za sprostitev in iskreno dobro voljo, ki je je v Sloveniji vse manj.
Podlehnik in orači Leskovca pa bo ob skupinah Koši šo-štanjski, KTD Vrbiške Šjme, društvo Pust Mozirski, Liški pustji iz Liga nad Kanalom, škoromati iz Hrušice, kosci in orači iz Dobove skupaj z gardo princa letošnjega karnevala ter konjeniki nastopilo že na sobotni otvoritveni povorki 46. kurentovanja. Nastopili bosta tudi godbi na pihala občine Markovci in Pihalni orkester Ptuj. Častni pokrovitelj 46. kurento-vanja je minister za kulturo Republike Slovenije Vasko Simoniti.
Za plačilo pustnine bo vsak obiskovalec prejel obesek z glinastim kurentom in bon za krof, ki ga bo lahko »unovčil« v ptujskih gostilnah. Pustno večerjo za veliki pustni ples v soboto, 25. februarja, z vstopnino vred bo stala 5 tisoč tolarjev, bo mogoče ob karnevalski dvorani na tržnici in v šotoru pred Mestno hišo »unovčiti« še v gostilni PP, hotelu Mitra, Amadeusu, Pri pošti, Roziki in v Salsi. Stroški 46. kurentovanja v tem trenutku znašajo nekaj več kot 67 milijonov tolarjev, prihodki pa 69 milijonov tolarjev. Glavnino prihodkov so zagotovili sponzorji in donatorji.
Drzni kurent 2006
Ena od novosti letošnjega kurentovanja je tudi kurent bus, ki je obiskal več kot 40 mest v Sloveniji, bil je tudi v Avstriji, te dni pa je obiskal tudi Zagreb. Z njegovo pomočjo so organizatorji 46. kurentovanja letošnjo prireditev predstavili celi Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Odziv je bil dober. V letu 2007 bo zato turo še razširil. Ena od novosti pa je tudi Drzni kurent 2006, tekmovanje, s katerim bodo »pogumne« Slovenke in »pogumni« Slovenci pokazali, koliko so zares vztrajni in vzdržljivi. Deset kandidatov, izbrali jih bodo te dni, bo enajst dni izpostavljenih najrazličnejšim situacijam in nalogam, ki jih bodo opravljali pod budnim očesom javnosti. Na delu bodo od 8. do 24. ure vsak dan. Njihove tekmovalne prostore bodo postavili pred karnevalsko dvorano na tržnici.
Ptujski pust je že od nekdaj zelo močno povezan z najrazličnejšim drugim dogajanjem oziroma spremljajočimi prireditvami. V Mestni hiši na Ptuju je na ogled razstava pustnih fotografij Mojce Lešnik, v hotelu Mitra razstava ptujskega slikarja in kiparja Borisa Žoharja, vabi pa tudi potujoči pustni kino, ki bo obiskal Ptuj, Markovce in Lancovo vas. V organizaciji Leo kluba Ptuj pa bo tudi letos potekala likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre. V okviru znan-stveno-strokovnega posveta pa bodo predstavili fašenk v etnografskem filmu.
Ptuj odšteva ure do uradnega začetka letošnjih pustnih dni, ki naj bi bili nekaj posebnega. Mesto in njegovi prebivalci so ponovno dobili priložnost, da se dokažejo, koliko živijo s to največjo ptujsko in slovensko pustno prireditvijo.
MG
Ptuj • Državni svet na ptujskem gradu
Se sistem razbija zaradi nepravih ljudi?
Državni svet Republike Slovenije je svojo 41. sejo oddelal na Ptuju. Zasedal je v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Ob tej priložnosti so jih pozdravili ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in državni svetnik s Ptujskega Robert Čeh.
Zaslužnih za to, da je državni svet zasedal na Ptuju, je več Ptujčanov, ne samo državni svetnik, ki je prepričan, da si to Ptuj tudi zasluži. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je o svojem mestu govoril kot o biseru nacionalnega pomena, ki ga Ptuj ni zmožen sam vzdrževati in razvijati, pričakuje, da bodo zahtevam tega bisera prisluhnili tudi državni svetniki.
Na Ptuju so v sredo državni svetniki razpravljali o šestih točkah dnevnega reda. Odobrili so zapisnik 40. seje, obravnavali pobude in vprašanja, glasovali o predlogu mnenja k predlogu zakona o društvih, razpravljali o poročilu o regionalnem razvoju, predlogu zakona o gospodarskih zbornicah in predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je predstavil novi državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Ptujčan Zvonko Zinrajh. Gre za enega najstarejših predpisov v naši državi, objavljen je bil leta 1974, doslej pa je bil že petnajstkrat spremenjen ali dopolnjen. V razpravi so državni svetniki zakon podprli, pri tem pa poudarili, da je področje javnega reda in miru eno najbolj problematičnih z vidika temeljnih svoboščin vsakega človeka.
Največ pa so v sredo na Ptuju državni svetniki razpravljali o zakonu o gospodarskih družbah, ki ga v predloženi obliki ne podpirajo.
»V oceni stanja predlagatelj nikjer ne pove, na podlagi kakšnih vsebinskih argumentov je treba spremeniti tradicionalno javnopravno ureditev Gospodarske zbornice Slovenije, ki ima svoje korenine v 153-letni tradiciji. Podana je le pavšalna ocena, da ima obstoječa ureditev številne slabosti. Gospodarska zbornica Slovenije je doslej opravljala številne javne naloge, ki ji jih nov zakon namerava odvzeti. Predlagatelj pa ne pove, kdo jih bo opravljal in kako se bodo financirale. Iz predloga zakona bi lahko sklepali, da predlagateljeva cilja nista le uvedba prostovoljnega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije, temveč tudi sočasna drobitev GZS na večje število raznih zbornic, kar naj bi bilo spodbujeno s strokovno nespretno in ustavno sporno privatizacijo oziroma razdelitvijo premoženja,« je med drugim v svoji razpravi o predlogu zakona povedal Jožko Čuk. Glede na to, da je v koalicijski pogodbe določeno, da bo vladajoča koalicija posebno pozornost namenila temeljiti analizi ob-
Državni svetniki med zasedanjem v slavnostni dvorani ptujskega gradu
veznega članstva v zbornicah ter prednostim in tveganjem podeljevanja javnih pooblastil zbornicam, toliko bolj bega sedanji predlog zakona o gospodarskih zbornicah.
Reforme nevarnejše od ptičje gripe?
Anton Kampuš je ocenil, da je »prehiter«, brez poglobljene analize je razprava
nesmiselna. Od blizu si je v Slovaški ogledal, kaj pomeni neobvezno članstvo. Dr. Alojz Križman je v svoji razpravi poudaril, da bi se bolj morali bati epidemije reform, ki nam pretijo, kot pa ptičje gripe. Najprej bi se morali vprašati, kaj je slabega v nekem sistemu, kaj je dobrega, zakaj so potrebne spremembe, kako jih bomo dosegli, kako bomo rezultate sprememb merili in
kdo bo odgovoren, če pričakovanih rezultatov ne bo.
Za nekatere državne svetnike gre pri zakonu o gospodarskih družbah za prvorazredno merjenje politične moči. Zakaj bi žrtvovali cel sistem, če nekaj ljudi v njem ni pravih, se je vprašal podpredsednik državnega sveta Jože Stanič.
Po obsežni razpravi predloga zakona o gospodarskih
zbornicah niso podprli. Predlagajo pa, da se zaradi vseh argumentov, ki so jih navedli v razpravi, organizira posvet z namenom, da se pridobijo še dodatni predlogi in rešitve v korist vseh gospodarskih subjektov, predvsem pa obrtnih in malih podjetij, ki zagotovo potrebujejo tudi v prihodnje močno in reprezentativno zbornično organizacijo.
MG
Podravje • Ptujska KZ z novim hčerinskim podjetjem
Podjetje Zadružna oskrba
Že pred novim letom napovedana tretja hčerinska firma v 100-odstotni lasti ptujske kmetijske zadruge je v teh dneh pridobila uradno registracijo in začela poslovati. »Osnovna dejavnost tega podjetja bo oskrba s kmetijskim repromaterialom na celotnem slovenskem trgu,« pavi direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
Kot pojasnjuje v nadaljevanju, bo šlo predvsem za grosistične posle z ostalimi slovenskimi zadrugami: »Ustanovili smo jo zato, ker smo del te dejavnosti že opravljali znotraj KZ, vendarle pa gre za dejavnost, ki zahteva posebno pozornost,
prinaša pa tudi velike dohodke. Pridobili smo tudi usposobljene strokovne kadre z izkušnjami s tega področja. Kot rečeno, želimo sodelovati z vsemi zadrugami, da te ne bodo odvisne od drugega trgovca, ki ga pravzaprav nič ne povezuje z načeli zadruž-
Tesnejše sodelovanje s svetovalno službo
»V začetku letošnjega leta smo končno sedli skupaj predstavniki ptujskega KGZ oz. Kmetijske svetovalne službe in predstavniki naše KZ. Gre za to, da imamo iste kliente, delovali pa smo razcepljeno, vsak na svoji strani. To razdeljenost bomo zdaj poskušali preiti, saj je vsem nam skupen interes; to pa je, da kmet živi čim bolje. Če propade osnovna celica kmetijstva, potem so vsa naša podjetja oz. ustanove brez pomena.«
Kako konkretno naj bi to tesnejše sodelovanje izgledalo, je Marjan Janežkovičpojasnil z besedami: » Uporabljali bomo skupen pristop, skupaj organizirali strokovna izobraževanja, na posameznih programih bomo skupaj reševali morebitne probleme - torej v osnovi bomo poskušali čim bolje sinhronizirati naše aktivnosti.«
ništva in kmetijstva, ampak išče le profit. Naša firma z imenom Zadružna oskrba pa bo delovala po zadružnih načelih - torej racionalno s čim nižjimi stroški in čim višjo stopnjo konkurenčnosti, da bo zanimiva za vse kmetijske pridelovalce. Kjer ne bomo mogli vzpostaviti sodelovanja z zadrugami oz. z drugi-
mi kmetijskimi podjetji, se bomo pač obračali direktno na večje individualne kmetijske proizvajalce, da bi jim zagotovili čim cenejši pristop do repromateriala!«
Hkrati se bo v okviru te firme vršil tudi odkup popolnoma vseh tržnih viškov; od živine do žitaric. Eden izmed glavnih projektov te firme
pa je tudi vseslovensko organiziranje proizvodnje oljne ogrščice. »Ta postaja vedno bolj zanimiv kmetijski proizvod, in sicer iz dveh razlogov: prvič zaradi koruznega hrošča, ki zahteva intenzivno ko-lobarjenje, drugič pa zaradi zelo vprašljive nadaljnje proizvodnje sladkorne pese. Oljna ogrščica je tako ena izmed rešitev za vključitev v kolobar, seje pa se lahko tudi na drugih površinah, med njimi na t. i. obvezni prahi. Rešuje torej več težav v kmetijstvu, predstavlja pa tudi eno možnih rešitev vse večjega problema energetike. Goriva so namreč vse dražja, biodizel pa v tem kontekstu vse bolj zanimiva opcija.«
Dejstvo pa je, da je projekt pridelave in predelave oljne
ogrščice v biodizel zelo (finančno) zahteven, česar se v KZ zelo dobro zavedajo: »Res je, da zahteva velika denarna vlaganja, saj država zahteva od predelovalca ali do organizatorja proizvodnje garancijo za celotno vrednost pridelka, vse dokler ta ni predelan v biodizel. Gre za ogromna sredstva, toda odločili smo se vlagati v to proizvodnjo, jo financirati in zagotoviti odkup. Kupca za celotno količino, ki jo je možno pridelati v Sloveniji, že imamo. Z vidika odkupa in trženja torej ni težav.«
Janžekovič ocenjuje, da bodo posli hčerinske firme v okviru projektov, ki jih bo vodila, dosegali letno več milijard tolarjev: »To je firma s prihodnostjo!«
SM
Ptujska kmetijska zadruga postavlja temelje podjetniškemu poslovanju: novo hčerinsko podjetje Zadružna oskrba ima sedež na Rogozniški cesti.
KZ bo kreditirala razvojne projekte
Pav tako je, kot pravi direktor KZJanžekovič, v načrtu sodelovanje in zadružna pomoč pri izdelavi ter izvedbi projektov: »Denarja je v EU skladih dovolj, moramo pa priti do njega. Kmetije so ga potrebne, tudi zaradi investicij, in škoda ga je puščati v drugih blagajnah. Potrebni so dobro pripravljeni projekti, naša KZ pa bo sodelovala tudi tako, da bo perspektivnim kmetijam kreditirala potrebne lastne vložke oz. sofinanciranje pri odobritvi teh projektov. Ve se, da morajo kmetje vložiti do 50 odstotkov lastnih sredstev za pridobitev evropskega denarja, in ko gre za večje investicije, jim zmanjka. To je velika zavora, zato nameravamo pri tem nastopiti kot kreditoda-jalci oz. sovlagalci, s temi kmetijami pa se bomo nato preko petletnih pogodb dogovorili o načinu in roku vračila.«
Foto: SM
Ptuj • Minister za Javno upravo o vladnih reformah
Da bodo občani čim manj skakali od vrat do vrat
V začetku tedna je minister za javno upravo Republike Slovenije obiskal Ljutomer in Ptuj.
Na Ptuju se je najprej ustavil v ptujski Upravni enoti, kjer se je pogovarjal z načelnikom UE Ptuj mag. Metodom Grahom, prisoten je bil tudi poslanec državnega zbora Franc Pukšič, zatem je bil gost Radia Ptuj, v kulturni dvorani ptujske Gimnazije pa se je udeležil okrogle mize o vladnih reformah. Ob tej priložnosti se mu je pridružil tudi dekan Fakultete za logistične vede v Celju prof. dr. Martin Lipičnik. Organiziral jo je ptujski SDM, vodil pa Nikola Oblak.
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant, to je vedel že pred obiskom, je povedal, da Upravna enota Ptuj posluje dobro, da so stranke z njenim delom zadovoljne, prav tako to velja tudi za lokalne skupnost, in da večjih problemov ni. Načelnik ima le nekaj kadrovskih problemov.
Na okrogli mizi v kulturni
dvorani ptujske Gimnazije je minister Gregor Virant govoril o tem, v kakšni smeri naj bi šle slovenske socialne in gospodarske reforme, ta smer je bila določena že v koalicijski pogodbi. Ta smer ni nekaj novega, z reformo javno uprave želimo, da bi bila država čim cenejša, postopki za podjetja in državljane pa čim enostavnejši. Želimo cenejšo in učinkovitejšo državo, eno od reformnih področij je tudi davčni sistem, spremembe čakajo tudi delovno-pravno področje, zmanjšale naj bi se obremenitve za podjetja, v teku je postopno ukinjanje davka na izplačane plače, dokončno naj bi se ukinil leta 2009. Druga davčna tema, ki dviguje prah, je sprememba dohodninske lestvice, sprememba davka na dodano vrednost, na tem področju so se začela pogajanja in usklajevanja s sindikati, davčne
Foto: Črtomir Goznik
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant se je po obisku Ljutomera, 13. februarja, ustavil tudi na Ptuju. Obiskal je Upravno enoto Ptuj, gostoval na Radiu Ptuj, zatem pa se je udeležil okrogle mize v kulturni dvorani ptujske Gimnazije, kjer je govoril o vladnih reformah s poudarkom na reformi javne uprave. O uresničevanju bolonjskih procesov v slovenskem visokem šolstvu pa je govoril dekan Fakultete za logistične vede v Celju prof. dr. Martin Lipičnik.
Foto: Črtomir Goznik
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant napoveduje še cenejšo, učinkovitejšo in prijaznejšo upravo.
reforme bodo najtrši oreh, vendar bo potrebno doseči konsenz socialnih partnerjev. Reforme na področju de-lovno-pravne zakonodaje in delovnih razmerij naj bi omogočile večjo fleksibilnost pri zaposlovanju, saj je potrebno misliti tudi na 100 tisoč ljudi, ki so v tem trenutku brez službe in bi bili pripravljeni sprejeti vsakršno delo.
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant raje kot o reformi javne uprave govori o modernizaciji le-te,
da bi postala prijaznejša in učinkovitejša. Doslej jim je uspelo vpeljati že okrog 40 poenostavitev postopkov, možnosti pa je še na tisoče. Za primer je vzel davčno napoved za leto 2005, ki je še precej komplicirana, vendar so s prijaznim pismom vsakemu davčnemu zavezancu in s tem ko je napoved vsak prejel na dom, že naredili veliko. Za napoved za leto 2006 pa je pričakovati, da jo bo že skoraj v celoti izpolnila davkarija, zavezanci bodo samo vpisali
davčne olajšave. Po letu 2007 pa naj bi je sploh več ne pisali, ker jo bo davkarija napisala v celoti, odmero davka bomo dobili na dom, če se z njo ne bomo strinjali, bomo pač ugovarjali.
Uresničevanje bolonjskih procesov v slovenskem visokošolskem sistemu ne bo enostavno, brez večjih težav jih bo mogoče uresničiti v novih programih, torej v okviru novih fakultet, je prepričan dekan Fakultete za logistične vede Celje prof. dr.
Martin Lipičnik. Iz izobraževalnih programov bo potrebno izločiti vse nepotrebne in zastarele teme, s tem pa tudi skrajšati čas študij s štirih na tri leta. Izvajanje bolonjske-ga študija bo omogočilo več individualnega dela z vsakim študentom, zaradi tega po potrebno zaposliti za tretjino več asistentov, na drugi strani pa odpustiti nekatere visokošolske učitelje.
Škoda, da je dekanova razlaga uresničevanja bolonj-skih procesov v slovenskem visokem šolstvu ostala le pri uvodu, ker je minister Virant moral odgovoriti na nekaj vprašanj udeležencev okrogle mize, ki so se nanašala na še na druge poenostavitve postopkov, tudi na področju strategije prostora, in kjer je pričakovati tudi velike poenostavitve na segmentu dovoljenj za posege v prostor. Tako naj bi med drugim ukinili tudi lokacijske informacije, stanjšali potrebne projekte za izdajo gradbenih dovoljenj, število soglasij pa zmanjšali na minimum. Ptuju se ni treba bati, da ne bi bil "dobil" pokrajine in upravnega območja, je bil odgovor ministra na vprašanje glede regionalizacije. Kar pa zadeva členjenje na lokalni ravni, delitve občin na krajevne skupnosti in četrtne skupnosti, pa gre za zadeve, ki so v pristojnosti občine oziroma njenega občinskega sveta.
MG
Ormož • Dejavnosti Muzeja Ormož
Veliko pedagoškega dela
Od novega leta deluje Muzej Ormož, ki se po besedah Zdenke Kresnik, v. d. direktorice, trudi nadaljevati delo enako kot pred reorganizacijo, da bi bil organizacijski prehod za uporabnike čim manj moteč.
V zavodu so zaposleni višji kustus arheolog, kustus arheolog pripravnik, kustosinja etnologinja, muzejski doku-mentaristični tehnik in kustosinja zgodovinarka. Ostali so vsi zaposleni bivše OE Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki pokrivajo ista področja kot prej. Sedež novega muzeja je na Kolodvorski cesti 9, v gradu, kjer je poleg poslovnih prostorov tudi zgodovinska razstava Iz tradicije se je razvil današnji Ormož. Muzej ima prostore tudi v Veliki Nedelji, kjer so poleg pisarniških prostorov v gradu tudi etnološka zbirka s preko 800 eksponati in zgodovinska razstava Velika Nedelja skozi stoletja. Nov muzej je zaenkrat v celoti financiran iz občinskega proračuna.
Poslanstvo muzeja se ni spremenilo, v prvi vrsti se bodo posvečali zbiranju predmetov kulturne dediščine ormoške občine, njihovemu evidentiranju, dokumentiranju samih predmetov, ljudi, dogodkov, prireditev, vodenju fototeke, računalniškemu urejanju dokumentacije. Za vse odrasle, ki jih še posebej zanima lokalna preteklost, pa v prihodnje pripravljajo redna strokovna predavanja enkrat mesečno, pa tudi tradicija rednih razstav se bo nadaljevala. V središču pozornosti bo še naprej vodenje posameznikov in skupin, še večji poudarek pa želijo dati pedagoškem delu. V. d. direktorica Zdenka Kresnik je povedala, da želijo pritegniti čim več vrtcev, osnovnih in srednjih
šol, zato so se pri vstopnini odločili za brezplačno vodstvo teh skupin iz občine Ormož, da pri tej populaciji spodbudijo obisk gradov in muzeja. V okviru pedagoškega dela nudijo tudi mentorstva pri raziskovalnih nalogah. Letos bodo z gimnazijci raziskovali čas 2. svetovne vojne. Organizirali bodo tudi tri raziskovalne tabore - etnološkega, arheološkega in zgodovinskega. V arheološkem bodo izdelali kopije nekaterih keramičnih posod iz prazgodovinskega Ormoža, poskušali bodo rekonstruirati peč na osnovi arheoloških raziskovanj. V okviru zgodovinskega raziskovalnega tabora pa bodo že četrto leto zapovrstjo sodelovali z območno organizacijo Rdečega križa, v načrtu
imajo raziskovanje ormoške zgodovine. K sodelovanju na taborih bodo povabili učence višjih razredov osnovnih šol in srednješolce. V okviru etnološkega tabora, ki bo potekal na OŠ Ivanjkovci, pa bodo inven-tirali predmete in pripravili manjšo šolsko krajevno razstavo. Za najmlajše prijatelje muzeja bodo nadaljevali muzejske delavnice enkrat mesečno v domu starejših občanov.
Na vprašanje, kako poteka vračanje ormoških eksponatov, ki so bili minula leta na Ptuju, je Kresnikova povedala, da pogovori glede vračanja eksponatov še potekajo. Sicer pa se bo sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj nadaljevalo še naprej.
vki
Zdenka Kresnik, v. d. direktorice Muzeja Ormož
Foto: vki
Spodnje Podravje • Upokojenci o gospodarskih in socialnih reformah
Za spremembe, a ne v predlaganem obsegu
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, ki združuje 40 društev s prek 12.500 člani, je na razširjenem posvetu v torek, 7. februarja, razpravljala tudi o predvidenih gospodarsko-socialnih reformah. Prepričani so, da so nekatere potrebne, vendar ne takšne, kot so predlagane, pa tudi ne v tolikšnem obsegu, saj bi to prizadelo večino upokojencev.
Posvetovanja v sejni sobi Doma upokojencev v Ptuju se je udeležilo 70 predstavnikov društev upokojencev iz Spodnjega Podravja, v osrednji točki pa so obravnavali predvsem predvidene gospodarsko-socialne reforme v luči položaja in prihodnosti upokojencev. Kot je povedal Miroslav Bernhard, predsednik Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, so v zvezi s tem sprejeli več stališč.
"Ugotovili smo, da so kazalci o gospodarskih in socialnih razmerah v državi, ki jih objavljajo domače in mednarodne institucije, sorazmerno ugodni in ne terjajo prevratnih reform, zlasti ne takšnih v škodo socialne države. Zato ni dobro, da nekateri zagovorniki reforme ustvarjajo atmosfero strahu, ko napovedujejo, da se bosta sesula gospodarski in socialni sistem, če ga Slovenija ne bi reformirala. Nobene takšne nevarnosti ni, zato so ukrepi za ekonomski in socialni napredek lahko bolj umirje-
ni, sistematični ter oprti na soglasje socialnih partnerjev, brez nepotrebnih kampanj, ki spominjajo na izredne razmere," je poudaril Miroslav Brenhard, v zvezi s predlagano enotno davčno stopnjo pa dejal:
"Upokojenci sicer podpiramo prizadevanja za poenostavitev davčnega sistema, za zmanjšanje pretirane progresije, za čimprejšnjo ukinitev davka na plačilno listo in za druge izboljšave. Odločno pa odklanjamo enotno davčno stopnjo, zlasti tudi enotno stopnjo davka na dodano vrednost, ker smo prepričani, da negativnih učinkov za revnejše sloje ni mogoče pokriti s socialnimi korektivi. Ti namreč vedno delujejo po zakonitostih povprečij, kar bi se še zlasti odrazilo na položaju upokojencev z relativno nizkimi pokojninami.
Poglejte, v letu 2004 je 258.382 upokojencev ali 51,9 % od skupnega števila vseh slovenskih upokojencev prejelo svoje pokojnine
Foto: M. Ozmec
Miroslav Bernhard: "Upokojenci odklanjamo enotno davčno stopnjo in smo proti privatizaciji bolnišnic."
v višini do 100.000 tolarjev; od 100.000 do 150.000 tolarjev 156.605 upokojencev ali 30,3 % vseh. Torej je večina, kar 414.987 ali 82,2 %, vseh slovenskih upokojencev prejelo do 150.000 tolarjev pokojnine. In zgledujmo se po sosednjih državah in večini drugih raz-
vitih evropskih držav, ne pa po nerazvitih vzhodnih."
Upokojenci Spodnjega Podravja so po trditvah Miroslava Bernharda prepričani, da pokojninska reforma iz leta 1999, ki je bila sprejeta s soglasjem socialnih partnerjev in upokojencev, še ni končana in daje pri-
merne rezultate.
Upokojenci so v razpravi ponovno poudarili, da so pokojnine pošteno pridobljena pravica, ki so jo pridobili z dolgoletnim vplačevanjem prispevkov, in ne socialni korektiv, še manj pa miloščina ali vbogajme. Resno svarijo tudi pred kakršnim koli kršenjem socialnih pravic, saj sedanje glede na ekonomsko moč države niso pretirane, kar potrjujejo tudi primerjave z razvitimi evropskimi državami.
Trdno so prepričani, da je možno ustvariti dodatne vire z letnim povečanjem bruto domačega proizvoda. Za investicije so na voljo tudi sredstva od prodaje državnega premoženja, velika rezerva pa je tudi v sivi ekonomiji, ki znaša po znanih ocenah najmanj 18 % bruto domačega proizvoda in precej presega stopnjo v mnogih državah. Neizkoriščeni so še nekateri novi davčni viri, kot denimo avtomobilska taksa, davek na transakcije, pa tudi racionalizacije
v poslovanju bi se lahko še našle.
"Upokojenci močno nasprotujemo privatizaciji bolnišnic in celotnega sistema zagotavljanja zdravja. Steber tega sistema mora ostati javna zdravstvena mreža, zasebne zdravstvene storitve pa so lahko le dopolnilo k takšnemu sistemu. Pri tem opozarjamo, da se zagovorniki korenitih reform premalo zavedajo, da zagotavljanje zdravja prebivalstva deluje kot proizvodni faktor vsaj v tolikšni meri, kot k ustvarjanju narodovega bogastva prispevata socialni mir in družbena solidarnost," pravi Mirko Bernhard.
Na posvetu predsednikov, tajnikov in referentov društev upokojencev Spodnjega Podravja so razpravljali tudi o poslovanju upokojenskega hotela Delfin v Izoli ter prisluhnili informaciji o medicinskotehnič-nih pripomočkih in ocenili poslovanje društev upokojencev v lanskem letu.
M. Ozmec
NUDIMO: • Živila • sveže meso • tekstil • vse za dom • bela tehnika • akustika
•	gradbeni material
• vinogradniška oprema • ročno orodje
•	krmila za živino • gospodinjski plin
jiAGÈrn
PPÏRMÀÎKÎT^
Tonedeljo, 19\2.: ^Sčhš SUPERMARKET Gorišnica Smj ODPRTO od 8.°° - 13.°° ure iKSI
TRGOVIN
-	Šentjur - Grobelno - Šmarje
-	Podčetrtek - Krško
-	Prvomajska RS - Tržišče RS
-	Kostrivnica - Kidričevo
-	Gorišnica - Duplek
-	Melje - Radvanje
VABLJENI V NOV SUPERMARKET JAGER
GORIŠNICA - MOŠKANJCI (otvoritev ta petek, 17.2.2006) SVEŽE MESO
Pomursko trajno mleko 3,5%, 1L
Sv. rebra s kožo, 1
Coca Cola, 1,5 L

128.
599.-

Margarina Rama Harmonia, 250g
Jabolka Idared, 1kg
t I
Mikrovalovna pečica Daewoo, 800W,
prostornina 20L, konkavno refleksni sistem, mehanski gumbi, otroška ključavnica, 7 stopenj moči
, Pralni stroj BEKO WB 6006, prostostoječi, sprednje polnjenj perilay'mehansko upravljanje, do 5kg perila; izklop ožemanja, dodatno -izpiranje, energijski razred B, poraba vode: 55L, poraba energije: 1,14 kWh
Aparat za peko kruha Clatronic, 800W, avtom, priprava testa in peka, elektr. upravljanje, prostornina 3Lza cca. 1300g kruha, 2 lopatici, program za marmelado in hitri progr., hladno ohišje, garancija 2 leti.
Ponudba velkja do 25.2. oz. do prodaje zalog. Jasros d.o.o., Laše 1b, Podplat
tavno merjenje tlaka ter pulza,
klinično preizkušen, pregleden prikazovalnik, pomnilnik za 10 meritev, ohišje za varno shranjevanje^
JAGER
JAGER
JAGER
JAGER
JAGER
JAGER
JAGER
Soviče - Dravci - Vareja • Ustanovljena ljudska iniciativa
»Je naša KS v takih pogojih sploh še smiselna?!«
V videmski KS Soviče - Dravci - Vareja niti približno niso več zadovoljni s tem, koliko in kaj naredi občina za njihov okoliš. In ker, kot je na petkovem srečanju povedal podpredsednik sveta Janez Cafuta, tudi v prihodnje ne kaže nič boljše, je nujno treba nekaj storiti. Za začetek so tako ustanovili ljudsko iniciativo.
Po prvotnem načrtu je bil sicer za petek zvečer sklican zbor krajanov, toda zakonodaja pravi, da slednjega lahko skliče le župan na osnovi zahteve vsaj 5 odstotkov volivcev ali na zahtevo sveta KS. Ker črki zakona v tem primeru ni bilo zadoščeno, so se zbrani pač morali sprijazniti z dejstvom, da župana, ki naj bi jim odgovoril na odprta vprašanja, ne bo.
Srečanje oz. zbor, kakorkoli že, se je kljub temu nemoteno nadaljeval. Besedo je prevzel Janez Cafuta, ki je najprej opravičil odsotnost predsednika KS Marjana Jelena, nato pa povedal: »V zadnjem času je slišati vse preveč očitkov naših krajanov, kaj vse manjka in zakaj se nič ne investira v našo KS. Tega je dovolj. Naša KS je vsako leto občinskemu svetu predložila dober razvojni program, od katerega pa ni bilo uresničeno skoraj nič. Gre pa za ozemeljsko veliko območje, na katerem živi preko 600 prebivalcev in 300 volilnih upravičencev. Res pa je, da v občinskem svetu nimamo svojega svetnika in verjetno je to eden najmočnejših razlogov, zakaj so naši programi odrinjeni. V zadnjih štirih letih smo tako dobili vsega skupaj le 1,4 kilometra asfalta in to je vse! Kot kaže, pa tudi v prihodnje ne bomo dobili nič več. Po ustnih informacijah, pisnega nimam v rokah ničesar, naj bi bila še za ta dober kilometer asfalta zdaj naša KS dolžna 10 milijonov tolarjev!«
Očitno je bila prav ta informacija tista, ki je »prelila kapljico čez rob«, oziroma vzrok, da se je v dvorani zbralo 28
krajanov. Izmed zbranih je bilo namreč takoj slišati, kako je, ob lastni udeležbi krajanov pri sofinanciranju asfalta, takšen dolg sploh možen in kako se sploh deli denar iz občinskega proračuna po KS. Cafu-ta je pojasnil, da bo principu glavarine, se pravi števila prebivalstva, kar je za to KS, glede na velikost področja in redko poseljenost, zelo negativno: »Ne gre za to, da bi zahtevali nemogoče stvari, morala pa bi se urediti vsaj osnovna cestna infrastruktura, asfalt do hiš naših ljudi, ker je to pogoj, da ljudje sploh tu še ostajajo ali da bi se priseljevali. Tu nastopa še dodatna težava: nimamo gradbenih parcel za tiste, ki bi želeli graditi, in menim, da je to tudi zato, ker se v občini ne potrudijo dovolj, da bi jih uvrstili v prostorske plane. Pri tem pa smo spet na isti točki: nimamo svetnika, ki bi se boril za nas! In če bo šlo tako naprej, potem bomo v kratkem zaostali za vsaj 20 let ali več!«
Na takšno Cafutovo pojasnilo se je oglasil eden izmed prisotnih, Branko Kostanje-vec: »Če nimamo gradbenih parcel, ne moremo računati na večje število prebivalcev. In če se denar za KS deli po glavarini, potem ga nikoli ne bomo dobili več. Smo pa isti ljudje kot v nižinskem delu, imamo enake potrebe, počutimo pa se že, kot da smo neke vrste indijanski rezervat v okviru občine! Če bo šlo po tem principu naprej in če ne bomo imeli svetnika, potem se sprašujem, kakšen smisel ima sploh še obstoj naše KS. V tem primeru je potemtakem
Podpredsednik KS Janez Cafuta: »V občinskem svetu nimamo svojega svetnika in verjetno je to eden najmočnejših razlogov, zakaj so naši programi odrinjeni. V zadnjih štirih letih smo tako dobili vsega skupaj le 1,4 kilometra asfalta in to je vse!«
sploh ne potrebujemo!«
Do svetnika s priključitvijo k volilni enoti Videm?
In beseda se je zvrtela okoli tega, zakaj KS Soviče - Dravci -Vareja nima svetnika. Vsi so si morali priznati, da je v krivda v prvi vrsti pri njih samih, saj se niso znali zediniti in si izvoliti svojega predstavnika, pač pa so v času volitev razpršili svoje glasove na več kandidatov, potrebnega števila glasov pa potem ni imel nihče. Podobna situacija jih čaka tudi v času letošnjih volitev, saj je volilnih upravičencev malo (300), da bi vsi dali svoj glas
zgolj enemu, pa je nerealno pričakovati. Janez Cafuta je zato predlagal naslednje: »V drugi volilni enoti, kjer smo zdaj, si bomo težko izvolili svojega svetnika. Tudi če nam to uspe, to pomeni, da Lesko-vec ostane brez enega svetnika, kar spet ne bi bilo dobro za haloški konec občine. Zato menim, da je najboljša rešitev, če se priključimo k prvi volilni enoti, v katero spada tudi Videm, kjer naj se poveča, kot dovoljuje zakonodaja, število svetnikov s sedanjih šest na devet. S tem imata druga in tretja volilna enota pravico do petih svetnikov kot doslej, prva pa naj bi jih imela devet in med njimi bi lahko bil tudi eden z našega konca!«
Zupan Friderik Bračič pojasnjuje:
»Nad vabilom sem bil presenečen, saj se točno ve, kdo lahko in kako se sklicujejo zbori krajanov. Poklicali so me tudi sami člani sveta KS Soviče - Vareja - Dravci, ko so prejeli vabilo, kar kaže, da je šlo očitno za eno samo osebo, ki se je odločila sklicati to srečanje. Govoril sem tudi s predsednikom KS gospodom Jelenom, ki je prav tako prejel vabilo, pod katerim je bil podpisan. Kako je lahko bil podpisan pod vabilom, iz katerega je šele uradno izvedel za srečanje, ne bi nadalje komentiral, saj to že samo po sebi marsikaj pove ^ Prav tako sem presenečen nad dnevnim redom tega vabila oz. nad nezadovoljstvom, ki veje iz vsebine ter okrog vprašanja, kako priti do občinskega svetnika. O vsem tem nisem bil pred tem seznanjen s strani predsednika KS Jelena, kar bi navsezadnje moral biti. Predložen program KS smo upoštevali v največji meri, kolikor pač dopuščajo finančni okvirji, in v okviru zadnjega mandata je bilo narejenih kar nekaj stvari, največja pa je bila gotovo asfaltiranje 1,4 kilometra ceste. Sredstva za to KS so bila celo presežena, kar pomeni, da smo naredili več, kot je dopuščal proračun te KS. Res je, da je še veliko treba postoriti, in kolikor bo možno, bomo tudi še naredili, pri čemer računamo tudi na sredstva iz javnih razpisov, na katere se bomo kot občina prijavljali.«
Župan Bračič je, kot še pravi, razočaran nad načinom izražanja nezadovoljstva z doseženim, saj bi se o vseh zadevah, ki pestijo krajane, lahko pogovorili drugače: »Dovolj bi bila tudi pobuda sveta KS za skupno srečanje, kjer bi lahko vse razčistili in si pojasnili. Brez dvoma pa bom, ko in če bom prejel listo podpisov 5 odstotkov volivcev te KS, sklical zbor krajanov!«
Krajan Branko Kostanjevec: »Če se denar za KS deli po glavarini, potem ga nikoli ne bomo dobili več. In če bo šlo po tem principu naprej, če ne bomo imeli svetnika, kakšen smisel ima sploh še obstoj naše KS?!«
Seveda tudi morebitna tovrstna »prerazporeditev« volilnih enot še ni zagotovilo za pridobitev svetnika, nekoliko pa je (predvsem s povišanjem števila svetnikov) povečana vsaj možnost zanj.
Ob koncu sestanka, na katerem so prisotni imenovali tudi predsednika ljudske iniciative, ta je postal Bojan Merc, sta bila soglasno sprejeta dva sklepa: prvi je ta, da mora župan v zakonskem roku 30
dni sklicati zbor krajanov, za kar so že v času sestanka zbrali dovolj podpisov volivcev (podpisalo se je namreč vseh 28 prisotnih), drugi sklep pa se je glasil, da naj se KS Soviče - Dravci - Vareja priključi k volilni enoti Videm in naj se število svetnikov v tej enoti poveča na devet.
Kaj se bo zgodilo na zboru, pa bomo poročali takoj, ko bo izveden.
SM
Ptuj • Poziv Društva proti mučenju živali
Pomagajmo zavrženim živalim!
V Društvu proti mučenju živali, ki ga vodi Kristina Pšajd, pozivajo občane, naj živali, ki jih najdejo na ulicah in vrtovih, ne prepustijo usodi.
Naj jih odnesejo v svoje domove in poskrbijo zanje, četudi jim ne nameravajo nuditi toplega doma. V tem primeru naj pokličejo najbližjega člana Društva proti mučenju živali Ptuj, na društvo ali veterinar-
sko ambulanto, kjer bodo že znali poskrbeti za živali. Lahko pa pokličejo tudi na Radio Ptuj, kjer jim bodo prav tako z veseljem posredovali imena tistih, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati zavrženim
Vprimeru, da želite pomagati zavrženi živali, lahko pokličete naslednje telefonske številke:
K. Pšajd na 031 733 454,1. Hliš na 051 247 558 in D. Pernek na 031235183.
živali, ki so v tej mrzli zimi še posebej ogrožene, ker so lačne in na mrzlem ter tudi sicer ogrožene.
Predsednica Društva za mučenje živali Ptuj Kristina Pšajd je tudi povedala, da dnevno nadzorujejo nekatere ljudi, ki so svoje mucke pustili na vrtovih, s tem svojim malomarnim dejanjem pa dovolili nenadzorovano razmnoževanje, o tem smo v Štajerskem tedniku že pisali. Gre za dejanja, ki so po
zakonu o zaščiti živali kršitve. S tem, ko so mucke in druge živali zavrgli in prepustili usodi, so namreč zavestno ali nezavestno poskrbeli za dodatno množenje zapuščenih živali. Društvo si prizadeva, da bi se ljudje pogosteje odločili za kastracijo oziroma sterilizacijo živali, s tem bodo živali dali več svobode in to brez bojazni, da bi kje nastalo novo zapuščeno leglo. Ptujsko Društvo proti mučenju živali se trudi po najboljših
močeh, da bi ljudem pomagalo v skrbi za živali, a jim kronično primanjkuje denarja, hrane in tudi zdravil za živali, zato bodo v kratkem pričeli s humanitarnimi akcijami zbiranja pomoči v trgovinah, šolah in nekaterih institucijah. Vsaka pomoč jim bo prišla prav, finančno pomoč pa jim ljubitelji živali lahko nakažejo na transakcijski račun Nove ljubljanske banke 02150-
0253133812. "Vse humanitarne prispevke bomo uporabili za hrano, zdravljenje in sterilizacije živali ter za prevoz ubogih najdenčkov v nove domove. Za vse prostovoljne prispevke se v društvu že vnaprej zahvaljujemo," je za Štajerski tednik še povedala predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Moškanjci • Pridelovalci sladkorne pese so razjarjeni
Kdo je presegel kvoto in kdo plačuje kazen za to?!
Da je proizvodnja sladkorne pese in sladkorja v Sloveniji v zadnjih vzdihljajih, ni nobenega dvoma več. Ampak, kot kaže in kot sta povedala dva izmed množice pridelovalcev sladkorne pese, bo kmetom očitno še ta »zadnja pot« posuta z žeblji in trnjem. Po zadnjem obračunu izplačila za lansko kampanjo jih je predelovalec, kot trdita dva izmed njih, namreč kratko malo oškodoval za približno 25 odstotkov izplačila.
Zakaj se jim zdi to povsem neupravičeno dejanje TSO, pojasnjuje Branko Majerič z Moškanjcev: »Da bo zadeva jasna, je treba poseči malo nazaj. Slovenija je kvoto za sladkor dobila leta 2004 ob vstopu v EU. Referenčno obdobje za dodelitev velikosti kvote je bilo v letih od 1995 do 2000 in v tej petletki se je proizvodnja sladkorja gibala okrog 49.000 ton letno. Dodeljena kvota je znašala 52900 ton, plus dobrih 19000 ton za predelavo rjavega v beli sladkor. Do sem vse lepo in prav. Zdaj smo torej drugo leto v EU in kar naenkrat smo dodeljeno kvoto presegli, skoraj za 12000 ton. Res je, da je bila lani sprejeta nova uredba, s katero se je kvota v Sloveniji znižala za 3800 ton, na 49100 ton. Vendar pa po vseh statistikah in podatkih iz prejšnjih let, ki so nam na voljo, te kvote slovenski pridelovalci sladkorne pese nismo mogli niti doseči, kaj šele preseči. Nekje v povprečju bi se tonaža belega sladkorja A in B, za katero velja dodeljena kvota in ki se lahko predela iz dobavljene tonaže s strani slovenskih kmetov, lahko gibala okrog 35 ton belega sladkorja. To je razvidno tudi iz podatkov, ki nam jih je posredovala TSO in v katerih pravi, da je bil letošnji povprečni donos 52 ton pese na hektar. Faktor preračunave vsebnosti sladkorja pove, da se je iz tone pese dobilo približno 154,1 kilograma biološkega sladkorja, nato pa sledi še faktor za izračunavo izkoristka, kar pomeni, koliko belega sladkorja se je dobilo iz biološkega. Ta faktor se je vedno doslej gibal med 83 in 86 odstotki, kar je pomenilo okoli 130 kilogramov belega sladkorja, letos pa je, kar je nadvse zanimivo, znašal kar 95 odstotkov! To pa je pomenilo, da je, v končni fazi, iz tone pese z vmesno predelavo na koncu bilo dobljenih dobrih 147 kilogramov belega sladkorja.
Toda tudi če vzamemo to dejstvo, čeprav tega nihče izmed nas ne verjame, bi to še vedno pomenilo, da slovenski pridelovalci na 5083 hektarjih niso mogli pride-
lati pese za toliko sladkorja! Res pa je, da je TSO sklenila pogodbe tudi z avstrijskimi in madžarskimi pridelovalci sladkorne pese na dodatnih 2744 hektarjih površin.«
Majerič: »Presežek kvote je nastal iz rezerv!«
Toda tudi to po prepričanju Majeriča ni moglo kar tako, naenkrat dvigniti pridelane tonaže sladkorja: »Od kod je letos kar naenkrat pridelanih dobrih 60.000 ton belega sladkorja, kot trdi TSO? Vsa statistična povprečja prejšnjih let kažejo, da je to popolnoma nemogoče. TSO to opravičuje z letošnjim daleč nadpovprečnim izkoristkom, ki naj bi bil kar 95-odstoten, prvič v vseh letih poslovanja. Dajte no, vsi, ki se malo spoznamo na pridelavo in predelavo, trdimo, da je to nemogoče. Zanima nas, kdo je pridelal višek, če je res takšen? Slovenski ali drugi kmetje?
Še bolj zanimivo je vprašanje, zakaj nihče ne pove, koliko sladkorja ima TSO na zalogi iz tistega dela, ki so ga leta 2004 predelali iz rjavega sladkorja? Menimo, da se prav tu skriva osnovna težava. TSO je imela očitno skrite zaloge, ki bi jih morala prijaviti ob vstopu Slovenije v EU, a tega ni storila, ker bi potem morala naša država ali podjetje plačati globo v evropsko blagajno, kot jo je, recimo, morala Italija za mleko. Zdaj bo zapiranje proizvodnje, pa je treba to počistiti, ker ne država ne tovarna te kazni ne želita plačati. Zato, tako sem osebno prepričan, so izbrali zelo prefinjeno taktiko: v času kampanje in predelave so dodajali sladkor iz zaloge, moda tudi iz državne rezerve, kar je tudi edini možen opravičljiv razlog za tako naenkrat povišan izkoristek in potem posledično tudi takšno visoko tonažo sladkorja. Ocene kažejo, da gre za približno 11.000 ton belega sladkorja. Druge logike ni in nikakor se ne da dokazati, da bi lahko kar naenkrat na 5000 ha slovenske pese do-
Branko Majerič: »Po vseh statistikah in podatkih iz prejšnjih let, ki so nam na voljo, kvote slovenski pridelovalci sladkorne pese nismo mogli niti doseči, kaj šele preseči!«
bili toliko več sladkorja. Kazen za preseganje kvote pa so lepo »nabili« nič hudega slutečim pridelovalcem!«
Kaj to pomeni, je še najbolje opisal eden največjih pridelovalcev Radko Firbas: »Konkretno, 25-odstotno manjše plačilo! Po prvem obračunu po zaključku kampanje o kakšnem preseganju kvote ni bilo rečeno in napisano še nič. Obračun je bil popolnoma korekten, v skladu s pogodbo 31. januarja pa smo nato namesto drugega dela izplačila, ta naj bi znašal 40 odstotkov celotne cifre, dobil na račun le še nekaj drobiža z obrazložitvijo, da je bil kvota presežena in da sem po preračunavi iz sladkorja nazaj v peso upravičen le še do osmih evrov za presežene tone pese, namesto pogodbenih 44,92 evra! To skupno pomeni 25 odstotkov nižji dohodek, kot je
bil pogodbeno zagotovljen. V skladu s to pogodbo sem TSO dobavil izključno peso A in B, del pa mi je nato bil obračuna kot C. S tem sem plačal kazen za preseženo kvoto, ki pa je sploh nimam!«
Kdo je lastnik kvote in zakaj so za presežek kaznovani kmetje?
In tu se začenja drugi del zgodbe: »Proizvajalci smo s TSO podpisali le pogodbe, v katerih so bile sicer res navedene kvotne količine oz. tonaža sladkorja. Plačano pa dobivamo po tonaži pese! Seveda se približno lahko izračuna tonaža belega sladkorja iz dobavljene pese. Pogodbena zavezanost ne pomeni, da sem nosilec kvote, torej tudi ne morem
Radko Firbas: »Pogodbena zavezanost ne pomeni, da sem nosilec kvote, torej ne morem biti finančno kaznovan za morebitno preseganje!«
biti finančno kaznovan za morebitno preseganje! Nikoli nas tudi niso opozarjali, da bi se kaj takega lahko zgodilo, še decembra lani, ko je bila kampanja že končana, ni bilo govora o tem! Bili smo seznanjeni le s tem, da je Evropa kvoto za nas lani septembra še znižala za 3800 ton sladkorja A in B, kar procentualno pomeni nekaj čez 7 odstotkov. In tudi če bi mi za toliko znižali pogodbeno količino, posledično pa še izplačilo, je med 25 in 7 odstotki hudo velika razlika,« poudarja Firbas.
Majerič ob tem dodaja, da so se velike »packarije« dogajale tudi pri dodeljevanju kvote:
»Se naša država sploh zaveda, kaj je storila? Nacionalno kvoto je dodelila tujcu! Nobena težava ni v tem, če je lastnik tovarne tujec. Narobe pa je, da je očitno tudi lastnik dodeljene kvote! To pomeni, da kmetje nimajo nič in država nikoli več ne bo mogla pridelovati sladkorja. V tem kontekstu je potem tudi tuji lastnik upravičen do vseh velikanskih evropskih sredstev podpore za prestrukturiranje v letu 2006/07! Slovenski pridelovalci pese od tega nimajo nič, ker niso ne solastniki tovarne in ne lastniki kvot. Mahanje s temi številkami je sramotno in izzivajoče, saj je to denar, ki pripada tujcu!«
Združenje pridelovalcev sladkorne pese je sicer še novembra 2003 opozarjalo vse kmete na pridobitev kvot s sporočilom, da bodo iz TSO prejeli poseben anketni list, ter opozorilom, da naj dopis TSO dobro preberejo, saj da gre za razdelitev kvot: »Iz tega dopisa smo izvedeli, da je država nacionalno kvoto podelila TSO, tovarna pa naj bi jo v sodelovanju z Združenjem razdelila med pridelovalce. S tem naj bi si pridobili pravico in obveznost vsakoletne pridelave določenih količin pese oz. sladkorja. Toda od takrat ni bilo nič več in nikoli več besede o tem! Dobili smo le anketni list s podatki o povprečni pridelavi, nikoli pa nobenega potrdila ali dokumenta, da smo lastniki
določene kvote. Tako smo ostali le pogodbeni partnerji s kvotno obveznostjo!«
In če je to tako, sta prepričana pridelovalca, potem tudi ni zakonske osnove, da bi morali plačevati kazen za preseganje kvote: »Naj jo torej plača lastnik TSO, ki je imetnik kvote in ki bo zanjo lahko tudi dobro »pokasiral«, če in ko se je bo odrekel! Če pa denarna kazen pomeni, da smo pridelovalci lastniki kvot, potem hočemo dokument o lastništvu kvote in s tem posledično tudi evropski denar za opuščanje proizvodnje!«
»Proizvodnja bioetanola je za nas nerentabilna!«
Majerič in Firbas pa opozarjata še na nekaj: »Po zadnjih informacijah je zdaj kmetom obljubljeno 360 ev-rov do leta 2013 za opuščanje proizvodnje sladkorne pese po hektarju. Referenčno leto pa naj bi bilo letošnje. Zakaj? Po tej logiki bi morali zdaj vsi zasejati čim več pese, da bi dobili čim več odškodnine glede na število hektarjev. S tem pa bomo, jasno, spet presegli kvoto in potemtakem spet plačali kazen!«
V proizvodnji bioetano-la pa ne Majerič ne Firbas ne vidita rešitve: »Za nas, kmete, je ta proizvodnja ekonomsko nezanimiva, ker smo enostavno premajhni. Za tono pšenice za bioetanol naj bi po prvih informacijah dobili okrog 80 evrov, kar za preživetje ne zadostuje!«
Majerič in Firbas, verjetno pa še množica pridelovalcev sladkorne pese (teh je v državi okrog 2000), predvsem pa tisti, ki so svoje kmetovanje specializirali v proizvodnjo sladkorne pese, upravičeno želijo odgovore na odprta vprašanja, kaj jim pripada in kako naprej: »Smo pridelovalci, glede na to, da smo kazen za presežek plačali, lastniki kvot ali ne?! Zakaj se zdaj uvaja še eno referenčno obdobje za pridobitev odškodnine po hektarju? In kako potem, kaj nas čaka?«
Foto: SM
Foto: SM
«
Jurij Dogsa odgovarja: »Trditve so neresnične!
»Najprej moram povedati, da je prvi neresničen podatek ta, da naj bi bili pridelovalci oškodovani v povprečju za 25 odstotkov. To ni res, saj je plačilo znižano v povprečju za 12,2 odstotka!«
Dogša je tudi nadvse ogorčen nad, kot pravi, podtiko-vanji, kako naj bi letos prišlo v TSO do viška oz. preseganja dodeljene kvote belega sladkorja za 11,2 tisoč ton: »Viški proizvedenega sladkorja nad dodeljeno kvoto so nastali iz treh razlogov: prvi razlog je ta, da je bila letos izredno dobra letina. Povprečje v TSO med leti 1997 in 2005, vključno torej z lansko kampanjo, ki je bila zelo dobra, znaša 6,83 tone biološkega sladkorja na hektar. V letu 2005 smo dosegli stopnjo kar 8,07 tone biološkega sladkorja na hektar. Če to preračunamo na dejansko digestijo (15,5 sladkorne stopnje), to pomeni 52 ton sladkorne pese na hektar. Drugi razlog je ta, da je evropska komisija z uredbo 30. septembra lani slovensko kvoto še znižala za 7,14 odstotka, v tonaži je to z 52.973 ton na 49.191 ton belega sladkorja. Tretji, morda eden najpomembnejših razlogov, ki ga verjetno nobeden od pridelovalcev ne pove, pa je ta, da je veliko pridelovalcev zasejalo s sladkorno peso veliko več površin, kot je imelo sklenjenih pogodb! To se je leto poprej zelo dobro obneslo, saj nismo presegli niti skupne kvote A in zato so bile vse odkupljene količine plačane po višji ceni, kot je bila v pogodbi! Tudi o tem danes nihče nič ne govori. Letos pa, ko smo dodeljeno kvoto presegli in se soočili z viški, je vsa sladkorna pesa, posejana na neevidentiranih oz. s pogodbo neopredeljenih površinah, pač bila deležna plačila kot C-pesa.«
»Izkoristek je bil vedno nad 90 odstotkov!«
Jurij Dogša je prav tako presenečen nad trditvami, da naj bi se izkoristek v TSO gibal med 83 in 86 odstotki, v letošnji predelavi pa naj bi dosegel kar 95 odstotkov: »Od kod so ti podatki, ne vem. Povem le, da bi tovarna, ki bi iz pese izkoristila le 83 odstotkov sladkorja, 17 odstotkov pa ga zapravila ali uničila, morala po letu dni zapreti vrata! Naši izkoristki so se vedno gibali krepko čez 90 odstotkov, nekje od 92 odstotkov navzgor, letos pa je bil ta izkoristek 95-od-stoten, saj je bila pesa zelo kvalitetna in se jo je lahko dobro predelalo. Poleg tega je tovarna v zadnjih letih nekaj deset milijonov namenila
za posodobitve v smeri izboljšanja izkoristka!«
Če bi se proizvodnja gibala v povprečjih prejšnjih let, bi po izračunih na dobrih 7800 hektarjih pridelali točno toliko pese, kot bi je bilo potrebno za doseganje kvote. V Sloveniji ni bilo dovolj interesentov, ki bi bili pripravljeni zasejati toliko površin s peso, zato se je TSO odločila za pogodbeno sodelovanje s kmeti iz Avstrije in Madžarske: »Najprej pa so se sklepale pogodbe s slovenskimi proizvajalci! In ker teh ni bilo dovolj, so sledile še pogodbe s tujimi pridelovalci. Seveda pa v času sklepanja pogodb še nismo vedeli za dodatno nižanje kvote!«
Kakšen bo točen donos pese oz. sladkorja, je, kot pravi Dogša, nemogoče natančno izračunati, zato se je pač potrebno opirati na povprečje. Tudi za letošnjo kampanjo, če bo izvedena, ne velja nobeno drugačno pravilo. Zaradi dodeljenih kvot tako pač vedno obstaja določen odstotek tveganja, saj se dovoljene količine sladkorja lahko dokaj točno dosežejo, lahko so nižje, lahko pa se tudi presežejo: »Prav tako se lahko zgodi, da bo Evropa še nižala kvote. Zato smo se z združenjem pridelovalcev dogovorili, da bomo v letošnje podpisovanje pogodb šli s takšnimi količinami, ki bodo zagotavljale samo proizvodnjo na lanski določeni kvoti! Če bo letina povprečna, kvote ne bi smeli presegati, tudi če bo Evropa še za nekaj odstotkov znižala to kvoto, kar je sicer pričakovati. Ampak to so riziki, ki jih moramo sprejeti vsi. Če bi vedeli točne donose po hektarju, bi sklenili točno toliko pogodb in vse bi bilo enostavno!«
Kvota je eno, pogodbena obveznost drugo!
Preseganje kvote je sicer res riziko nosilca kvote, toda s pogodbo o sodelovanju ga prevzemajo vsi proizvajalci: »Absolutno je tako! To predvideva tudi tržni red za sladkor! Tudi če proizvajalci niso imetniki kvot, se s pogodbo zavežejo dobaviti določeno tonažo pese A in B oziroma sladkorja. V primeru, da pogodbeno kvoto presežejo in če je presežena tudi skupna kvota za Slovenijo, dobijo viške tonaže plačane kot C-peso, se pravi po nižji ceni. O tem so seznanjeni vsi s po-
godbo, katere obvezni dodatek so splošna določila, kjer točno piše, da se višek pese obračunava kot C-pesa. Letos so tako vsi, ki so presegli pogodbene količine, dobili plačano pogodbeno količino pese A in B po ceni, kot je bila dogovorjena, z znižano količino za 7,14 odstotka, ko-
sklenili pogodbo za samo tolikšno količino, kot smo mu jo takrat dodelili. Nič več in nič manj. To bi bila potem zanje obveznost in pravica!«
In to bi seveda pomenilo, kot že rečeno, sankcije za preveč ali premalo dobavljene tonaže, hkrati pa bi lastniku kvote tudi onemogočalo,
VECER Frimorslie Ilovice BOlIBOn' vsak torek
likor je znašalo znižanje kvote za Slovenijo, vse presežene količine nad pogodbeno količino pa so dobili plačane kot C-peso!«
Dogša ob tem opozarja še, da pridelovalci, ki niso dosegli niti pogodbenih količin, niso bili sankcionirani, kot bi se zgodilo, če bi bili imetniki kvot. Prav tako lahko vsak pridelovalec z letno pogodbo določa višino tonaže pese, ki jo namerava pridelati, kar s prevzemom kvote ni možno.
Interesa za razdelitev kvot med pridelovalci ni bilo!
»Kvoto, ki jo je dobila naša država in jo podelila proizvajalcu sladkorja, smo želeli razdeliti med kmete, proizvajalce pese. Zato smo vsem poslali posebno anketo s podatki o njegovem povprečju pridelka v referenčnem obdobju, kot ga je določila Evropa. V tej anketi smo proizvajalce vprašali, ali želijo, da jim dodelimo to kvoto, ali želijo nižjo ali višjo. Vendar se je na anketo odzvalo tako malo kmetov, da vse skupaj ni doseglo niti 35 odstotkov Sloveniji oz. TSO dodeljene kvote, zato smo se z združenjem dogovorili, da kvote nima smisla deliti, če je ponudba toliko večja od povpraševanja! Če bi takrat kvoto porazdelili, bi z vsakim proizvajalcem lahko
Direktor Jurij Dogša: »Kvoto, ki jo je dobila naša država in jo podelila proizvajalcu sladkorja, smo želeli razdeliti med kmete, proizvajalce pese. Vendar se je na anketo odzvalo tako malo kmetov, da vse skupaj ni doseglo niti 35 odstotkov Sloveniji oz. TSO dodeljene kvote, zato smo se z združenjem dogovorili, da kvote nima smisla deliti, če je ponudba toliko večja od povpraševanja!«
da se letno odloča, koliko pese bi želel posejati.
Nekateri so sejali več, kot so se pogodbeno zavezali!
Take obveznosti si, kot kaže, večina kmetov ni hotela naložiti, posledica tega pa je bila, da so ostali brez lastništva kvot. To pa, kot pojasnjuje Dogša, ne pomeni, da lahko pridelujejo peso po »mili volji« oziroma preko pogodbeno določenih količin in za to pričakujejo »polno« plačilo: »Ker ni bilo dovolj interesa za razdelitev kvot, pač vsako leto znova sklepamo pogodbe s pridelovalci, v katerih sami določijo količine pese oz. tonaže sladkorja. Kot že povedano, ni težav, če skupna kvota ni presežena. Če pa je, potem so pridelovalci s pogodbo že obveščeni, da bodo v tem primeru viški nad pogodbeno vrednostjo plačani kot C-pesa, se pravi po precej nižji ceni. Vsi podpisniki pogodbe so s tem seznanjeni. Povem pa še enkrat, da so največji problemi letos pri tistih kmetih, ki so posejali več pese, kot so se pogodbeno zavezali!«
V primeru izplačila Radka Firbasa naj bi šlo po besedah Jurija Dogše prav za to težavo oz. neupoštevanje pogodbeno opredeljenih površin. Ker naj bi Firbas posejal
peso na več hektarjih, kot jih je pogodbeno določil, je bil posledično temu tudi donos pese in sladkorja višji: »Po pogodbi bi moral gospod Firbas TSO dostaviti pese za 183,8 tone biološkega sladkorja. Dostavil pa je toliko več pese, da smo pridelali za 228,7 tone tega sladkorja. V skladu s pogodbo, ki jo je podpisal, smo mu od pogodbene količine, s preračuna-vo iz sladkorja v peso, odbili dobrih 7 odstotkov glede na znižanje kvote in mu preostalo pogodbeno količino plačali po pogodbeni ceni za A- in B-peso, višek tonaže pa po ceni C. Tako je veljalo za vse proizvajalce!«
Lastništvo oz. imetje kvote torej nima nobene povezave z odbitki pri cenah. Nižje cene za preseženo količino so določene s pogodbo, vendar pa jih v TSO obračunajo le, če je presežena kvota, sicer pa so bili tudi presežki pogodbenih količin - kot lani - plačani po višjih cenah.
»Nobenih 'črnih' zalog ni bilo!«
Direktor TSO pa je tudi nadvse ogorčen nad izjavami, da naj bi letošnji presežek sladkorja izviral iz dodajanja nelegalnih rezerv bodisi tovarne, bodisi državnih rezerv: »Čudi me, da si gospod Majerič upa trditi nekaj takega, saj bo to treba dokazati. Imamo vse zapisnike, ki so bili zahtevani s slovenskimi zakoni in evropskimi uredbami! Ob vstopu v EU so bile popisane vse zaloge in narejena inventura! Dokazano smo tako ob vstopu v EU imeli zaloge v dovoljenih mejah! Bili bi tudi zelo negospodarni, če bi kvoto, s katero smo prišli v EU, pretvorili v C-kvoto! Vse naše evidence so preverjene in vse je v redu! Nobenih skritih zalog ni bilo nikjer! Kje naj bi bilo kaj skrito?! Vse je pod kontrolo, vse je pregledano, vse količine se ujemajo.
Kar se tiče dodajanja sladkorja v predelavi, pa ne gre za nobene skrite rezerve! TSO je dejansko dodajala v letošnji proizvodnji del t. i. umazanega sladkorja in to je tudi jasno navedeno v zapisniku carinske uprave! Gre pa za sladkor, ki nastaja bodisi v zunanjih skladiščih, kjer zaradi slabih pogojev izgubi kvaliteto, bodisi gre za reklamacije kupcev. V bistvu je to sladkor, ki je bolj rumenkaste barve. Ta sladkor potem z vsemi posebnimi evidencami skladiščimo posebej in ga v času proizvodnje pretopimo in ponovno kristaliziramo, da dobi ustrezno barvo. Ta sladkor se ne prišteva h kvoti, pač pa se količinsko
vodi in evidentira čisto posebej, v lanski kampanji ga je bilo 5700 ton.«
Pridelovalci si bodo velikost odškodnine določali letos
Očitno pa, kot meni Dog-ša, nekateri pridelovalci tudi ne razumejo, do katerih in kakšnih odškodnin so upravičeni v primeru opuščanja proizvodnje sladkorne pese: »Evropska reforma predvideva dve vrsti odškodnine za pridelovalce: eno je proizvodno nevezano izplačilo, ki ga bodo pridelovalci dobivali od leta 2006 do vključno 2013 in predstavlja kompenzacijo razlike v ceni sladkorne pese, ki se niža. To bodo dobivali ne glede na to, ali bodo peso še pridelovali ali ne več. Ta del se kot odškodnina izplačuje iz bruseljske blagajne. Zgornja omejitev za slovenske pridelovalce z referencami je pet milijonov letno. Združenje pridelovalcev in slovenska država pa so se dogovorili, da je letošnje leto referenčno leto. To pomeni, da bodo tisti, ki bodo letošnje leto imeli zasejano peso, dobivali do leta 2013 te odškodnine. Drugi del odškodnine pa je predviden v višini do 10 odstotkov odškodnine, ki jo dobi tovarna za to, da več ne proizvaja. Deset odstotkov pa se mora nameniti za pridelovalce, ki imajo kmetijsko mehanizacijo, namenjeno izključno pridelavi sladkorne pese in bodo s tem, ko se pesa ne bo več pridelovala, izgubili možnost zaslužka s to mehanizacijo!«
Ker naj bi bila odškodnina namenjena le slovenskim pridelovalcem, ne pa tudi madžarskim in avstrijskim, se je slovenska država odločila za to, da bo referenčno leto letošnje: »To pomeni, da bomo letos sklepali pogodbe le s slovenskimi pridelovalci, in če bomo na osnovi teh pogodb dobili dovolj velike površine, potem kampanja bo, sicer je pa ne bo! Mislim, da si vsi pridelovalci lahko izračunajo, do kakšne odškodnine so lahko upravičeni!«
Ne glede na morebitno ponovno preseganje kvote in s tem nekoliko nižja plačila bi se slovenskim pridelovalcem sladkorne pese - že tako »na oko« preračunano - letos gotovo še kako izplačalo zasejati čimveč površin s to kulturo. Pa četudi zadnjič. Pogodbe se bodo začele sklepati 20. februarja, prednost pri sklepanju pa bodo imeli tisti, ki so imeli sklenjene pogodbe v letu 2004 in 2005, z možnostjo, da površine povečajo za 40 odstotkov.
SM
Foto: SM
Ptuj • Pet let Akademskega pevskega zbora
S konceptualnim delom
se do večje prepoznavnosti
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je bilo minulo soboto zelo slovesno. Pevke in pevci Akademskega pevskega zbora Ptuj, ki se je ob ustanovitvi imenoval Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, so skupaj s svojim zborovodjem Robertom Fegušem, ki z zborom dela že od ustanovitve, proslavili pet let uspešnega nastopanja.
Foto: Črtomir Goznik
APZ Ptuj z zborovodjem Robertom Fegušem na koncertu ob petletnici delovanja zbora, ki je bil 11. februarja v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
Praznične trenutke so delili skupaj z nekdanjimi pevkami in pevci (v nekem obdobju jih je bilo 35), prijatelji, znanci in drugimi ljubitelji zborovskega petja. Bil je to večer, ko so se spominjali svojega odraščanja in zorenja, hkrati pa napoved novih pevskih korakov, ki so v prvi vrsti umetnost, poudarja zborovodja Robert Feguš. Na prazničnem večeru so podelili dva šopka: enega je prejel zborovodja, drugega predsednica zbora Petra Korpar. Drugim, ki so pomagali pri ustanavljanju in razvoju zbora, so se zahvalili z besedami in ubranim petjem. Od vsega začetka ima zbor svoj logotip, ki ga je izdelal akademski slikar Tomaž Plavec, nekaj časa tudi član zbora.
Akademski pevski zbor Ptuj je bil ustanovljen 16. novembra 2000. Pobuda za ustanovitev je prišla iz Kluba ptujskih študentov, nekateri njegovi člani so želeli nadaljevati zborovsko petje, ki so ga začeli že v Šolskem centru na Ptuju pri prof. Darji Koter. Ob petju so se želeli tudi družiti v okviru nove sekcije kluba, iskali so zborovodjo in ga tudi našli. Že takrat se je Robert Feguš ukvarjal z nekaterimi vokalnimi skupinami: Ptujskim nonetom, skupino Vivere iz Slovenske Bistrice, z mešanim pevskim zborom iz Rogaške Slatine. Na začetku študija glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (zborovsko dirigiranje, ki je
eden najtežjih predmetov na fakulteti, študira pri profesorju Jožetu Fuerstu) je spoznal, da mu to zelo leži. Zborovsko petje ga je popolnoma zasvojilo, že pred študijem pa je sodeloval v več vokalnih in instrumentalnih zasedbah.
Število pevcev, ki je kmalu po ustanovitvi poskočilo na 35, se je kmalu zreduciralo, ker vsi niso mogli slediti tempu, saj je zbor že od začetka vodila ambicija po nečem boljšem. Ni šlo samo za druženje, želeli so se s petjem dokazati, umetnost je bila zelo hitro stvar, ki je vse zasvojila. "Gremo na intenzivne vaje, da bomo žurali," tega pri njih ni bilo, niti v začetnem obdobju, ko je bilo potrebno še marsikaj doreči na organizacijski ravni. Danes je to v celoti urejeno, za kar gre predvsem zasluga predsednici zbora Petri Korpar. Res pa je, da petje v zboru zahteva resno delo od slehernega člana, podporo pa je potrebno imeti tudi v domačem okolju. Napor so že vaje, ki potekajo dvakrat tedensko, v času intenzivnih vaj pa se odsotnost od doma še občutneje poveča.
Zadovoljni s prehojeno potjo
S potjo, ki jo je zbor prehodil v prvi petletki, je zborovodja Robert Feguš, ki ga letos čaka še diploma, zelo zadovoljen. Redkim zborom uspe, da bi v tako kratkem
času dosegli to, kar je uspelo njim: priznanja na občinskih, regijskih in lani na državnem tekmovanju Naša pesem, kjer so prejeli bronasto plaketo mesta Maribor. Na tekmovanje so šli, ker so želeli priti do neke objektivne kritike, od stroke izvedeti, kje je njihovo mesto. V pripravah na tekmovanje zbor tudi najbolj odraste, to so lani spoznali na svoji koži.
Prvič so javno nastopili že po petih mesecih delovanja, ko je tudi postalo jasno, da je mesto dobilo novo, pomembno kulturno skupino. Po nastopih v Sloveniji si je zbor utrl pot tudi že v tujino, v Avstrijo, kjer se je uspešno predstavil v Melku, Velikovcu in Gradcu. Za nastope v Avstriji pravijo, da so njihova najlepša doživetja. »Ne samo to, da smo nastopili v tujini, gre tudi za to, da imajo naši sosed je drugačen odnos do zborovskega petja. Tudi v Sloveniji smo imeli zelo lepe koncerte, nikoli pa še nismo doživeli, da bi poslušalci vstali ob našem petju, nam čestitali. In ne samo to, tudi zahvaljevali so se za lepe trenutke, ki smo jih ustvarili z našim petjem. Želimo si, da bi počasi Evropa na tem področju prišla tudi k nam,« je v imenu APZ Ptuj povedal Robert Feguš.
Potem ko se je zbor odlepil od Kluba ptujskih študentov, se je tudi bolj odprl v okolje, kar pomeni, da je odprt za vse dobre pevce, ne samo iz dija-
ških in študentskih vrst. Za samostojno pot so se odločili tudi zaradi prepolovljenega financiranja KPŠ; namesto da bi zbor zaradi kvalitetne rasti dobil več sredstev, so mu jih pričeli občutno odtegovati.
Zrelost Akademskega pevskega zbora se kaže tudi v samem repertoarju, ki so ga v času odraščanja in zorenja močno prevetrili, prešli so na konceptualno delo, ki vodi do prepoznavnosti. Letošnje leto je v znamenju glasbe 20. stoletja, tega se bodo strogo držali. To je tudi tema diplomskega koncerta Roberta Fegu-ša. Letos bo zbor nastopil tudi v Rimu, povabila jih je slovenska ambasada v tem mestu. Ob nastopih v Sloveniji načrtujejo tudi nastop v Franciji, v partnerskem mestu Sveti Ciril na Loari.
Zelo so hvaležni JSKD - Izpostavi Ptuj, da lahko vadijo v Narodnem domu na Ptuju, kjer imajo na voljo dva prostora. Z enim niso preveč zadovoljni, ker ni najbolj akustičen. Želeli pa bi vaje prestaviti v CID, kjer je prostor zelo akustičen. Kot kulturno-umetniško društvo zbor živi od lastnega dela. Gostovanja v Rimu po finančni strani ne bo tako enostavno izpeljati, zato so se prijavili tudi na javni razpis ministrstva za kulturo za gostovanja v tujini, ki jih ministrstvo prednostno financira. Upajo, da jim bo uspelo.
MG
Tednikova knjigarnica
Krampata campata
Minulo leto je častitljivi jubilej - sedemdesetletnico - slavila Mira Voglar, glasbena pedagoginja, skladateljica in pesnica, ki se je nepozabno zapisala v slovenski prostor z različnimi oblikami ustvarjanja za najmlajše in je utemeljila sodobno predšolsko glasbeno vzgojo. Pred kratkim je avtoričin praznik počastila tudi založba Mladinska knjiga z odlično slikanico Krampata campata.
Mira Voglar se je rodila 1. maja 1935 v Ravnah na Koroškem. Leta 1969 je diplomirala iz muzikologi-je in pedagogike na Filozofski fakulteti, leta 1986je magistrirala iz glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1953 je začela poklicno pot kot vzgojiteljica, od 1959 do 1985 je poučevala na Srednji vzgojiteljski šoli, nato pa do leta 1990 na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Voglarjeva je avtorica metodike predšolske glasbene vzgoje, celostne estetske vzgoje najmlajših, ustvarila in klasificirala je zbirko glasbil in didaktičnih iger za najmlajše. Voglarjeva je za otroke komponirala več kot 250 pesmi, praviloma je zanje napisala tudi besedila, glasbene pravljice, instrumentalne skladbe ter glasbo za gledališke predstave, radijske in televizijske oddaje. Mira Voglar je avtorica številnih strokovnih člankov, 40 radijskih in 20 televizijskih izobraževalnih oddaj
Mnoga glasbena dela za najmlajše je Voglarjeva izdala v knjižni obliki, npr. : Rad imam glasbo (Uni-vezum, 1984), Sraka in avtobus (DZS, 19849, Čirule čarule: pojte pesmice in rajajte (DZS, 1975), Od jeseni do poletja (Mladinska knjiga, 1974), Biba buba baja (Univerzum, 1983), Bibanke uganke (Univerzum, 1981) . Mnoge izmed teh so doživele več ponatisov, a najbolj zaželena je metodična zbirka pesmic Majhna sem bila.
Mira Voglar je redno sodelovala tudi v periodičnem tisku za najmlajše kakor tudi v strokovnih publikacijah. Generacije mladih pomnijo njene pesmice, npr.: Bela mačica, Babica Zima, Ples snežink, Kaj delajo živali pozimi, Žafran, dober dan, Kje stanuješ, mala miška, Padaj, padaj, mili dežek..
Krampata campataje naslovljena zbirka izbranih glasbenih pesmi in ugank Mire Voglar, natančneje: v slikanici je enaintrideset uglasbenih pesmi, štiriintrideset ugank, trinajst radovednic Kaj stori Biba, če . in še šest pesmi; slikanico zaokrožuje pravljica Dogodivščine tvoje frnikole. Vsebina je razdeljena po letnih časih, z občutkom za najmlajše. Slikanico je ilustriral Daniel Demšar, notografiral Blaž Rojko, oblikoval in opremil pa Pavle Učakar.
Slikanica Krampata campata je pravzaprav cve-tober pesmic za najmlajše, ki s podobami Daniela Demšarja tvorijo vrhunsko izvirno slikanico in, kakor poudarja dr. Branka Rotar Pance v uvodni besedi, pomeni svetlo luč v sicer prevečkrat cenenih, komercialnih izdajah za najmlajše. Slikanica z notnim gradivom Krampata campata sodi na vsako knjižno polico v vrtcih in šolah ter je odlična za družinsko medgeneracijsko ukvarjanje s knjigo in pesmijo.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Dom upokojencev vse bolj odprt v okolje
Plesni popoldnevi in plesni večeri
Dom upokojencev Ptuj se vse bolj odpira v okolje. Z novimi dejavnostmi, ki jih razvija, želi dopovedati, da domsko varstvo starejših ni noben tabu, da se z odhodom v dom ne zgodi nič drastičnega, da življenje teče normalno naprej, le v novem domu, ki je lahko za mnoge prijaznejši od prejšnjega.
Človek naenkrat ni več sam, saj je možnosti in priložnosti za druženje veliko. Osamljenost je največje breme starosti, bolj kot bolezen. Že utečenim dejavnostim so v Domu upokojencev Ptuj dodali nekatere nove. Decembra lani so začeli tudi plesni tečaj prve stopnje za starejše, s katerim so želeli pritegniti tudi domske stanovalce. Kot je povedal vodja plesnega tečaja znani slovenski plesalec Jernej Brenholc, sicer Ptujčan po rodu, so plesne vaje začeli z namenom, da bi tudi na Ptuju pričeli ponovno plesati, da bi s plesom poživili tudi dejavnost doma. Plesni tečaj, je povedal Brenholc, so začeli v dogovorom z Domom upokojencev Ptuj in direktorico doma mag. Kristino Dokl. Ob učenju plesnih korakov je bil glavni motiv druženje, ki ga je v tem potrošniškem času vedno manj. Plesni pari različnih starosti in poklicev so se učili plesnih korakov standardnih in latinsko ameriških plesov ter swinga, ki so tudi glavni družabni plesi. Prvi plesni tečaj I. stopnje za starejše v Domu upokojencev Ptuj se je dobro prijel, na plesnih vajah se je stalno zbralo več kot petnajst parov. Na zadnji osmi vaji, ki je bila 9. februarja, so del osvojenega plesnega znanja predstavili tudi javnosti z željo, da se njihovo plesno druženje nadaljuje. Ob tej priložnosti jih je pozdravila tudi direktorica doma mag. Kristina Dokl, ki je povedala, da bo prvi termin plesnih vaj za večno zapisan v domsko kroniko. V domu si želijo, da
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani si želijo plesati, to so pokazali tudi z udeležbo na plesnem tečaju prve stopnje za starejše, ki je potekal od decembra do februarja v novi kavarni Doma upokojencev Ptuj.
bi začete aktivnosti na tem področju nadaljevali, saj želijo, da so domski stanovalci čim bolj vključeni v "zunanje" dogajanje, da se družijo s sosedi in drugimi, ki prihajajo v dom. Priložnost za nova druženja jim daje tudi nova domska kavarna, ki jo odpirajo te dni in v kateri se bo v bodoče marsikaj dogajalo, plesni popoldnevi in plesni večeri, na katerih bodo lahko plesali vsi, ki bodo to želeli. V pustnem času bodo v novih prostorih pripravili pustni zabavi, v teku pa je tudi ustanavljanje ansamblov s starimi glasbili, enega bodo imeli na Ptuju, enega v Muretincih.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko-mariborski plesni par Jernej Brenholc - Danijela Pekič, pred kratkim sta osvojila drugo mesto med člani na državnem prvenstvu v standardnih plesih, je udeležencem plesnega tečaja pokazal del svojega bogatega plesnega znanja. V teh dneh se že intenzivno pripravljata na evropsko prvenstvo, ki bo aprila v Španiji.
Ormož • Prva razstava novega muzeja
Zakladi Ormoža - dediščina preteklosti
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v avli občinske zgradbe v Ormožu odprli prvo razstavo novonastalega Muzeja Ormož, ki je nastala v sodelovanju z Občino Ormož.
Razstavo Zakladi Ormoža - dediščina preteklosti je pripravila ku stodinj a etnologinj a Nevenka Korpič. Gre za prikaz etnološke dediščine, materialne, socialne in duhovne kulture ormoškega območja.
Življenje okolja je prepleteno z vinogradništvom, poljedelstvom in sadjarstvom, ki so okolju vtisnili svoj pečat. Naši predniki so svojo vero, upanje in lastno sposobnost vtkali tudi v gradnjo številnih
Utrinek z razstave - v sredini avtorica Nevenka Korpič z nastopajočima Jurčkom in Maruško Korpič Lesjak.
kapelic in križev, ki so posejani po pokrajini, danes pa pomenijo pomembno sestavino v podobi naše kulturne krajine. Razstava skozi fotografije Štefana Hozjana ml. in Cirila Ambroža vodi skozi ljudske običaje in posebnosti. V šestih vitrinah pa so predstavljeni eksponati, ki so dediščina preteklosti. Predstavljena je noša, ljudske pesmi in tudi zanimiva ljudska glasbila, katerih dediščina je na ormoškem še posebej bogata. Značilne so bile doma narejene lončene piščali, piščali iz bezga, lončeni bas (vugaš - glinasti lonec z napetim svinjskim mehurjem čez odprtino in s paličico v tej membrani), priljubljene so bile tamburice, ženske so igrale na citre, nad vsem pa je kraljevala frajtona-rica. Predstavljena je cimpra-na hiša, klečaje, črna kuhinja in dediščina kulinarične kulture, če povzamem nekaj iz
orisa, ki ga je podala avtorica Nevenka Korpič.
V imenu Muzeja Ormož je obiskovalce pozdravila v. d. direktorica Zdenka Kresnik, razstavo pa je odprl župan Vili Trofenik, ki je izpostavil posebnost priložnosti. V prostoru, ki je 100 let služil izobraževanju, danes pa birokraciji, kjer so se že poldrugo desetletje prirejale razstave, je tokrat lahko odprl razstavo nove ormoške institucije, Muzeja Ormož. Mlademu in ambicioznemu kolektivu je zaželel uspešno delo pri preučevanju in predstavitvi ormoške preteklosti, s katero bomo znali ceniti sedanjost in načrtovati prihodnost.
Na slovesnosti je nastopil Miklavževski oktet pod vodstvom Leona Laha in recita-torja Maruška in Jurček Korpič Lesjak.
vki
Dr. Ljubica Suligoj
Primorski Slovenci na Ptujskem (3)
S prihodom režiserja Frana Žižka na Ptuj leta 1938 naj bi bilo gledališče »strogo umetniško in izrazito narodno«, kar je bilo pomembno za narodnostno ogroženo ptujsko območje. Žižek se je naslonil tudi na nekatere primorske igralce mariborskega »Neodvisnega gledališča«. Tako je na ptujskem gledališkem odru občasno nastopal Jože Ba-bič iz Voloska v Istri, za oblasti »sumljiv komunizma«. Nadarjeni igralec, komunist Albert Wilhelm iz Senožeč, ki se je z Žižkom preselil na Ptuj, je s svojimi nastopi v glavnih vlogah kvalitetno dvignil gledališki repertoar. Zablestel je v vojni drami Angela Cerkvenika Kdo je kriv, v sezoni 1939/40 pa v Sofoklejevem Kralju Edipu - predstavi, ki je posredno opozorila na bližajočo se vojno. Pisatelj Ivan Potrč je Wilhelma imel za »eno izmed najmočnejših igralskih osebnosti mladega ptujskega gledališča«.
Režiser Žižek je pritegnil tudi igralce Delavskega odra Vzajemnosti, med njimi Primorce, Tržačana Hermana Stožera in skladiščnika Ludvika Mathansa, rojenega v taborišču Strnišče. Taje kot skojevec sodeloval v napisnih in listkovnih akcijah ter bil dejaven v skavtski organizaciji. Povezan je bil s članom nekdanje dijaške komunistične skupine na gimnaziji Mirkom Centrihom in Francem Čučkom (1941. Mathans izseljen v Bosno, četniki ga ubijejo). Iz DPD Svoboda je bil na gledališki oder pritegnjen tudi Franc Peršon iz Sokola, zaposlen pri mizarju, komunistu Štefanu Matjašcu. V letih 1939-1940je Peršon aktivno vodil mezdni boj delavcev mizarske stroke (1941. bil med organizatorji odpora na Ptujskem; 1943. ustreljen v Mariboru).
Tesno sodelovanje DPD Vzajemnost in ptujskega gledališča se je pokazalo zlasti v sezoni 1940/41. Mobiliziranega Frana Žižka je nadomestil režiser in umetniški vodja Jože Babič. V njegovi režiji so zaradi kazenskih pregonov sodelujočih na miklavževanju Vzajemnosti. decembra 1940 uprizorili Nušičevega Pokojnika šele v januarju 1941.
Oblasti so namreč prireditev ocenile za »reklamo« komunizma. Vloge nastopajočih (»pravi« Miklavž - Albert Wilhelm poosebljal Rusijo, Franc Peršon predstavljal francoskega predsednika Daladiera) naj bi zasledovale »politično izzivalno tendenco«. 10. decembra 1940je Kraljeva banska uprava odredila pripor za vse, ki so zasmehovali in omalovaževali tuje suverene. Zaslišani so zavrgli kazenske ovadbe o »političnem pomenu« prireditve, čeprav je res, da je ta opozorila na fašistično nevarnost in nujnost enotne protifašistične fronte.
Konec Januarja 1941 je 14 komunistov ali osumljenih komunizma moralo na »orožne vaje«; odšli so v delovno taborišče Medžurečje. Med njimi sta bila Primorca Jože Babič in tehnik Edvard Muren, osumljen komunizma.
Po odhodu Jožeta Babiča je v januarju 1941 režijo v gledališču prevzel Albert Wilhelm. Že v naslednjem mesecu je pripravil Veseli večer s šaljivimi prizori, ki so izzveneli kot ostra kritika domačih političnih razmer. V Wilhelmovi režiji so se gledališčniki 1. aprila 1941 še zadnjič predstavili javnosti z igro Ostrovskega Gozd.
Alberta Wilhelma, kije bil 1941. leta z ženo Nado Pfajfer izseljen v Srbijo (tam oba padla v osvobodilnem gibanju), povezujemo tudi s ciklostilno »tehniko« Komunistične partije; zanjo je skrbelo tudi nekaj Primorcev.
Ko je pod gledališkim odrom leta 1933 pričela z delom partijska ciklostilna »tehnika« (dejansko ciklostilni stroj), je Goričan Edvard Muren postal prvi »tiskarnar«. Kot ki-nooperater je pisal in risal reklamne plakate za Mestno gledališče in kino. Hkrati je izdelal več protihitlerjevskih letakov. Oblasti so ga obdolžile, daje v noči od 7. na 8. maj 1938po mestu lepil letake s parolami proti ptujskim Nemcem in tako »dražil en del naroda proti drugemu«. Muren, obsojen na deset dni zapora, je pred sodiščem 17. junija grobo zavrnil obtožbe in navedel, da »ptujski hitlerjanski agitatorji in nemčurji« niso del naroda in ne manjšina. Dodal je še, da poštenih in resničnih Nemcev »nima nihče namena izzivati ali žaliti«.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: Fototeka Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj.
9 januarja 1941 so v ptujskem gledališču v režiji primorskega Slovenca Jožeta Babiča uprizorili Nušićevega Pokojnika. Na posnetku primorska igralca Marko Kafol in Albert Wilhelm.
Foto: vki
Ptuj • Poklicna in tehniška elektro šola
Projektni teden dijakov
V letošnjem šolskem letu je v prvi letnik srednjega poklicnega izobraževanja vpisana prva generacija dijakov, ki obiskuje program Mehatronik - operater.
Mehatronik je poklic, ki združuje različna znanja s področja elektronike, strojništva in informatike. Ime definirata izraza mehanika, ki se nanaša na tehnične (mehanske) komponente, in elektronika, ki prinaša inteligentno vodenje postopkov.
Dijaki se izobražujejo po prenovljenih programih, kar pomeni, da bodo zraven strokovnih znanj pridobili tudi
nekaj drugih vseživljenjskih vrednot, kot so npr.: usposobljenost za skupinsko delo ter sodelovanje pri projektnem delu; razširjena splošna izobrazba in razvite ključne kompetence za uspešno sodelovanje v družbi; osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje v skladu z nacionalnimi standardi ključnih kvalifikacij ^ Temu je bil med drugim
namenjen tudi t. i. projektni teden, ki so ga dijaki in profesorji izvedli od ponedeljka, 30. 1., do petka, 3. 2. 2006.
Prvi dan, v ponedeljek, so imeli dijaki organizirano strokovno ekskurzijo v podjetje Albin Promotion, d. o. o., ki ima svoje proizvodne prostore v okviru tovarne Talum v Kidričevem. Ogledali so si celotno proizvodnjo ter se posebej ustavili pri izdelavi
Foto: arhiv šole
različnih ventilov. V tem delu so se tudi sami poskusili in primerjali čas ročne in avtomatske izdelave.
V torek so razvijali ključni kvalifikaciji socialne veščine in učenje učenja. Dijaki so najprej spoznavali sebe in poskušali razumeti druge v vsakodnevnih situacijah. Učili so se reševati probleme ter iskati ustrezne čustvene odzive na življenjske preizkušnje in ovire. Ugotavljali so, kaj jim pomeni šola, vzpodbujali razmišljanje o vseživljenj-skem učenju ter oblikovali realno pozitivno samopodobo, samospoštovanje ter iskali močne točke vsakega posameznika. Srečali so se tudi s pojmom vrednota, kar so naslednji dan, v sredo, še nadgrajevali in izdelali prioritetno lestvico vrednot. V sredo so pod vodstvom profesorjev nastajala tudi pisna poročila s ponedeljkove ekskurzije. Četrtek je bil namenjen izdelavi plakatov, s pomočjo katerih so nato v petek ostalim dijakom in profesorjem predstavili delo in aktivnosti v minulih dneh. Pri tem delu so uporabili tudi svoje znanje tujih jezikov (angleškega in nemškega), saj sta nastala dva »dvojezična« plakata.
Vodja projektnega tedna je bil prof. Damijan Plajnšek, sodelovali pa so ostali profesorji, ki dijake poučujejo v oddelku. Dijaki so projektni teden ocenili zelo pozitivno in si takega dela (namesto klasičnega pouka v učilnicah) v bodoče še želijo.
Andreja Čelan, prof.
Majšperk • Italijanska komedija na domačem odru
Niti tat ne more pošteno krasti
Člani dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk so se že sedmo leto zapored uspešno predstavili gledalcem s premierno uprizoritvijo - letos s komedijo italijanskega Nobelovega nagrajenca.
V nedeljo, 5. februarja, so člani dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk v dvorani TVI Majšperk svoje zveste gledalce razveselili s premierno uprizoritvijo novega gledališkega dela. Za razliko od preteklih gledaliških sezon so se letos odločili, da se občinstvu predstavijo s komedijo tujega dramatika, in sicer so izbrali komedijo italijanskega nobelovca Daria Foa Niti tat ne more pošteno krasti. Sicer je avtor slovenskemu občinstvu znan predvsem zaradi del Naključna smrt nekega terorista
in Seks? Izvolite! In naj vam tekne, je pa res, da je podatkov, ki bi osvetlili avtorjevo delo in življenje, zelo malo. Škoda, kajti Dario Fo, ki bo v marcu dopolnil 80 let, je zares izjemna in zanimiva osebnost.
Sicer pa enodejanka prepleta besedno in situacijsko komiko, ki gledalca za dobro uro popelje v svet italijanskih ljubezenskih zapletov in prevar. Še največ nesporazumov povzroči tat, ki se odloči oropati gosposko hišo, v katero se nepričakovano vrne last-
nik z ljubico. Dodatne zaplete povzroči prihod lastnikove žene, kasneje še tatove žene in lastničinega ljubimca, ki je pravzaprav mož lastnikove ljubice. Razlogov za smeh je več kot dovolj, svojevrstna pa je tudi besedna komika, v kateri pride do izraza predvsem italijanski živahni temperament. Letos so se v komediji preizkusili Janko Cep (tat), Majda Planine (tatova žena), Anton Šoba (lastnik hiše), Zlatka Lampret (lastnikova ljubica), Anja Milošič (lastnikova žena), Leopold
Foto: Zdenka Lampret
Karneža (lastničin ljubimec) in Aleš Lorber (drugi tat). Vsi igralci so majšperške-mu občinstvu že dobro znani, saj so igrali v komedijah preteklih sezon, po nekajletnem premoru se je ekipi na odru pridružila Anja Milošič, ki je sicer zaposlena v Ljubljani in je v preteklih sezonah pri uprizoritvah sodelovala predvsem kot kostumografinja. Vlogo režiserke so, kot že vsa leta doslej, zaupali Stanki Varžič, ki igralce že dobro pozna, prav tako pa je dodelala sceno, tako da gledalci zares vstopijo v italijansko gosposko hišo.
Premiero so igralci uspešno izpeljali, sedaj jih čakajo nastopi v bližnji okolici. Tako se bodo že po tradiciji ponovno predstavili na domačem odru, gostovali bodo v Žetalah, v Tinju na Pohorju, zagotovo pa bodo z igro razveselili tudi prijatelje v sosednjih občinah.
Čeprav so igralci DPD Svoboda Majšperk v zimskih mesecih mnogo večerov preživeli na gledaliških vajah, jim volje za nove projekte še ni zmanjkalo. Tako so se odločili, da v mesecu aprilu k sodelovanju povabijo znanega slovenskega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča. Večer z njim bo še kako zanimiv, zato vas že zdaj vabijo v njihovo družbo.
Zlatka Lampret
Od tod in tam
Ptuj • Nova galerija Polje vizij
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so 10. februarja odprli novo galerijo sodobne umetnosti FO. VI - Field of Vision - Polje vizij. Uredili so jo v prostorih nekdanje Markove knjigarne v Prešernovi ulici 12. Člani društva Art Stays so se odločili, da po zaprtju galerije Tenzor poiščejo nove prostore za galerijsko dejavnost. Kot je povedal vodja galerije Jernej Forbici, bodo na novi lokaciji nadaljevali program, ki so ga pričeli udejanjati v prejšnji galeriji. Vsaka dva meseca bodo odprli novo razstavo, vrata bodo odpirali mladim sodobnim umetnikom iz Slovenije in tujine, razvijali mednarodno sodelovanje; tudi letos bodo organizirali mednarodno likovno kolonijo. Nova ptujska galerija bo za zdaj odprta od srede do petka ob 16. do 19. ure, v turistični sezoni bodo njen delovnikpodaljšali.
MG
Videm • Na Prešernovo po Srakačevi poti
Potem ko so v torek zvečer v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Vidmu (tako kot v številnih drugih občinah) izvedli proslavo, so se letos prvič odločili, da bodo Prešernov dan obeležili še rekreacijsko - s pohodom po Srakačevi poti. Domače kulturno društvo Franceta Prešerna kot organizator pohoda je imelo z zamislijo več kot srečno roko, saj je nemalo pohodnikov, ki so se v sredo zgodaj popoldne zbrali pred občinsko hišo, pozdravilo sonce in toplo vreme. Pohod po Srakačevi poti je bil uradno že tretji, odkar je pot urejena, toda letos prvič na Prešernov dan, saj je bil sicer bolj domena občinskega praznika. Kot je povedala Marija Černila, pa bo odslej postal stalnica dogajanja tudi ob kulturnem prazniku: »Gre za pot, ki smo jo imenovali po našem literatu Francetu Forstneriču in je speljana po krajih, kjer je preživljal svojo mladost. Pot je dobro obiskana, saj je ob dveh organiziranih pohodih letno, torej ob občinskem in kulturnem prazniku, tudi precej skupin, ki jih popeljemo skozi Forstneričeve otroške in mladostne poti.«
Sicer pa se je po Srakačevi poti, ki pelje od Pobrežja skozi Šturmovce, možno podati kadarkoli, samostojno, v dvoje ali v skupini, pozimi ali poleti, in to brez posebne kondicijske priprave. Za krajšo verzijo poti, ki šteje okrog sedem kilometrov, si je potrebno vzeti le kakšni dve uri časa, za daljšo, ki vključuje še nekajkilometrsko učno pot, pa uro do dve več.
SM
Sl. Bistrica • Prešernov večer
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika sta Zveza Svobod in DPD Svoboda Slovenska Bistrica pripravila program, posvečen 100. obletnici rojstva ter 30. obletnici smrti pisatelja, pravljičarja, gledališčnika in bistriškega rojaka Jožeta Tomažiča. O njegovem življenju je govorila Jana Jeglič. Njegove pohorske legende, pravljice in bajke so pod režiserskim vodstvom Mete Pristovnik izvedli člani literarne sekcije DPD Svoboda, moški pevski zbor, vokalna skupina Regice (nastopile so kot pojoče vodne vile), lutkovna skupina z Zgornje Ložnice ter Marko Cvahte (na fotografiji v družbi vil), ki je ponovno predstavil lik Jurija Vodovnika.
VT
Foto: SM
Gimnastika
Tjaša Flanjak nova državna prvakinja
Stran 16
Rokomet
Generalka pred prvenstvom le delno uspela Stran 16
Atletika
Rok Grdina srebrn v skoku v višino
Stran 17 Hura, prosti čas
Urnik vadbe v programu Hura, prosti čas
Stran 18
Silvester Vogrinec
Portre mojstra ob 30-letnici dela
Stran 19
ŠD Rim
Rimljani zadovoljni s tretjim mestom
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
ptuj-®n.net
v.ptuj-on.net
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Tudi za naslov IBF!
Dejan Zavec, ki se je do začetka februarja pripravljal na Ptuju, je sedaj že v Nemčiji, kjer opravlja zaključne priprave na svoj naslednji profesionalni dvoboj, ki bo naslednjo soboto, 25. 2., v bližini Berlina, v Orani-enburgu. Dejan se bo pomeril z Joelom Mayo, avstrijskim državljanom čilskega porekla. To je dvoboj za ubranitev naslova interkontinentalnega prvaka po verziji WBO, novost pa je ta, da je dvoboj priznala tudi verzija IBF, ki v boksarskem svetu velja za najprestižnejšo!
Kako potekajo priprave na ta dvoboj, pa nam je Dejan povedal: »Zaenkrat vse poteka v najlepšem redu, v dosedanjem delu priprav nisem čutil nobenih posledic poškodbe. Ta teden potekajo zaključni spa-ringi, to so treningi v ringu z različnimi boksarji. Joel Mayo
je izkušen boksar, ki mu bo to 42. profesionalni dvoboj. Njegova statistika doslej je impresivna, saj je izgubil le 6 borb (le trikrat predčasno), od 35 zmag pa jih je s k. o. končal kar 27. To pove dosti o tem, kakšen borec je Mayo, ki je doslej izgubljal le dvoboje za velike naslove. S trenerjem že pripravljava taktiko, osnovna pa bo ta, da se nasprotniku postavim po robu s svojo strpnostjo in vztrajnostjo, kar je bil že doslej moj zaščitni znak. Seveda pa si zelo želim zmage.«
Dejana bo v Berlinu bodrila tudi dokaj številčna skupina njegovih navijačev, ki bo stiskala pesti zanj na njegovem jubilejnem 20. profesionalnem dvoboju; dosedanji izkupiček v 19 dvobojih: 19 zmag, 12 s k. o.!
Jože Mohorič
Najpopularnejši športnik Spodnjega Podravja po Jzboru poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic
Nogomet • NK Drava
Kolesarstvo • Dirka po Kubi
Etapna zmaga še Mervarju
Kolesarji ptujske Perutnine od prejšnjega torka nastopajo na prvi dirki sezone, na Dirki po Kubi, kategorije 2.2 UCI. Po dobri polovici dirke jim je že uspelo izenačiti rezultat iz prejšnjega leta, saj so dosegli dve etapni zmagi, obakrat sta slavila sprinterja. Borut Božič je bil najhitrejši v petkovi četrti, Boštjan Mervar pa v torkovi osmi etapi. Božiču sta uspeli še dve uvrstitvi na stopničke, in sicer drugo in tretje mesto. Trenutno je najvišje v skupnem seštevku Boštjan Mervar, ki za vodilnim kolesarjem, z dvema zmagama najuspešnejšim kolesarjem dirke, Kubancem Pedrom Perezem, zaostaja minuto in tri sekunde.
Padec in zdrs Božiča
Na šesti etapi od Camagueya do Ciego De Avile, 113 km, je zmagal Kubanec Pablo Perez, ki je edini doslej stal na najvišji stopničk v dveh etapah. Tudi ta etapa je bila precej zaprta, saj si nikomur pred zadnjimi kilometri ni uspelo prikolesa-riti prednosti. O zmagovalcu je odločal skupinski sprint. Od šesterice je bil v 113-kilometr-ski etapi z osmim mestom najboljši Matej Stare. Veliko smole so imeli ta dan Ptujčani z Borutom Božičem, ki po padcu ni zmogel priti skozi cilj v vodilni skupini štiridesetih kolesarjev in je izgubil visoko drugo mesto v skupnem seštevku.
Dan kasneje je zmagal ita-
Đurovski: »Ne iščem opravičila«
Varteks - Drava 6:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Jolič (19), 2:0 Benko (25), 3:0 Benko (27), 4:0 Jolič (35), 5:0 Šafarič (39), 5:1 Tisnikar (63), 6:1 Šafarič (65)
DRAVA: Germič, Dreven-šek, Lunder, Prejac, Tisnikar, Letonja, Bosilj, Kneževič, Osaj, Trenevski, Štromajer. Igrali so še: Štelcer, Emeršič, Gorinšek, Berko, Šterbal. Trener: Milko Đurovski.
Po nekaj treningih na Ptuju so nogometaši Drave odigrali pripravljalno srečanje v Varaždinu proti hrvaškemu prvoligašu Varteksu. Slednji je Ptujčane v prvem polčasu popolnoma nadigral in dosegel kar pet zadetkov. Za slabo igro ni opravičila, tudi nena-stopanje nekaterih standard-
nih igralcev ne (Dabanovič, Kronaveter, Čeh, Kelenc, Chi-etti). Bledega vtisa iz prvega polčasa ni bilo moč popraviti z veliko boljšo igro v nadaljevanju srečanja, saj je globoko v podzavesti nogometašev ostalo, da so prejeli »petico« v prvem polčasu. Res je, da so to prijateljska nogometna srečanja, da se da priložnost vsem nogometašem, vendar bi tudi tisti, ki nekoliko manj igrajo v tekmah za točke, lahko z boljšo igro opozorili nase.
Trener Milko Đurovski je o tekmi in o nadaljevanju priprav dejal: »Izgubili smo z boljšim nasprotnikom, ki je že v tekmovalnem pogonu, saj v soboto že igra prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva z Osijekom. Ko sem prišel
31. Vuelta a Cuba -2.2, 7.-19. 2. 2006
6.	etapa - 12. februar: Camaguey-Ciego De Avila, 113km
1. Pedro Pablo Pérez (Kub), Kuba, 2.24.29, 8. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj
7.	etapa - 13. februar: Ciego De Avila-Sancti Spiritus, 146km
1. Gianluca Cavalli (Ita), Partizan Whistler, 10. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj
8.	etapa - 14. februar: Sancti Spiritus-Santa Clara, 159 km
1. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, 2. Pedro Perez (Kub), reprezentanca Kuba
Foto: Marjan Kelner
Boštjan Mervar (KK Perutnina Ptuj, v sredini), zmagovalec 8. etape Dirke po Kubi
lijanski sprinter Gianluca Cavalli. Najboljši Ptujčan je bil Radoslav Rogina, ki je osvojil deseto mesto. Ponedeljkova etapa od Ciego de Avile do San-cti Spiritusa v dolžini 146 km je minila v zatišju pred najtežjo etapo, kolesarska karavana ni bila preveč aktivna, saj so mnogi hranili z močmi.
Ptujčani so pričakovali, da se bo vrstni red pri vrhu bistveno spremenil v naslednji etapi, zato se tudi sami ta dan niso preveč naprezali. »Teh kolesarjev v glavnem ne poznamo in ne vemo, kako dobri so v vzponih. Vsekakor bomo poskušali iztržiti največ, saj sta ta gorska etapa ter petkov kronometer edini priložnosti za večje premike v skupnem seštevku,« je povedal
vodja ekipe Srečko Glivar.
Druga zmaga in zaplet z Mahoričem
V	najtežji 8. etapi Dirke po Kubi je kolesarjem Perutnine Ptuj uspelo še drugič zmagati. Boštjan Mervar je bil najboljši v 159 km dolgi torkovi etapi Sancti Spiritus-Santa Clara v sprintu skupine petnajstih kolesarjev.
V	času zmagovalca sta v cilj pripeljala tudi Matija Kvasina in Radoslav Rogina, ki sta osvojila 13. in 14. mesto. Kvasina je bil v zelo dobrem položaju do 25 km pred ciljem, ko je bil ujet kot član ubežne skupine petih kolesarjev. Organizatorji so hoteli diskvalificirati Mitjo
Mahoriča, ki je po nesreči s počeno zračnico ujel vodilno skupino. Sodniki so menili, da si je v vodilno skupino pomagal na nedovoljen način. Ptujčani so se na odločitev pritožili in tudi uspeli, tako da Mitja nadaljuje dirko. S tem so se organizatorji znašli v zagati, saj morajo na novo računati vrstni red, česa do zaključka redakcije še niso uspeli urediti.
Pred nadaljevanjem
Po osmih dneh tekmovanja je v skupnem seštevku še vedno v vodstvu Kubanec Pedro Perez, ki nosi rumeno majico od začetka dirke. Mervar se je z etapno zmago zavihtel na 4. mesto in za vodilnim Perezem zaostaja minuto in tri sekunde. Rogina in Kvasina na 11. in 14. mestu zaostajata 10 sekund več. 1811 km dolga dirka se je šele prevesila v drugo polovico, do konca je še šest etap.
UG
na Ptuj, sem dejal, da ne želim govoriti o tem, kateri igralci so poškodovani, in iskati opravičil za slabo igro; poškodbe so pač sestavni del športa. Sicer treniramo dobro in bomo začetek prvenstva pričakali pripravljeni, kot se za prvo ligo spodobi, tako da me ta rezultat v Varaždinu ne obremenjuje. V načrtu imamo še nekaj pripravljalnih srečanj, ki pa so odvisna predvsem od stanja igrišč. Med drugim treniramo tudi na igrišču z umetno travo v Kidričevem, kjer so zelo dobri pogoji.«
Ta teden se je igralcem na treningu pridružil tudi Aljaž Zajc, ki sedaj dela po posebnem programu; upa, da bo lahko začel čimprej normalno vaditi.
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Trener Drave Milko Đurovski bo vodil svoje nogometaše na treningu na ptujskem Mestnem stadionu še do sobote, ko bodo igralci in strokovno vodstvo odpotovali na petdnevne priprave v Poreč. Na pot bo odšlo 20 nogometašev, poškodovani igralci (Dabanovič, Čeh, Kronaveter, Petek in Zajc) bodo ostali doma in bodo vadili pod vodstvom pomočnika trenerja Gorazda Šketa.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Generalka pred Gold Clubom le delno uspela
Jeruzalem - Ivanec 43:28 (21:16)
Jeruzalem: G. Čudič (15 obramb), Cvetko (5 obramb), Dogša (2 obrambi); Belšak 5, Korez 3, Koražija 12 (2), Bezjak 6, Bogadi 3, Rajić 2, B. Čudič 3 (1), Ivanuša 5, Blažević 4, Po-točnjak. Trener: Saša Prapot-nik.
Rokometaši Jeruzalema so proti Ivancu odigrali zadnjo pripravljalno tekmo pred dru-
gim delom prvenstva. Generalka proti Ivancu pa je uspela le delno. Nekateri igralci so potrdili solidno formo, nekateri pa se nahajajo v popolni krizi. Izhod iz krize bo najhuje našel Domagoj Rajić, ki mu igra v Ormožu nikakor ne steče, čeprav mu trener Prapotnik namenja veliko minutažo. Tekma 16. kroga proti Gold Clubu bo odigrana v torek, ob 19. uri, v športni dvorani na Hardeku. Ormožani že pet krogov niso
okusili slasti zmage ali remija, njihova zadnja zmaga pa sega daleč nazaj, do 19. novembra 2005, proti Adria Krki (34:32). Gold Club je moštvo, kjer bo težko prekiniti črni niz, toda treba je verjeti v »jeruzalem-čke«, ki lahko presenetijo, čeprav bodo nastopili brez poškodovanega Grizolta, ki je pomemben člen v fazi obrambe. Prav tako je poškodovan Faruk Hrnjadović, v nadaljevanju prvenstva pa dresa Jeruzalema ne
Nogomet • Kje igrajo bivši nogometaši Drave
Letos kar trije v Dravinji
Že pred koncem jesenskega dela prvenstva so pri NK Drava javnosti posredovali seznam 11 nogometašev, na katere v spomladanskem delu prvenstva ne računajo več. Na seznamu so se znašli Neđad Alibabič, Ian Emeršič, Marko Jus, Matjaž Korez, Dragan Ljubanič, Lord N diva Kangane, Aleš Šmon, Robert Težački, Tomaž Toplak, Marko Velečič in Matjaž Vesenjak. Zanimalo nas je, kje bodo svojo nogometno pot nadaljevali omenjani nogometaši in kje trenutno igrajo nekateri bivši igralci Drave.
Prva večja selitev nogometašev Drave se je zgodila po prvem delu premierne prvoligaške sezone, ko je vodstvo kluba ocenilo, da s takratno ekipo ne more zagotoviti obstanka med prvoligaši; na trenersko klop je takrat sedel Srečko Lušič, ki je zamenjal Silva Berka. Veliko nogometašev se je potem odločilo nadaljevati kariero v bližnjih
Nogomet
Aluminij - Šentilj 8:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Eterovič (17), 2:0 Vtič (23), 3:0 Gajšek (34), 4:0 Veselič (53), 5:0 Topolovec (60), 6:0 Veselič (70), 7:0 Trstenjak (74), 8:0 Veselič (80)
ALUMINIJ: M. Rozman, Topolovec, Tomažič, Mlinarič, Dončec, Gajšek, Dugolin, Marinič, Hertiš, Vtič. Igrali so še: Pridigar, T. Rozman, Vrenko, Veselič, Trstenjak. Trener: Edin Osma-novič.
Nogometaši Aluminija s pridom izkoriščajo lanskoletno pridobitev, in sicer igrišča z umetno travo in tako nimajo težav z vadbo kakor tudi z odigravanjem pripravljalnih srečanj. Tokrat so gostili štajerskega ligaša Šentilj. Čeprav so nastopili v nekoliko oslabljeni sestavi, niso imeli nobenih težav, da zabeležijo visoko zmago. Igrali so hitro in kombinatorno. V prvem polčasu so dosegli tri zadetke, v drugem pa še pet. Strelsko je bil razpoložen Uroš Veselič, ki je dosegel tri zadetke.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Toplak, Jure Arsič in Ian Emeršič tvorijo ptujsko trojko v vodilnem drugoligašu Dravinji
tretjeligaših: v Stojnce sta odšla Marko Velečič (letos je prestopil v Ormož) in Simon Krepek (sedaj v Avstriji), v Zavrč Matej Lenart, Tihomir Zdelar, Gregor Sluga, Jakob Poštrak, Matej Meznarič in Rok Letonja (sedaj Drava), v Ormož Dejan
Horvat, v Avstrijo so se podali Boris Klinger, Denis Krajnc in Matjaž Majcen, v Skorbo pa Uroš Krajnc in Damjan Vogri-nec. Dva nogometaša sta nadaljevala igranje v 2. ligi: v Krškem golman Damjan Golob, v Dravinji pa Jure Arsič.
bodo več oblekli Dejan Horvat (Maribor), Klemen Kosaber (Maribor) in Mitja Horvat (??). Tako trener Prapotnik zaenkrat nima na desnem krilu ustreznega igralca in to bo v nadaljevanju prvenstva povzročalo hude težave »jeruzalemčkom«. Ormožanom bo za uspeh proti Gold Clubu v teh težkih časih potrebna tudi pomoč s tribun hardeške dvorane.
UK
Zavrč in Dravinja sta bila za Ptujčane najbolj zanimiva kluba tudi v letošnjem prestopnem roku. V Slovenskih Konjicah bosta odslej nastopala Toplak in Emeršič (Ian je podpisal amatersko pogodbo z Domžalami, ki so ga posodile v Dravinjo), ki tako z Arsičem tvorita ptujsko trojko v vodilnem drugoligašu, ki kaže ambicije po nastopanju v 1. ligi. Matjaž Korez je okrepil vrste Zavrča, ki bo v spomladanskem delu prvenstva poskušal izboljšati trenutno peto mesto v 3. SNL - vzhod, Vladimir Slado-jevič pa bo Ormožu poskušal zagotoviti obstanek v isti ligi.
Pa ostali? Aleš Šmon bo odslej igral za NK Bonifiko (3. SNL - zahod), Dragan Ljubanič za Ivanič grad (Hrvaška), ostali pa še iščejo primerne klube (Alibabič, Kangane, Težački).
Za mnoge od zgoraj omenjenih igralcev bi morala biti za vodilo pot Roka Letonje, ki se je letos iz Zavrča vrnil nazaj v Dravo. Poziv iz Ptuja si je prislužil z izstopajočimi igrami v dresu Zavrča. Kdo mu bo sledil prvi?
Jože Mohorič
Uroš Veselič (Aluminij)
Gimnastika • DP v skokih z male krožne ponjave
Tjasa Flanjak je nova državna prvakinja
Prejšnji vikend je v Kopru potekalo državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Tekmovalo je šestnajst ekip iz vse Slovenije in tudi devetnajst tekmovalcev Gimnastičnega društva Ptuj. Med njimi se je v konkurenci mlajših deklic najbolj izkazala Tjaša Flanjak, saj je postala državna prvakinja. V tej konkurenci so ob Tjaši dobro nastopili še Nuša Horvat (12. mesto), Jana Simonič (28. mesto), Danaja Gniljšek (40. mesto), Nataša Divjak (41. mesto) in Vita Hojnik (55. mesto). Tjaša je imela zelo atraktivne skoke, s katerimi je prepričala sodnike in zasluženo zmagala. Skupaj je v tej konkurenci tek-
movalo 64 deklic in ptujska ekipa je ekipno osvojila 4. mesto.
Pri mlajših dečkih je ptujski klub zastopal Tim Vidovič, ki je osvojil 29. mesto. V starostni skupini nad 13 let oziroma pri starejših deklicah se je najbolje uvrstila Barbara Erjavec na 19. mesto, medtem ko je bila Simona Muhič na 25. mestu in Alja Šterbal na 46. mestu. Fantje v isti starostni kategoriji so se zelo izkazali, saj je Aljaž Horvat osvojil srebrno medaljo, Matic Prevolšek pa bronasto medaljo. Dober je bil tudi Tadej Plohl, saj je tekmovanje končal na 13. mestu.
Ptujsko Gimnastično društvo je na tekmovanje poslalo
tudi mladinski vrsti. Mladinke so skupno bile tretje in v tej kategoriji so posamično skakale Ivana Fekonja (4. mesto), Barbara Vidovič (15. mesto) in Maja Butolen Zorko (17. mesto). Njihovi kolegi so bili prav tako v skupni razvrstitvi na tretje mestu, medtem ko so posamično zastopali društvo Tadej Valenko (3. mesto), Marko Belšak (6. mesto) in Alen Te-ment (8. mesto). Celotna ekipa Gimnastičnega društva Ptuj je dosegla izvrstne rezultate, med katerimi je vsekakor potrebno izpostaviti uspeh Tjaše Flanjak, ki je presenetila z zmago na državnem prvenstvu.
David Breznik
Udeleženci DP v skokih z male prožne ponjave iz GD Ptuj
Piše: Uroš Krstič
Celje že prvak, Ormožani v ligi za obstanek
V soboto, nedeljo in v torek bodo na sporedu srečanja 16. kroga v 1. A Telekom ligi, ki bi v drugem delu prvenstva, razen boja za novega starega prvaka, utegnila biti izjemno zanimiva. Še zmeraj, kljub polomu slovenske reprezentance v Švici, lahko trdimo, da je slovenska elitna liga tretja v Evropi (za špansko in nemško, ter pred francosko, dansko, madžarsko, hrvaško, norveško Pustimo Celje, ki bo že po rednih 22 krogih lahko slavilo nov naslov prvaka, ob tem pa bo trener Miro Požun v ligi za prvaka v preostalih desetih tekmah že lahko kalil nove celjske upe za sezono 2006/2007. Toda pozor! Slovenija ima tudi prihodnjo sezono možnost dveh ekip v bogati Ligi prvakov (ta naj bi doživela nekatere spremembe) in tako bo drugo mesto vodilo v »sanjsko ligo prvakov«. Kandidata za podprvaka pa sta dva - Gorenje (ostalo bo brez Ilića, Zrnića, Podpečana, kritiki igre Velenjčanov upajo še na odhod trenerja Larsa Waltherja, v Velenje se vrača Mlakar, prihaja Vuković iz Zagreba) in Gold Club (resnično bogat Loris Požar želi male Hrpelje predstaviti Evropi). Večina jih daje več možnosti Velenjčanom, toda o moči »zlatih« se boste lahko prepričali že v torek, 21. februarja, v Ormožu. V nadaljevanju prvenstva dajem večje možnosti Gold Clubu. Zanimiv bo tudi boj za četrto mesto. Zaenkrat najbolje kaže Trimu, na njihov spodrsljaj pa nestrpno čakajo Prevent, Cimos in Rudar. Slednji, koprski avtomobilisti ter trboveljski knapi, se bodo do zadnjega kroga krčevito borili za vstop med prvih šest oz. v ligo za prvaka. Glede na igralski kader Cimosa in Rudarja imajo večje možnosti Koprčani, sam pa stavim na izjemno neugodno in zelo uigrano moštvo iz Trbovelj. Ribnica in Jeruzalem sta ekipi, ki bi lahko marsikomu pri vrhu prekrižali načrte, sami pa najverjetneje ne bosta imeli pretiranih skrbi glede obstanka v ligi. Razen če Ormožani spet zapadejo v krizo porazov, zdaj jih imajo na kontu kar pet! Ostane nam še trio - Slovan, Termo in Adria Krka. Izpadeta dve moštvi. Le kateri? Po mojem bosta izbrano druščino najverjetneje zapustila Termo ter Adria Krka. Slovan pa ostaja v ligi zaradi samega mesta Ljubljana pa tudi zaradi dobrega dela trenerja Borisa Deniča z mladimi rokometaši.
Odbojka
Ptujcanke bežijo nasprotnicam že devet toCk
Minulo soboto so odbojkari-ce ptuj ske ekipe Pomaranča b ar dosegle še 14. zmago v sezoni in se z velikimi koraki bližajo slovenski ženski odbojkarski eliti. Ptujčanke so v 15. krogu brez težav odpravile Partizan iz Škofje Loke, glede na poraz drugouvrščenih Prevaljčank pa imajo sedaj že devet točk prednosti pred nasprotnicami. Domačim ljubiteljem odbojke se je ekipa s Ptuja tokrat pokazala z nekoliko spremenjeno postavo, saj je trenerka Sergeja Lorber na predhodnem dvoboju ugotovila, da njene varovanke niso dale svojega maksimuma, predvsem pa niso bile dovolj agresivne. Lorberjeva je seveda dovolj izkušena, da je videla premalo angažiranost svojih igralk ter poskrbela, da so znova zaigrale na visokem nivoju. Ptujske odbojkarice jutri, v soboto, potujejo v Maribor, kjer se bodo ob 18. uri pomerile z Elcomom, ki so ga v prvem delu sezone na domačem parketu brez izgubljenega niza premagale, tudi tokrat pa seveda pričakujejo poln izkupiček.
Izvrstne predstave nadaljujejo tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. Na gostovanju v Framu so v minulem krogu s 3:1 premagali tamkajšnji Par-
tizan in zabeležili še 11. zmago v sezoni. Po porazu doslej vodilnega Logatca je Svit le še štiri točke za samim vrhom drugoligaške konkurence. Bistriški odbojkarji niso izgubili prvenstvenega obračuna že vse od 10. decembra, ko so z 2:3 v nizih klonili v Brezovici, glede na razpored do konca prvenstva pa imajo veliko možnosti, da celo zasedejo mesto, ki vodi v prvo ligo. Jutri se bo Svit v Slovenski Bistrici ob 18. uri pomeril z zadnjeuvrščeni-mi Hočami, ki v dosedanjem delu prvenstva še niso zabeležile zmage, osvojile pa so vsega štiri nize.
Po premoru minulo soboto bodo jutri tekmo rednega dela prvenstva odigrale tudi odboj-karice Benedikta. Gostovale bodo v Kopru, kjer se bo tekma s tamkajšnjo Luko pričela ob 17. uri. V dosedanjem delu prvenstva sta se ekipi pomerili dvakrat, obakrat pa so slavile Koprčanke. Na domačem parketu s 3:2, v Benediktu pa s 3:1. Na razpredelnici je Luka Koper s tekmo več od Benedikta in 30 točkami na drugem mestu, Benedikt pa ima na tretjem mestu štiri točke manj.
Miha Šoštarič
Niko Horvat peti v BudimpeSti
Preteklo soboto in nedeljo je v Budimpešti na Madžarskem potekal močan mednarodni rokoborski turnir za mladince. Na njem je uspešno nastopil tudi član rokoborskega kluba Niko Horvat, ki je v grško-rimskem slogu v kategoriji do 85 kg osvojil 5. mesto. Na turnirju so nastopili tekmovalci iz Madžarske, Slovenije, Češke, Srbije in Črne gore in Hrvaške.
MH
Foto: DK
Atletika • Dvoransko DP za mlajše mladince
Grdina srebrn v visino
Grdina srebrn v višino
V soboto je bila Ljubljana, natančneje slovenski atletski center v Šiški, prizorišče dvoranskega prvenstva Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Atletski klub Keor Ptuj je imel v ognju tri obetavne mlade tekmovalce (šestnajst- ali sedemnajstletnike), na koncu pa so osvojili srebrno kolajno in še tri visoke uvrstitve.
Po pričakovanju je največ dosegel Rok Grdina, ki je nastopil v skoku v višino in v skoku v daljino. Za najvišja mesta je letos konkurenčen tudi v teku na 60 metrov z ovirami, vendar v tej disci-
plini ni nastopil, saj pravila dovoljujejo nastop le v dveh disciplinah na DP za mlajše mladince, kar je hendikep za mladega mnogobojca. Rok je osvojil srebrno kolajno v skoku v višino s preskočenimi 179 centimetri. V skoku v daljino je končal na šestem mestu, skočil je 621 centimetrov, pri tem pa je nekoliko zaostal za svojo najboljšo letošnjo znamko (644 centimetrov). V začetku marca čaka Roka državno prvenstvo v mnogoboju, kjer lahko pričakujemo nove odlične rezultate vsestranskega mladega atleta.
Ptujčani so imeli tudi dva predstavnika v ospredju razvrstitve sprinterjev na 60 metrov, kar je spodbudno v luči dejstva, da je za omenjeno disciplino značilna močna konkurenca in množičnost. Mitja Horvat je bil šesti v
Judo • DP za kadete
Andrej ČuS državni prvak
Na državnem prvenstvu v Kranju se je za državne naslove potegovalo blizu 130 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopili so vsi najboljši, ki se potegujejo tudi za uvrstitev v slovensko reprezentanco za kadetsko evropsko prvenstvo. V močni konkurenci se je izkazal član JK Drava Ptuj Andrej Čuš v kategoriji do 81 kilogramov z osvojitvijo zlate medalje. Srebrno medaljo je v kategoriji do 70 kg osvojila Urška Urek, 3. mesto Sanja Jerenko in 5. mesto
	
1 T	ïœi S
	
	
	~ -'t
Damjan Ljubec. Iz JK Gorišni-ca je 3. mesto do 73 kg osvojil Simon Kojc.
Pri kadetih so po dva naslova državnih prvakov osvojili tekmovalci iz Murske Sobote in Šiške, po en naslov pa Im-pol in Drava Ptuj. Judoistke mariborskega Železničarja so bile z dvema naslovoma najboljše pri kadetinjah.
»Z osvojitvijo 1. mesta sem zelo zadovoljen, saj sem se s tem uvrstil v državno reprezentanco za najmočnejše kadetske tekme v Evropi. Prav
Foto: UE
Rok Grdina (AK Keor Ptuj) je na DP osvojil srebno medaljo v skoku v višino.
kvalifikacijah teka na 60 metrov, dosegel pa je osebni rekord v času 7,34 sekunde, kar je lep napredek glede na lansko sezono, ko je še nastopal kot pionir. Leto starejši klubski kolega Sandi Kukovec je uspeh dopolnil z devetim mestom (7,46 sekunde).
UE
tako sem že dobil nekaj točk, ki so potrebne za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Konkurenca v moji kategoriji je močna, zato sem s 1. mestom še toliko bolj zadovoljen,« je po zmagi dejal Andrej.
Urška Urek je v kategoriji do 70 kg z zmagama nad Sanjo Jerenko in Saro Čehič ter s porazom proti Ančki Pogačnik osvojila 2. mesto. »V odločilni borbi z domačinko Anko Pogačnik mi je popustila koncentracija in žal do konca borbe nisem nadoknadila minimalne prednosti nasprotnice. Z drugim mestom sem vseeno zadovoljna, saj mi zagotavlja nastop v državni reprezentanci,« je dejala Urška.
Rezultati: kadeti: do 55 kg: 1. Alen Pulko, 2. Žiga Pristovnik (oba JK Impol); do 60 kg: 1. Žiga Vuzem (JK Šiška), 2. Alen Zupanič (JK Impol); do 66 kg: 1. Tilen Apšner (JK Murska Sobota), 2. Rene Brdnik (JK Impol); do 73 kg: 1. Gašper Jerman (JK Šiška), 3. Simon Kojc (JK Gorišnica); do 81 kg: 1. Andrej Čuš, 5. Damjan Ljubec (oba JK Drava Ptuj); nad 90 kg: 1. Jan Ratej (JK Bežigrad), 3. Nejc Kučan (JK Impol).
Kadetinje: do 44 kg: 1. Kristina Veršič (JK Duplek), do 48 kg: 1. Sandra Tijanič (JK Železničar); do 52 kg: 1. Karin Kerec (JK Murska Sobota); do 57 kg: 1. Tina Trstenjak (JK Sankaku); do 63 kg: 1. Nina Miloševič (JK Železničar); do 70 kg: 1. Anka Pogačnik (PJK Triglav Kranj), 2. Urška Urek, 3. Sanja Jerenko (obe JK Drava Ptuj).
Sebi Kolednik
Urška Urek, trener Vlado Cuš, Andrej Cuš in Damjan Ljubec
Kegljanje • 3. SKL - moški
Sladka zmaga v Slovenski Bistrici
Kegljači ptujske Drave so dobro opravili gostovanje pri sosedih v Slovenski Bistrici, pri tradicionalno neugodnih kegljačih Impola. Po prvih treh dvobojih ni nič kaj kazalo na zmago Ptujčanov, saj so kegljači Impola povedli z 2:1. Po teh dvobojih pa je zapihal nov veter, saj so Ilič, Zorman in Dremelj prestavili v višjo prestavo in odpihnili vsa upanja Bistričanov na možno presenečenje. Novi dve točki po tem pomembnem dvoboju še naprej ohranjata Ptujčane na prvem mestu s tremi točkami prednosti, kar jim daje velike možnosti za mirno nadaljeva-
nje, tudi ob kakšnem spodrsljaju do konca prvenstva.
REZULTATI 13. KROGA: Impol - Drava 2:6, Interokno - Agroruše 1:7, Krško - Fuži-nar 2:6, Radenska - Lokomotiva 1,5:6,5, Piramida - Žalec Petrol 5:3
Ivan Čuš (KK Drava Ptuj)
1. DRAVA PTUJ	13	9	1	3	19
2. FUŽINAR	13	8	0	5	16
3. LOKOMOTIVA	13	7	1	5	15
4. KRŠKO	13	7	0	6	14
5. AGRORUŠE	13	6	1	6	13
6. ŽALEC PETROL	13	6	0	7	12
7. RADENSKA	13	5	1	7	11
8. IMPOL	13	5	1	7	11
9. PIRAMIDA	13	5	0	8	10
10. INTEROKNO	13	4	1	8	9
Po odlični sobotni pred-	1. LM-KO LENDAVA	12 12 0	0	24
stavi in osvojeni točki proti	2. MARIBOR FINEA	12 9 2	1	20
Mariborčanom tokrat igral-	3. KRKA	12 8 2	2	18
cem Ptuja v sredo ni uspelo	4. SOBOTA	12 7 2	3	16
v Lendavi osvojiti kaakšnega	5. KEMA PUCONCI	12 7 2	3	16
niza. Nastopili so brez obole-	6. TEMPO VELENJE	12 6 0	6	12
lega Bojana Paviča, sicer svo-	7. MELAMIN	12 3 0	9	6
jega najizkušenejšega igralca,	8. KRIŽE	12 1 2	9	4
pa tudi igralci Lendave so vse	9. PTUJ	12 1 2	9	4
dvoboje odigrali maksimalno	10. EDIGS	12 0 0	12	0
zbrano, pod vtisom sobotne-				
ga rezultata Ptujčanov.	LM-KO Lendava -			
1. SNTL	Ptuj 6:0			
REZULTATI 12. KROGA:				
LM-KO Lendava - Ptuj 6:0,	Lasan - Ovčar 3:0, Plohl			
Edigs - Kema Puconci 1:6,	- Janžekovič 3:0, Šurbek -			■ Pi-
Maribor Finea - Melamin	ljak 3:0, Plohl	- Ovčar 3:0, La-		
6:1, Krka - Križe 6:0, Sobota	san - Piljak 3:0, Šurbek		-	Jan-
- Tempo 6:0	žekovič 3:0			
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Lendavčani niso ponovili napake Mariborčanov
1. SNTLŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Ilirija - Ptuj 6:2, Tempo - Fuži-nar Interdiskont 3:6, Merkur - Vesna 6:1, Iskra Avoelektri-ka - Prevent Radlje 6:2, Arge-ta - Kajuh Slovan 4:6
1.	ISKRA AVTOELEK. 12 12 0 0 24
2.	ILIRIJA	12 10 1 1 20
3.	MERKUR	12 7 1 4 15
4.	KAJUH SLOVAN - 1 12 7 2 3 15
5.	FUŽINAR INTERD. 12 6 3 3 15
6.	TEMPO VELENJE 12 4 2 6 10
7.	ARGETA	12 5 0 7 10
8.	PREVENT RADLJE 12 3 1 8 7
9.	VESNA	12 0 1 11 1
10.	PTUJ	12 0 1 11 1
Danilo Klajnšek
Košarka • Omrezje.net & parkl
Dornavčani za las ob zmago
Po tekmah devetega kroga je že marsikaj jasno. Tri ekipe so si že zagotovile razigravanje za prvaka: to so Veterani iz Pragerskega, aktualni prvak ŠD Slam in podprvak KK Starše. O četrtem udeležencu bo odločala tekma med »tiskarji« in »dobrimi dečki«. Slednji morajo premagati Cirkovča-ne za trinajst košev ali več, v nasprotnem primeru se bodo finala veselili prvi.
V	skupini A je ekipa Din don Neman s porazom proti ekipi Veteranov iz Pragerske-ga zapravila vse možnosti za vrh, saj ima slabši medsebojni količnik z ekipo ŠD Slam. Ekipa Dornave je namučila ekipo Veteranov iz Ptuja, ki so se izvlekli šele po podaljšku. Z nekaj več sreče in boljšo taktiko, ki ekipi Dornave manjka, bi lahko bilo tudi obratno.
V	skupini B so »dobri dečki« gostili ekipo Majšperka, ki bi z zmago in spletom okoliščin v zadnjem krogu lahko še teoretično osvojila drugo mesto v skupini. Ker so odvisni tudi od drugih rezultatov v skupini, se niso niti preveč trudili, tako da so dečki prišli do zmage prelahko. Podobno se je zgodilo med tekmecema iz Starš in Cirkovc. Nekompletna ekipa podprvaka je igrala
le s toliko moči, da ni izgubila z večjo razliko, kot je slavila v prvi tekmi. Očitno so varčevali moči, saj imajo vstopnico za razigravanje že rezervirano zaradi boljšega medsebojnega količnika z dečki. Zdaj tiskarji v zadnjem krogu ne smejo izgubiti za več kot trinajst košev, sicer potujejo na razigravanje dobri dečki. Vse in še več o ligi Parkl lahko preberete na www.parkl.si. Rezultati 9. kroga: KK Veterani Pragersko -Din don Neman 87:56 (20:3, 14:25, 25:10, 28:18)
KK Rače - ŠD Slam 82:78 (23:20, 14:16, 18:17, 27:25)
KMO Dornava - Veterani Ptuj 63:66 *(7:8, 18:11, 22:19, 9:18; 7:10)* po podaljšku
Good guys - Picerija Špajza 83:72 (14:15, 19:17, 26:16, 24:24)
KK Starše - Tiskarna Ekart design 68:75 (15:24, 16:22, 13 :20, 24:9)
ŠD Ptujska Gora - ŠD Kidričevo 54:67 (17:17, 12:15, 10:13, 15:22) SKUPINA A
1.	VET. PRAGERSKO 9 8 1 +93 17
2.	ŠD SLAM	9 6 3 +74 15
3.	DIN DON NEMAN 9 5 4 - 22 14
4.	KK RAČE	9 4 5 +56 13
5.	VETERANI PTUJ (-1) 9 4 5 - 46 12
6.	KMO DORNAVA 9 0 9 -155 9
SKUPINA B
1.	KK STARŠE
2.	TISKARNA EKART
3.	GOOD GUYS
4.	PICERIJA ŠPAJZA
5.	ŠD KIDRIČEVO
6.	ŠD PTUJSKA GORA
9	7	2
9	7	2
9	6	3
9	5	4
9	2	7
9 0 9
+85	16
+66	16
+59	15
+ 7	14
- 74	11
-143	9
Lestvica strelcev po 9. krogu: 1. Davor Bauman (KK Rače) 246 košev/povprečno 27,3 na tekmo; 2.
Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 206/ 22,9; 3. Gregor Dreven-šek (ŠD Slam) 177/19, 7.
Pari zadnjega kroga: ŠD
Slam - KK Veterani Prager-sko, Din don Neman - Veterani Ptuj, KMO Dornava - KK Rače, ŠD Ptujska Gora - KK Starše, Picerija Špajza - ŠD Kidričevo, Tiskarna Ekart design - Good guys.
Radko Hojak
Ekipa KMO Dornava letos še ni okusila slasti zmage v ligi PARKL.
Foto: SK
Foto: DK
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Ptujčani zmagali v Avstriji
Nogometni klub FC Spar-kasse Lankowitz iz Maria Lan-kovitza (Avstrija) je organiziral nogometni turnir za letnike 1997 in mlajše. Turnir je potekal v športni hali v Kôflachu, udeležili pa sta se ga tudi ekipi NŠ Poli Drava Ptuj. Na turnirju so sodelovale ekipe iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
Zmagovalci turnirja so postali nogometaši NŠ Poli Drava 1 (letnik 1997). V predtekmoval-ni skupini niso izgubili nobenega srečanja (premagali so SV BG Wernberg 3:0, SV Dobl 2:0; ŠD Kneginec 6:0, z NZ Sulmta-lom 1 pa igrali 0:0) in se tako uvrstili v veliki finale. V finalnem srečanju so se pomerili z
Tenis • Zimska liga 2005/06
TK Štraf premagal »gade
2. liga
V drugi zimski tenis ligi so odigrali zanimive dvoboje. Vse pa je bilo v znamenju ekip, ki se želijo vrniti v prvo-ligaško konkurenco.
REZULTATI: TK Štraf - TK Skorba gad 3:0 (Cajnkar - Štemberger 9:5, Škofič - Ogrinc 9:2, Caj n kar/Škof i č
-	Štemberger/Ogrinc 9:7), Veterani
-	TK Gorišnica 3:0 (Rola - Krajnc 9:2,
«
Polanec - Znidarič 9:2, Rola/Polanec
-	Krajnc/Znidarič 9:2), TC Kidričevo - Tigri 3:0 (Premužič - Ribič 9:1, Gulin - Korpič 9:3, Hazabent/Mihelič
-	Robič/Korpič 9:4).
VRSTNI RED: Veterani 8, TK Štraf, TK Skorba gad in TC Kidričevo 7, Tigri 3, TK Gorišnica 1 točko.
Danilo Klajnšek
TK Straf
Planinski kotiček
Tekaško-smučarski izlet Rogla-Lovrenška jezera
Planinsko društvo Ptuj prireja in vabi na celodnevni tekaško-smučar-ski izlet na Roglo do Lovrenških jezer in nazaj. izlet bo v soboto 4. 3. 2006 s posebnim mini busom z odhodom izpred železniške postaje Ptuj ob 7.30 uri. izlet je namenjen smučarjem alpincem in tekačem. Cena izleta je 2.000,00 SiT in vključuje prevozne stroške. Prijave z vplačilom sprejemamo v društveni pisarni ob uradnih urah. Hrana je iz nahrbtnika oz. v gostiščih na Rogli. V slabem vremenu izlet odpade!
izlet vodi Tone Purg.
Projekt Mali popotnik
V vrtcu Narcisa otroci v okviru letošnjega projekta Mali popotnik spoznavajo druge kulture in tradicije. »Potujejo« po celem svetu, najdlje se bodo zadržali v Kitajski. Da bi otroci to deželo doživeli v vsej svoji popolnosti, so na obisk povabili mojstra tai ji quana g. Andreja Cafuta, ki jim je predstavil to staro kitajsko veščino. Otroci ci so se tudi sami preizkusili in
se naučili »divjo gos«. Pozorno so prisluhnili razlagi, kako je nastal tai ji quan (tai či čuan).
»Sokol je planil na kačo, ta pa se mu je s krožnimi gibi vedno izmuznila. Ptica je napadla večkrat, končno pa se je izčrpana umaknila.« Kitajci so v tem prepoznali temeljno načelo jin in jang, med seboj odvisnima mehkobo in trdoto.
ekipo Lask iz Linza (Avstrija) in zmagali z rezultatom 3:0.
Ekipa NŠ Poli Drava 2 (letnik 1998) je osvojila nehvaležno četrto mesto. V tekmi za tretje mesto so izgubili po streljanju kazenskih strelov z ekipo SV BG Wernberg.
Za ekipo NŠ Poli Drava 1 so nastopili: Alen Toplak, Bruno
Gale, Luka Petek, Denis Maje-rič, Matevž Kukovec, Luka Šalamun, Domen Bauman, Matic Vrbnjak, Žan Potočnik. Trener: Uroš Krajnc.
Za ekipo NŠ Poli Drava 2 so nastopili: Metod Majcen - Ko-stič, Rok Krajnc, Matic Kranjc, Matic Furjan, Tomaž Murko, Tim Lončarič, Marko Zemljarič, Jan Cesar, Borut Slanič, Nejc Ekart. Trener: Boris Emeršič.
Za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašen Alen Toplak iz ekipe NŠ Poli Drava 1.
JM
Ekipi nŠ Poli Drava Ptuj s trenerjema, ki sta uspešno nastopali na turnirju v Avstriji
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Belcont prvi favorit končnice
Skupina A
REZULTATI ZADNJEGA KROGA:
Nova Slovenija - Svetinje 12:0, Mladost Miklavž ii - invest 3:6, Carrera Optyl - Avtoservis Zidarič 3:2, Borec - Mladost Miklavž ii 2:9, Kog SK Računalništvo - Trgovišče Plečko 4:2, Carrera Optyl - Mihovci Center 6:3, Avtoservis Zidarič - Bar Texas 4:2, invest - Nova Slovenija 3:5.
1.	N. SLOVENiJA	10 10 0 0 78:18 30
2.	invest	10 9 0 1 71:30 27
3.	MiHOVCi C.	10 6 1 3 50:30 19
4.	CARRERA O.	10 5 3 2 46:31 18
5.	AVTOS. ZiDARiČ	10 5 0 5 34:35 15
6.	SVETINJE
7.	KOG SK R.
8.	MLADOST ii
9.	BAR TEXAS
10.	BOREC
10	3	4	3	25:44 13
10	4	0	6	33:38 12
10	3	1	6	39:56
10	2	2	6	31:43
10 1 1 8 18:74 11. TRGOViŠČE (-1) 10 0 2 8 17:43
Skupina B
REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Zidarstvo Čurin - Mlada Slovenija 31:2, Joker Ivanjkovci - Tomaž 3:3, KOŠ - Mladost Miklavž 1:5, Kog - Avtošo-la Prednost 2:7, Črni ribič - Belcont 6:8.
mu koncu. V soboto, 18. februarja, se bo osem najboljših moštev v športni dvorani na Hardeku potegovalo za občinskega prvaka zimske lige Ormoža. iz skupine A so to: Nova Slovenija, invest, Mihovci Center in Carrera Optyl. iz skupine B pa: branilec naslova Belcont, Zidarstvo Čurin, Joker Ivanjkovci in Avtošola Prednost. Po rednem delu sta brez izgubljene točke prvenstvo končala Nova Slovenija in Belcont, ki pred končnico tudi spadata v ožji krog favoritov. Sicer pa četrtfinale ponuja štiri razburljiva srečanja in nove možnosti za naslov prav vsem ekipam, rezultati iz rednega dela prvenstva pa v soboto več nič ne pomenijo. Zato lahko pričakujemo tudi presenečenja in lepo število gledalcev.
Pari četrtfinala so naslednji: (12.00) Nova Slovenija - Avtošola Prednost (A), (12.40) Zidarstvo Čurin
-	Mihovci Center (B), (13.20) invest
-	Joker Ivanjkovci (C), (14.00) Belcont
-	Carrera Optyl (D);
polfinale: (14.40) prvi polfinale (A)
-	(B), (15.30) drugi polfinale (C) - (D); (16.20) tekma za tretje mesto; (17.00) finale.
UK
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARi 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gold Club (21. 2.), Gorenje
-	Prevent, Rudar - Ribnica, Celje Pivovarna Laško - Slovan, Krka - Termo, Cimos Koper - Trimo Trebnje
1. A SRL ŽENSKE
PARi 17 KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj, Olimpija -izola, Krm Mercator - inna Dolgun, Burja Škofije - Celeia Zalec, Loka kava - Euro produkt Brežice, Maks Polje - Kočevje Anubis
1. B SRL MOŠKI
PARi 13. KROGA: Gorišnica - Pekarna Grosuplje (sobota 19.30), Sviš
-	Velika Nedelja, Dol TKi Hrastnik - Atom Krško, MiP Gorica Leasing
-	Mitol Sežana, istrabenz plini izola - Dobova, Cerklje - Sevnica
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARi 19. KROGA: Luka Koper - Benedikt, Sloving Vital - Jesenice. Srečanje Nova KBM Branik - Hitachi je bilo odigrano v sredo. V tem krogu je prosta ekipa Šentvida.
2.	DOL ŽENSKE
PARi 16. KROGA: Ecom Tabor - Pomaranča bar Ptuj, Aliansa Šempeter - Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - ZOK Kočevje, Prevalje - Broli-ne Kamnik, Formis Bell - Čulum, s. p., Valšped, Braslovče - Mislinja
2. DOL MOŠKI
PARi 16. KROGA: Svit - Hoče, TAB Mežica - Partizan Fram, Termo Lubnik - MOK Kočevje, Telemach Žirovnica - SiP Šempeter, Prigo Brezovica - Astec Triglav, Kekooprema Žužemberk - Logatec
KOŠARKA
2. SKL VZHOD MOŠKI
PARi 18. KROGA: Ptuj - Pivovarna Laško mladi, Prebold - ŽKK Maribor, Ilirija - Ježica, Ruše - Grosuplje, Janče - Nazarje
KEGLJANJE
2. SKL VZHOD ŽENSKE
PARi 10. KROGA: Drava - Miroteks iii. (Deta Center 13.30), Fužinar
-	impol, Komcel - Šoštanj. V tem krogu je prosta Nafta.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
PARi 13. KROGA, v soboto, 18. 2.: Edigs, Tempo - Krka, Križe - Fi-nea, Melamin - LM-Ko, Ptuj - Kema
1. SNTL ŽENSKE
PARi 13. KROGA: Argeta - Tempo, Kajuh-Slovan - Ilirija, Ptuj - iskra Avtoelektrika, Prevent - Merkur, Vesna - interdiskont
TENIS
ZIMSKA LIGA 2005/2006
PARi 3. KROGA - 1. LiGA: sobota ob 9.00 (Goya Center): Nedog, s. p.
-	TK Neptun, Sortima, d. o. o. - Okrepčevalnica Patruša; ob 12.00 TK Skorba - TC Luka
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
Sobota, Kranj, ob 14.00: Triglav Kranj - Zavrč Nedelja, Kidričevo, ob 14.30: Aluminij - CMC Publikum; ob 17.00: Gerečja vas Unukšped - Rogoznica Torek, Kidričevo, ob 13.00: Maribor Pivovarna Laško - Mura 05
Danilo Klajnšek
1. BELCONT 9	9	0	0	70:18	27
2. ZiD. ČURiN 9	7	1	1	77:33	22
3. JOKER i. 9	5	2	2	31:32	17
4. PREDNOST 9	5	1	3	48:39	16
5. MLADOST M. 9	4	3	2	39:22	15
6. KOG 9	3	2	4	30:34	11
7. KOŠ 9	3	1	5	33:37	10
8. ČRNi RiBiČ 9	2	0	7	37:49	6
9. ML. SLOVENiJA 9	1	1	7	28:77	4
10. TOMAŽ 9	0	1	8	22:74	1
Trimesečna matineja malega nogometa v Ormožu pod vodstvom športnega društva Pušenci in sponzorja Av-toprevozništva Novak prihaja k svoje-
Popravek
V 9. številki Štajerskega tednika, z dne 3. 2. 2006, smo zapisali, da so se na EP z zračnim orožjem v Moskvi uvrstili Simon Simonič, Boštjan Simonič, Majda Raušl in Tadej Horvat. Od omenjene četverice se bo prvenstva udeležil le Simon Simo-nič, ostali trije pa so v Munchnu izpolnili kriterije Strelske zveze Slovenije za nastop na julijskem SP v Zagrebu. Za napako se vsem vpletenim iskreno opravičujemo.
Simeon Gonc
URNIK VADBE V PROGRAMU HURA PROSTI CAS Od 20. 2. do 24. 2. 2006
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
DAN	9.00-10.30	10.30-12.00	12.00-13.30	13.30-15.00
Ponedeljek 20. 2. 06	Veseli direndaj 4 do 10 let	Veseli direndaj 4 do 10 let	Veseli direndaj 4 do 10 let	Veseli direndaj 4 do 10 let
Torek 21. 2. 06	Mali nogomet Osnovna šola	Mali nogomet Osnovna šola	Mali nogomet Osnovna šola	Mali nogomet Osnovna šola
Sreda 22. 2. 06	Mini rokomet Osnovna šola	Mini rokomet Osnovna šola	Rokomet - turnir Osnovna šola	Rokomet - turnir Osnovna šola
Četrtek 23. 2. 06	Hokej Osnovna šola	Hokej Osnovna šola	Hokej Osnovna šola	Hokej Osnovna šola
Petek 24. 2. 06	Košarka - trojke Osnovna šola	Košarka - trojke Osnovna šola	Košarka - trojke Osnovna šola	Košarka - trojke Osnovna šola
SPECIALIZIRANA DVORANA ZA NAMIZNI TENIS (nad streliščem ŠD Mladika)
DAN
10. - 12. ure
12. - 14. ure
Ponedeljek 20. 2. 06
Atletska abeceda 6 do 10 let
Torek 21. 2. 06
Otroški plesi -vrtci
Otroški plesi 6 do 10 let
Sreda
22. 2. 06
Strelstvo 6 do 15 let
Četrtek 23. 2. 06
Otroški plesi -vrtci
Otroški plesi 6 do 10 let
Petek 24. 2. 06
Hip-hop 6 do 15 let
PROGRAM V JURŠINCIH:
Od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure
Program: nogomet, košarka, rokomet, odbojka, namizni tenis, badminton - odvisno od želje otrok
Foto: DK
Silvester Vogrinec - 30 let v borilnih veščinah
Portret mojstra
SUvester Vogrinec je strokovni vodja društva Akademije bojevniških veščin Ptuj. Je mojster borilnih veščin (karate 6. DAN, aikido 4. DAN, kendo 4. DAN, iai-do 4. DAN, ken-jutsu Renshi) in trener I. razreda. Prav tako je predsednik Iai-do, ken-jutsu, kendo zveze Slovenije (IKKZS). Po poklicu je učitelj zgodovine in šolski knjižničar.
Kako to, da že 30 let vadite borilne veščine?
S. V.: »To se včasih sprašujem tudi sam. Mogoče zato, ker sem v njih našel vse: šport, rekreacijo, zabavo, filozofijo, druženje. Začel sem kot otrok pod vplivom filmov Bruca Le-eja. Kasneje so me navdušili japonski samuraji. Motiv za vadbo se je spreminjal, vedno pa me je obdržal na budu, stezi borilnih veščin.«
Zakaj vadite različne borilne veščine?
S. V.: »Ko sem iskal popolno borilno veščino, je nisem našel. Vsaka veščina ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Na zahodu se je uveljavil t. i. cross training ali križno treniranje, kjer borci vadijo strikerske veščine udarjanja (karate, kikboks, taekwondo, boks) in graplerske veščine prijemov, metov (ju-jutsu, aikido, judo, rokoborbo), da dosežejo ideal »popolnega borca« ali ultimate fighterja. O tem je razmišljal že Bruce Lee,
Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin
ki je s svojo metodo jeet kune do ali »umetnost prestrezanja napada« izvedel največjo revolucijo v borilnih veščinah, ko je iz vsake veščine vzel tiste tehnike, ki so se mu zdele najbolj učinkovite.«
Kaj pa mečevanje?
S. V.: »Japonsko mečevanje mi je všeč, ker na izrazit način pooseblja samurajski, bojevni-
Nekaj biografskih podatkov Silvestra Vogrinca:
-	Z borilnimi veščinami se je začel ukvarjati l. 1976 v Karate klubu (Bu-dokai) Ptuj pri Srečku Arnušu. Shotokan karate je vadil pri Borisu Miočino-viču na Ptuju in Vladu Kladniku v Ljubljani. Aikido in japonsko mečevanje je treniral pri Keramu Nurvanu v Ljubljani.
-	Kot trener deluje 20 let. Pri njem se je izšolalo 29 mojstrov borilnih veščin. Vzgojil je generacije tekmovalcev, državnih prvakov in mladinsko svetovno prvakinjo v karateju.
-	Na Ptuju je organiziral številna tekmovanja (državna prvenstva, domače in mednarodne turnirje, občinska prvenstva).
-	Bil je prvi predsednik (in ustanovitelj) Kendo zveze Slovenije in tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije.
-	Napisal je prvo zgodovino slovenskega karateja (Karate v Sloveniji), celoviti prikaz razvoja karateja v svetu (Karate med tradicijo in športom) in prvi slovenski roman o karateju (Karate bojevnik: Beli Galeb).
-	Bil je dopisnik in urednik revij Slovenski karate, Samurai in Budo Sen-sei.
-	Bil je aktivni tekmovalec, dvakratni državni prvak v kendu, polfinalist evropske univerziade v karateju.
-	Sodil je na mnogih tekmovanjih v karateju in japonskem mečevanju.
-	Demonstriral je borilne veščine na številnih prireditvah (budo gala, noč gladiatorjev, evropskem prvenstvu v karateju, svetovnem prvenstvu v kikboksingu).
ški duh, ki se je v borilnih športih v veliki meri izgubil. Zato sta mi tudi bolj pri srcu tradicionalni obliki iai-do in ken-jut-su, manj pa športno mečevanje kendo. Prav tako me zanima evropsko mečevanje, vendar ne športno, olimpijsko sabljanje, pač pa renesančno mečevanje kot la scherma italiana in la verdadera destreza. Katana, samurajska sablja, in evropski rapir predstavljata ideal meča za sekanje in meča za bodenje, vrhunec v razvoju Vzhoda in Zahoda. Zanimiv je tudi podatek, da so evropski mečevalci 16. in 17. stoletja, med katerimi so bili najbolj znani italijanski mojstri Camillo Agripa, Gia-como di Grossi, Capo Ferro, Saviolo ter španski mojstri Je-ronimo Carranza, Luis Narvaez idr., v bojih uporabljali rapir in bodalo. V začetku 17. stoletja pa je na drugem koncu sveta, v Japonski, največji mečevalec Miyamoto Musashi prav tako razvil metodo bojevanja z dolgim in kratkim mečem, imenovano hyoto hiten ichi ryu.«
Nekateri menijo, da naj bi vadili samo eno borilno veščino.
S. V.: »V preteklosti je moral samuraj, če je hotel preživeti, obvladati več različnih spretnosti (lokostrelstvo, mečevanje, goloroko bojevanje), ne samo ene. Ko sem bil v Washingtonu na konferenci borilnih veščin, ki je povezala 500 mojstrov z vsega sveta, sem opazil, da se večina mojstrov ukvarja s številnimi veščinami, da vadijo po tri, štiri in več veščin (pri tem celo mešajo japonske, kitajske, korejske veščine kakor tudi »trde« in »mehke« pristope, npr. karate in tai chi chuan). Menili so, da vadba samo ene veščine omejuje horizonte in preprečuje dojemanje celote. To je tipični vzhodnjaški način gledanja na stvari. Vendar pa tako ne razmišljajo samo na Japonskem, Kitajski, ampak tudi v ZDA.«
Na Eurosportu in Dis-coveryju lahko gledamo neverjetne demonstracije mojstrov, ki prikažejo ne-ranljivost, hojo po steklu, izjemno vzdržljivost in moč. Kako to doseči?
S. V.: »Razvoj takšnih sposobnosti je samo eden od aspek-tov borilnih veščin. S tem se ukvarjajo mojstri qi gonga, šaolinski duhovniki, karate-isti, vendar to sploh ni tako pomembno. Tudi v jogi učijo, da razvoj sidhijev (»nadnaravnih sposobnosti«, ki sodijo v domeno indijskih fakirjev) samo odvrača od prave poti in cilja.«
Kaj pa je cilj borilnih veščin?
S. V.: »V tradicionalnih veščinah, ki so tesno vezana na zen, je končni cilj satory ali »pro-
svetljenje«, to je veliko zlitje z vesoljnim duhom, z božansko energijo. Na splošno pa gre v borilnih veščinah za konstantni duhovni razvoj, za osebnostno preoblikovanje, ki ga dosežemo z redno vadbo. Že po nekaj letih treninga lahko opazimo, da se nam je izboljšala koncentracija, povečala fizična moč in oblikovala določena samopodoba. Še bolj kot cilj pa je pomembna pot, način kako živimo, v smislu »delaj dobro, ogibaj se zla.«
Imate kakšno sporočilo?
S. V.: »Da. Koliko energije boste vložili v neko stvar, toliko in še več se vam je bo povrnilo. In če se le da, počnite tisto, kar vam je všeč, kar vas veseli in vam prinaša zadovoljstvo.«
Polonca Zorman
Mali nogomet • ŠD Rim
Rimljani zadovoljni s 3. mestom
V zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj je letos nastopilo 26 ekip, le štiri pa so se uvrstile v končnico. Med njimi je bila tudi ekipa ŠD Rim (v ligi sodelujejo od leta 2000, leta 2001 so se že uvrstili v končnico), katere igralci prihajajo večinoma iz Kočic in Nadol, dveh zaselkov pri Žetalah. Pot do zaključnega turnirja pa ni bila lahka, saj so si udeležbo zagotovili šele v zadnjem krogu rednega dela tekmovanja, ko so z rezultatom 3:2 premagali ekipo Poetovia PV.
Na zaključnem turnirju so najprej tesno izgubili z ekipo Bar Saš (0:1), potem ko so zadetek dobili nekaj sekund pred koncem, nato pa so v tekmi za 3. mesto uspeli premagati ekipo Jada (po streljanju kazenskih strelov).
Predsednik kluba Robi Po-lajžer je ob tem povedal: »Za nas je bila uvrstitev na zaključni turnir velik uspeh, čeprav smo že pred začetkom lige ciljali na mesta med prvimi štirimi. Ko se nam je ponudila priložnost v zadnjem krogu,
Ekipa SD Rim je letos nastopila v naslednji postavi: Bojan Pišek, Matjaž Kopše, Aleš Frlež, Matej Gajser, Robert Železnik, Damjan Bezjak, Tomaž Gajser, Andrej Hajšek. Vodja ekipe: Robert Polajžer
smo jo znali izkoristiti. Pozimi sicer treniramo v telovadnici v Žetalah, poleti pa na travnatem igrišču v Nadolah, ki ga domačini imenujejo Rim in po tem kraju smo si tudi nadeli ime.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Šd Rim je na zaključnem turnirju zimske lige osvojila 3. mesto.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s^_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Silva BogSa
Cvetkovci 108,8S73 Podgorci
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Cvetkovci • 83. redni letni občni zbor
Nabavili avto in uredili kurjavo
V začetku februarja so opravili že 83. redni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Cvetkovci. Prisotne člane, mladino, goste in ostale vaščane Cvetkovcev je naprej pozdravil predsednik društva Anton Dominko, nato pa so bila predstavljena poročila o delu društva v letu 2005.
Največji poudarek poročil je bil na nabavi novega gasilskega vozila z oznako GVV-2. Celotna vrednost nabavljenega vozila z davkom je bila 18.299.856 SIT. Občina Ormož je po razpisu prispevala 7.500.000 SIT oziroma 41 %, država pa je po razpisu sofinancirala 2.121.012 SIT oziroma 12 % (t. i. vračilo DDV-ja). Največ pa so prispevali gasilci sami z veliko pomočjo krajanov Cvetkov-cev in Osluševcev ter donacije pravnih oseb, skupno so zbrali 8.678.844 SIT - 47 % vrednosti vozila. V minulem letu je društvo med drugim uredilo in prepleskalo garaži ter ob koncu leta izvedlo investicijo izgradnje centralne kurjave po celotnem gasilskem domu, kar bo društvo poravnalo letos.
Na področju izobraževanja je lani uspešno končalo tečaj za izprašanega gasilca 14 kandidatov (med njimi tudi kandidatka Alenka Korpar), trije kandidati pa so opravili tečaj nosilca izolirnega dihalnega aparata. Na požarnem rajonu PGD Cvetkovci je bil lani zabeležen en požar na njivi v Osluševcih, društvo pa je sodelovalo tudi na intervenciji na požaru v Podgorcih. Osrednja prireditev lanskega leta je bila svečanost ob
Foto: arhiv društva
Dobitniki priznanj z vodstvom društva
prevzemu novega gasilskega vozila, prav tako pa so cvet-kovski gasilci pomagali pri organizaciji Fašenka v Cvet-kovcih, izvedbi proslave ob 8. marcu, v maju so počastili god sv. Florijana z mašo v farni cerkvi in izvedli martino-vanje s krstom mošta.
Najpomembnejši delovni cilj za letošnje leto je dokončanje investicije izgradnje
centralne kurjave ter zagotovitev sredstev za plačilo investicije, prav tako pa bo društvo v letu 2006 izvedlo vse ostale aktivnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje društva.
Na zboru so podelili tudi društvena priznanja, ki so jih prejeli Alenka Korpar, Jožef Horvat in Franc Tomažič Le-tonja. Za 10-letno delo v dru-
štvu so dobili priznanja Aleš Plohl, Dejan Plohl, Igor Cvetko, Emil Štampar, Vladimir Venta, za 30-letno delo je dobil priznanje Marjan Petek, za 40-letno delo Viktor Ozmec st. in za 50-letno delo Ciril Le-ben. Društvo je sprejelo tudi tri nove člane. Po končanem uradnem delu je sledila zabava vse do jutranjih ur.
vki
Ormož • Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric
Vinogradi se krčijo
Letošnji zbor Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem je bil za razliko od predhodnih, ki so se vsi odvijali v dvorani pri Miklavžu, v prostorih Hotela Ormož. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1985 in je drugo najstarejše društvo vinogradnikov pri nas.
Kljub aktivni preteklosti je prihodnost društva najverjetneje manj rožnata, saj je bila povprečna starost okrog 70 zbranih članov najbrž čez 60 let. O tem so v razpravi spregovorili tudi nekateri člani, ki so povedali, da naši
Predsednik Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem mag. Avgust Janežič
vinogradniki delajo do smrti, pa kljub temu indeks proizvodnje grozdja za naše območje pada. V Ljutomersko-Ormoških goricah je indeks 52 %, kar je morda dobro za zmanjšanje zalog vina, za perspektivo pa ne. To gre pripisati tudi obema velikima kletema, ki se menda rešujeta na račun kmetov, saj cena grozdja ne dosega niti 15 % proizvodne cene. Medtem pa je indeks cvičku, ki ga pri nas vinogradniki imenujejo obarvana nizkoalkoholna pijača, narasel na 133 %. Podobno je s teranom. Zato je bilo vprašanje, kdo bo pri nas še delal gorice, upravičeno. Eden izmed odgovorov je bil tudi ta, da so v jeruzalemskih goricah leta 1939 imeli okrog 35 % vinogradov v lasti tujci in najverjetneje bo tako kmalu spet. Kljub dobrim legam in sortnemu sestavu naša vina dosegajo bistveno nižje cene kot avstrijska. Mali vinogradniki prelivajo sredstva,
da ohranjajo vinograde, pri tistih, ki resno tržijo, pa so nastale velike težave.
Med gosti zbora je bila tudi Mateja Jaklič iz Kmetijsko-živilskega sejma, ki je vinogradnike obvestila o vseh letošnjih pomembnih terminih ocenjevanja in možnostih, da promovirajo svoje vino. Povedala je še, da želijo dati večjo težo našim vinorodnim krajem, Štajerski. Omenila je, da ne gre zanemariti potenciala 130.000 obiskovalcev, ki si vsako leto ogledajo sejem. Vinogradnike pa je tudi opozorila na izbor prvaka vinskih cest. Franček Puklavec pa je povedal, da vinogradniki pogrešajo specializiran vinski sejem, saj se na sejmu, kjer je prisotna tudi hrana, vino izgubi. Prvenstveno si želijo na takšnem sejmu sklepati kupčije in nekaj vina tudi prodati, kar pa na tako zastavljenem sejmu ni mogoče.
Stane Šoster je na kratko predstavil aktivnosti VINISA,
ki mu predseduje, ter izrazil upanje, da z dvema slabima letinama prihajajo normalne tržne razmere in da nekateri vinogradniki že povečujejo ceno svojih vin. Tudi predsednik društva mag. Avgust Jane-žič se je strinjal, da ne smemo podcenjevati vina, da ga ne bi smeli prodajati pod 400 SIT za liter. Predstavil je tudi celoletno delovanje društva, ki letno shaja s pol milijona tolarjev denarja. Med priljubljene društvene aktivnosti sodijo vsakoletni izlet, ples, strokovna predavanja, skupaj s Turističnim društvom Podgorci pa organizirajo tudi ocenjevanje vina v Podgorcih in martinovo ocenjevanje mladega vina.
Na občni zbor društva so povabili tudi predstavnike kmetijske zadruge in ormoške kleti, vendar se vabilu ni nihče odzval, kar menda ne daje upanja in gotovosti v prihodnost.
vki
Od tod in tam
Cvetkovci • Zlata poroka zakoncev Petek
Foto: Laura
Miniloje že 50 let, odkar sta 29. januarja 1956sklenila zakonsko zvezo in si slovesno obljubila zvestobo in ljubezen, dokler ju smrt ne loči, Marija in Anton Petek.
Zlata nevesta Marjeta je bila rojena 13. julija 1930 v družini Hergula v Cvetkovcih 42. Vse življenje je bila pridna kmečka gospodinja in članica v dobrodelnih društvih za pomoč ljudem. Zlati ženin Anton pa je bil rojen 11. januarja 1926 in je dolga leta delal kot gradbenik v tujini. V zakonu se jima je rodil sin Zvonko, danes pa je njuna družina bogatejša za dve vnukinji.
Skupaj sta skusila dobre in hude dneve. Ljubi bog pa ju je ohranil do danes, da sta obnovila cerkveni obred, ki ga je opravil dekan Jože Šipoš v cerkvi Sv. Lenarta in sredi svojih domačih, sorodnikov ter prijateljev obhajala srečo zlate poroke. Prepričani smo, da sta sedaj že pozabila na težave in trpljenje, da na jesen življenja uživata sadove svojega truda in znoja.
Želimo, da bi imela še vedno kot do sedaj dobro srce in radodarne roke. Bog pa naj jima da še leta zdravja ter moči in naj ju ohrani še mnogo let.
Maja Ratek
Švabovo • Astronomske delavnice
Društvo za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja organizira v času šolskih počitnic 19., 20. in predvidoma 23. februarja med 19. in 22. uro tridnevne astronomske delavnice in opazovanje nočnega neba na temo Nočno nebo, ali te poznam?
Delavnice bodo v gostišču Švabovo v Hrastovcu. Program je namenjen vsem "počitnikarjem" in njihovim staršem, ki jih veseli in zanima astronomija. Število udeležencev bo omejeno na 30, zato vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo predhodno najavijo na tel. štev. 766 70 91 ali 031 735 736 (Marko Vidovič) ali na elektronski naslov: kasiopeja@kasiopeja.com. Udeležba je brezplačna, poskrbljeno pa bo tudi za brezplačni topli napitek in prigrizek.
In kaj obsega program: kratko predstavitev zvezd, ozvezdij in planetov, kijih bomo opazovali; kratka predavanja o našem sončnem sistemu, Soncu in Mesecu (luni); kratko predavanje o nastanku koledarja, letnih časih, uri seznanitev in praktična uporaba zvezdnih kart; predstavitev vodenja dnevnika opazovanj; opazovanje z računalniško vodenim teleskopom in binokularjem (daljnogledom); delavnica - praktična izdelava planetov in ozvezdij z različnimi materiali.
Poskrbite za toplo obutev in oblačila.
Ur
Ptuj • Oživljene skulpture iz lipovine
Knjižnica Šolskega centra Ptuj je prostor, ki ga dnevno obišče veliko število dijakov in profesorjev ptujskega Centra. V njej si je mogoče izposoditi različno čtivo in šolsko gradivo, od srede lanskega decembra je v njej svoj prostor našlo informacijsko središče, poimenovano Pika na i, vsak mesec pa knjižničarke pripravijo še razstave, posvečene znamenitim osebnostnim.
V torek, 31. januarja, so odprli zanimivo razstavo skulptur iz lipovega lesa, ki jo je avtorica Zdenka Tojn-ko poimenovala Spomin na Jeruzalem. Umetnica, ki se s svojimi mojstrovinami javnosti predstavlja prvič, je sicer profesorica na Srednji trgovski šoli v Mariboru, izhaja pa iz rokodelske družine. Še preden se je posvetila tesanju lesa, seje preizkušala in iskala v najrazličnejših materialih, a je imel les med vsemi uporabljenimi materiali posebno vlogo. Iz lipovih hlodov je avtorica oživila kmečke ljudi iz okolice Jeruzalema, kjer je preživljala najbolj pristen in tudi najbolj sproščen del življenja - otroštvo. Sicer pa je umetnica Zdenka Tojnko razstavo skulptur posvetila svojima pokojnima staršema, ki sta ji v Jeruzalemu znala približati naravo in njene lepote.
Razstavljene skulpture dajejo naši šolski knjižnici poseben čar, v prihodnjih mesecih pa jih bodo tudi drugod zagotovo občudovali še mnogi ljubitelji tovrstne umetnosti.
Zlatka Lampret
Foto: vki
Miklavž • Dvodnevno spoznavanje naše dežele
Znano in neznano Prekmurje
Na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu so se odločili spoznati Prekmurje na drugačen način, ne le iz knjig in učnih pripomočkov. Sklenili so Prekmurje povabiti na obisk. V dvodnevnem projektu so učenci višjih razredov v neposrednem stiku s Prekmurci temeljito spoznali Prekmurje.
Vodja projekta Leon Lah si je spoznavanje zamislil v obliki delavnic. Na šoli so gostili za Prekmurje najbolj tradicionalne in značilne običaje in obrtnike. Najbolj sladko delo so imeli učenci, ki so krasili srčke iz lecta. Pri tem jim je pomagala Jožica Celec iz Ratkovcev, ki je v sočni prekmurski govorici pojasnila, da uporabljajo
za njihove izdelke le naravna sredstva - med, sladkor, vodo, moko in vzhajalno sredstvo. V družinskem podjetju sta dva stalno zaposlena, v času sejmov in proščenj, pa jih pomaga še več. Obrti se je Jožica naučila pri tastu, očitno pa bo ostala v družini, saj ji pomaga tudi že sin Damjan. Da imajo v Prekmurju še več kulinaričnih
dobrot, je spoznala skupina, ki je pripravljala bograč in se učila speči pravo prekmursko gibanico. V Prekmurju so doma tudi remenice, posebno okrašena jajca v batik tehniki. Na izpihana jajca so učenci z voskom zarisovali točno določene vzorce in jih nato pobarvali s črno in rdečo barvo. Tako učenci kot tudi učitelji so
Med številnimi posebnostmi Prekmurja je tudi izdelovanje lecta. S pomočjo medičarke Jožice Celec iz Ratkovcev so si učenci izdelali medena srca, ki bodo prišla še kako prav ob valentinovem.
se preizkusili v ročnem oblikovanju lončarskih in keramičnih izdelkov iz gline, ravnatelj Vlado Hebar pa je sedel tudi za kolovrat. Za najvzhodnejšo slovensko pokrajino je značilno tudi pletenje izdelkov iz koruznega ličja. Učenci so lahko videli in poizkusili kako nastajajo cekarji, predpražniki in drobno okrasje. Nekaj posebnega je tudi prekmurska folklora, ki so jo predstavili z narodno nošo in oblačenjem pozavčina. V pretežno katoliški Sloveniji je evangeličanska vera posebnost. Zato so pripravili tudi zanimivo predavanje o protestantski verski skupnosti, ki ga je vodil duhovnik Leon Novak.
Seveda si ne gre zamisliti Prekmurja brez njegove glasbe in njen zaščitni znak je Vlado Kreslin. Zato so drugi dan projekta pripravili še dobrodelni koncert Otroškega pevskega zbora Tilen in Mladinskega pevskega zbora Sanje, ki ju vodi Leon Lah. Gost večera pa ni bil nihče drug kot Vlado Kreslin, s katerim so člani zborov skupaj zapeli tudi nekaj pesmi. V plesnih točkah so se predstavili plesalci šole. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo izdelkov, ki so nastali
dan poprej, in čudoviti maketi broda in vodnega mlina. Zbrana sredstva bodo šla v šolski sklad, iz katerega financirajo
nabavo učil iz nadstandardne-ga programa.
vki
Tudi lončarstvo je od nekdaj doma v Prekmurju.
Ljutomer • Katalog in spominki
Na počitnice s Sončkom! Nagradi za prašiča m keiih
Zime sicer še ni konec, pa vendar nas veliko že razmišlja o tem, kje in kako bomo preživeli leto{nje poletne po~itnice. Tudi v agenciji Son~ek smo že razmišljali o poletju - in pred kratkim izdali katalog s številnimi ponudbami za prihajajo~o pomlad in poletje. Že znanim in priljubljenim destina-cijam iz preteklih let smo dodali nekaj novih, prav tako zelo zanimivih in atraktivnih po~itniških krajev.
V katalogu za poletje 2006 predstavljamo kar nekaj novih ugodnosti. Najve~ja novost so prav gotovo Počitnice po meri. Zato da bodo po~-itnice prijetnejše in pot manj stresna, lahko sami izbirate, kateri dan se boste odpravili na pot ter se tako izognili najve~ji gne~i. Razen dneva prihoda se lahko odlo~ate tudi o dolžini svojih po~itnic, in sicer med 3-, 4-, 7-, 10- in ve~dnevnimi po~itnicami v glavni poletni sezoni.
Razli~na dolžina po~itnic je še posebej primerna za vse tiste, ki imate radi raznolikost in želite dopust preživeti v ve~ krajih. Tako si lahko na primer 11-dnevne po~itnice po Kvarnerskih otokih sestavite tako, da preživite 4 dni na Krku, 3 dni na Rabu ter 4 dni na Pagu. Seveda pa vam v naših poslovalnicah sestavimo kombinacijo po vaši meri! JO Ob rezervaciji po~itnic do 28. feci bruarja oziroma 31. marca lahko pri
dolo~enih paketih iz našega kataloga prihranite tudi do 15 % vrednosti aranžmaja. Zato ne ~akajte - saj poznate tisti rek Rana ura, zlata (k)ura!
Razen zgoraj navedenih popustov pa vam za vse rezervacije po~itnic iz našega poletnega kataloga do 31. marca podarimo še darila, ki smo jih poimenovali Sončkov trojček. Kakor pove že ime, prejmete tri darila, v skupni vrednosti 10.000 SIT, in sicer: turisti~ni vodnik; ob sklenitvi Coris družinskega nezgodnega popust v višini 1.500 SIT; da pa bo potovanje udobneje, vam podarjamo še son~kov dekorativni volneni vzglavnik.
Tudi v letošnjem letu nudimo družinam izbor hotelov, kjer otroci bivajo brezplačno - najve~krat do 12. leta. Družine z otroki še posebej vabimo v Sončkove klube, kjer je ob odli~nih popustih za otroke poskrbljeno za animacijo in zabavo otrok. Ugodna ponudba, nova poznanstva, skrbni predstavniki, veliko novega v sicer znanih krajih, smeh, zabava in spontanost so tisto, kar vsako leto privablja vedno ve~je število gostov. V letošnjem poletju smo za vas pripravili 13 Sončkovih klubov z zanimivimi in raznolikimi vsebinami: v Bohinju, slovenskem in hrvaškem Primorju, Črni gori, Neumu v BiH, v Gr~iji na Krfu ter v Italiji, v Toskani.
Direktor Lokalne turistične organizacije LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič je na novinarski konferenci predstavil nagrajene avtentične prle-ške spominke in novi turistični prodajni katalog Jeruzalem Slovenija.
Za ~as pred poletnimi po~itnicami smo za vse, ki si pred poletjem želite krajšega oddiha ob obali, v hribih ali termah, pripravili ugodne ponudbe, ki smo jih poimenovali Sončkova pomlad. Posebna ugodnost teh ponudb je, da je dolžina bivanja od 2 dni naprej, dan prihoda pa si lahko izberete sami.
Vabimo vas, da se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, Novem mestu ali Velenju, oziroma nas obiš~ete na spletni strani www.sonchek.com. Lahko pa nas po-kli~ete na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Z veseljem vam bomo pomagali pri izbiri po~itnic po vaši meri.
LTO Prlekija Ljutomer, pred leti v središču Prlekije ustanovljen javni zavod za turizem, je pred kratkim izdal novi turistični prodajni katalog pod tržno znamko Jeruzalem Slovenija. V katalogu se predstavlja 23 turističnih ponudnikov iz občin Ljutomer, Ormož, Radenci in Razkrižje, poleg tega pa so v katalogu tudi navedeni prleški kraji s svojimi znamenitostmi, vinskimi cestami, kolesarskimi in planinskimi potmi ter pešpotmi pod imenom Krajinski park Jeruzalemske gorice. Vrednost omenjenega projekta je 2.640.000 tolarjev, od tega je polovico sredstev zagotovila Slovenska turistična organizacija, preostalo pa ponudniki turističnih storitev, ki so predstavljeni v katalogu. Katalog so natisnili v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem ter italijanskem jeziku, naklada pa znaša 30.000 izvodov.
Na tokratni novinarski konferenci je direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič predstavil tudi natečaj, h kateremu je omenjeni javni zavod za turizem pristopil konec lanskega leta. Izdelovalce spominkov iz celotne Prlekije so povabili k izdelovanju avtentičnega prleškega spominka. Prijavilo se je 17 izdelovalcev, ki so v natečaju sodelovali s 26 spominki. »V samem natečaju nismo podali smernic, na kaj bo komisija pri izbiri avtentičnega pr-leškega spominka pozorna. Smernice smo določili sredi meseca decembra,
ko so izdelke oddali vsi udeleženci natečaja. V komisiji smo se osredotočili na avtentičnost izdelka, povezanost na Prlekijo, kvaliteto izdelave, uporabnost spominka in osebno všečnost ocenjevalcu,« je dejal Vršič. Poleg članov upravnega odbora ljutomerskega javnega zavod za turizem je pri izboru najboljšega spominka sodelovala tudi etnologinja Anja Serec Hodžar iz Ljutomera, prvo mesto v natečaju pa sta zasedla Lončarstvo Žuman iz Ljutomera s prleškim gujdekom oziroma lončenim prašičkom in Unikat Belec iz Železnih Dveri, ki je na natečaju sodelovalo s kelihom iz gline. Tretje mesto v izboru avtentičnega prleškega spominka je pripadlo družbi Agropro Ormož za darilno steklenico bučnega olja, četrto pa Cvetki Krabonja iz Podgorcev za sadni kruh. Nagrajene avtentične prleške spominke bo moč kupiti v prostorih LTO Prlekija Ljutomer in v TlC-u na Jeruzalemu.
Niko Šoštarič
Foto: Niko Soštarič
Katalog in avtentični prleški spominki
Foto: vki
Kuharski nasveti
Slani cmoki
Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoki so manjši kosi različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manjši krog in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najbolj rahle in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje bolj značilno za sladke cmoke.
Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin - jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus teh cmokov pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nabraz-dano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fini okus.
Vse vrste cmokov natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike. Biti morajo gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri serviranju. Pri pripravi testa za cmoke vedno najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok; če ta razpade, masi dodamo še moko in jajce. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih cmokih. Nepol-njeni cmoki pri kuhanju pri-
plavajo na vrh. Čas kuhanja cmokov je odvisen od recep-ture, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo 7 do 8 minut, velike od 10 do 15 minut.
Najbolj značilne jedi iz cmokov so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute, oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več vrst kot različnih pic. Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki, oziroma cmoki, ki jih zakuhamo v vodo in ponudimo s številnimi čistimi in zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljajo cmoke z različnimi mesnimi nadevi, prelite z omakami in jih ponudijo kot samostojne jedi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo kruhove cmoke, zdrobove, krompirjeve, skutne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo. Pripravljamo pa tudi razne
Mokri smrček
Odgovor: Vsi psički iz legla le redko preživijo. Praviloma jih pogine kar 25 do 30 %, večina v prvem tednu živ-
Pogin mladičkov
Vprašanje bralke Miše iz okolice Ptuja: Doma imamo psičko mešanko. Skotila je 5 mladičkov, od katerih sta dva bila mrtva. Tudi v prejšnjem leglu je en kuža poginil takoj po kotitvi. Kje je morebiten vzrok za pogin mladičkov? Hvala za odgovor.
ljenja. Včasih je za pogin psičkov kriva psica, ki kakšnega mladička poleže ali pa nima ustrezno razvitega materin-
manjše cmočke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Nekoliko manj pogosto pa pripravljamo ribje in rakove cmoke, riževe in zelenjavne cmoke.
Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove cmoke pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. Testo pripravimo tako, da 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, žlico margarine, oziroma 3 dekagrame, počakamo, da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato s šibo v mleko zakuhamo 18 do 20 dekagramov pšeničnega zdroba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob vsujemo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomokani deski oblikujemo podolgovati svaljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti. Če se vam testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali
skega čuta in se za psičke sploh ne zmeni. Drugače je, kadar so nekateri psički že ob rojstvu slabo vitalni in podle-žejo podhladitvi ali okužbi. Psički lahko nasledijo tudi hibo, ki preživetja ne omogoča. Nevitalni in bolni psički se že po videzu razlikujejo od zdravih živali. Največkrat so hladni na otip in lahko imajo vijoličasto obarvane trebuščke. Večina jih neprenehoma cvili, joka, lahko so tiho in se mrzlično tresejo. Psica takšnih mladičev običajno ne mara - verjetno jih zavrača
pšeničnim zdrobom.
Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobovih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako.
Za skutne cmoke pretlačimo pol kilograma skute, ji dodamo jajce in pet pesti ostre moke. Temeljito premešamo in testo damo počivat vsaj pol ure na hladno. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo.
Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso, na primer perutnino, najprej na fino, vsaj dvakrat, zmeljemo s strojem za mletje mesa. Začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
nagonsko, saj na njeno lizanje ne reagirajo normalno, prav gotovo pa imajo vonj, ki se razlikuje od normalnih in zdravih psičkov. Sicer pa so mladički v rani mladosti veliko občutljivejši za izbruh bolezni, ki bi jih lahko poimenovali kar »otroške bolezni psov«. O tem, kako in kdaj mladičke pravočasno in ustrezno zaščititi, pa se je smiselno posvetovati s svojim veterinarjem.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/771 00 82
V vrtu
Vrata koreninam odklenjena
V	zraku je že čutiti, da se je zima pričela umikati. Valentin je odklenil vrata koreninam, da se bodo po odjugi tudi tla pripravila sprejeti seme za novo rast in razvoj v prihajajoči pomladi. Opravila v zemlji se lahko pričnejo šele tedaj ko se dovolj otopli in odcedi.
V	SADONOSNIKE se je po dolgi, hladni in snežni zimi zatekla visoka
divjad, srnjad in zajci v iskanju hrane. Nič je ni motila bližina naseljenih naselij ali bližina prometnih cest, ko nastopi lakota. Oglodanim drevesom je potrebno takoj po povzročeni škodi z ostrim nožem zgladiti obrobje lubja in poškodovane rane ter premazati rane s pripravkom cepilne smole, ki preprečuje izsuševanje rane ter vsebuje dodatek hranil za hitrejše celjenje drevesnih ran in razkužilo proti glivičnim boleznim. Močno ob-jedena drevesna debla v celotnem obsegu poškodbe ne prenesejo in se posušijo. V tem primeru deblo odrežemo do nepoškodovanega dela, rane premažemo, s skrbno nego mladega poganjka, ki ga odberemo izmed več poganjkov, se bo že v drugem letu rasti oblikovala nova drevesna krošnja. Večje drevesne rane na deblu je mogoče premostiti z vcepljanjem enoletnih mladik, ki jih je mogoče narezati še iz poškodovanega drevesa in vcepiti za lub, kot je to običajen način cepljenja sadnega drevja.
Ko zmrzal pojenjuje, ko les in mladike sadnega drevesa niso več v zmrzlem stanju, že lahko pričnemo rez sadnega drevja. To pričnemo pri starejšem sadnem drevju, jablanah, hruškah, orehih in leskah, ki bo pričelo med prvimi od sadnih vrst z vegetacijo. Stanje sadnega drevja je po dosedanji oceni o letošnji prezimitvi dobro, zato se ne bo potrebno preveč ozirati na začetek rezi in bojazen, da bi lahko še kaj pomrznilo. Z zgodnjo rezjo, dokler je sadno drevje še v stanju zimskega mirovanja, vplivamo na normalen začetek vegetacije in rast drevesa, dočim s pozno rezjo, ko se del rastlinskih sokov že premesti iz korenin v veje, drevesa oslabimo, česar se poslužujemo pri prebujno rastočih drevesih.
V	OKRASNEM VRTU se najprej odpravimo k urejanju žive meje. Manjše poškodbe grmovnic v živi meji, do katerih je prišlo zaradi teže snega in so ostale upognjene, uravnamo v okvirje vzgojne oblike, polomljene in suhe veje izrežemo, oplevemo, očistimo navlake, ki se je med zimo znašla v živi meji. Po potrebi izvršimo še striženje. Pri urejanju žive meje opravimo vse, preden se prične vegetacija, da živice ob brstenju ne motimo in je ne poškodujemo.
Če se je starejša živa meja pri tleh že preveč ogolila, razrasla v širino, v notranjosti pa pričela odmirati, opravimo pomlajevanje, dokler je živa meja še v stanju zimskega mirovanja. Ko živico pomlajujemo, njeno višino znižamo za dve tretjini, zožimo pa jo s krajšanjem stranskih poganjkov na dva do tri brste, hkrati pa izrežemo suhljati les in odmrle poganjke. Pomlajeno živico dobro oplevemo in očistimo ter pognojimo z eno pestjo mešanega gnojila nitrofoskala na tekoči meter živice.
V	ZELENJAVNEM VRTU na prostem še nekaj časa ne bo mogoče opravljati nobenih vrtnih opravil. Zemlja za obdelavo se mora dovolj odcediti . Delo v zamoče-ni zemlji lahko tla trajno poškoduje. Tla so primerna za obdelavo, če grudo zemlje zgnetemo v kepo, ki mora pri prostem padcu na tla razpasti. Zemlja pa je godna za setev in sajenje šele, ko doseže najmanj 10 stopinj Celzija. Pridelovanje zelenjave pa ni odvisno le od pravočasne setve, pravilne priprave zemlje in nege posevkov, marveč se prične z izbiro najkakovostnejšega semena, pridelavo zdravih sadik za presajanje, kolobarjenjem in upoštevanjem mnogih drugih naravnih dejavnikov.
Miran Glušič, ing. agr.
117.'23.2.
17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja	20-Ponedeljek
21-Torek	22-Sreda	23-Četrtek ě	
Ali res hočete biti finančno svobodni?
D
Večina svetovne populacije se ne zaveda, kaj pomeni biti finančno svoboden. Ne poznajo niti vzroka, zakaj bi bili finančno svobodni. Nihče jim ni dal tehtnega razloga, da bi si ustvarjali pasivni prihodek. Večina se ne zaveda življenja brez finančnih težav, kreditov, vstajanja ob šestih zjutraj, službe. Nihče si ne upa prestopiti praga. Vsi čakajo in upajo. Doma se pogovarjajo, kako bi bilo enkratno zadeti na loteriji. Snujejo načrte, kaj bi s priigranim denarjem storili. Upajo iz tedna v teden. Na svojih delovnih mestih vedno razlagajo svojo strategijo zapravljanja priigranega denarja. V mislih imajo zgrajen popoln načrt, kako bi potekali dnevi po velikem dobitku. Velika večina bi najprej pripravila zabavo, zamenjali bi avto, hišo, okolje in seveda odšli na počitnice. V očeh imajo narisane bankovce. Uživajo ob misli na veliko denarja. Ljubijo misel, da bodo mogoče nekega dne tudi oni tisti srečneži. In tako v upanju preživijo celo življenje. Medtem neprenehoma garajo ter komaj preživljajo svojo družino in sebe. Čutijo odgovornost, da bi morali nekaj storiti, pa nimajo poguma. Ponoči premišljujejo o tem, kaj bodo naslednji dan jedli, kako bodo razložili otroku, zakaj ni niti za hrano. Tlači jih nočna mora. Razmišljajo o neplačanih računih za telefon, elektriko, najemnino _ Vso noč se potijo in grozno jih stiska v želodcu. Jokajo in pre-mlevajo. Tolčejo se po glavi, telo je oznojeno. Vso noč prebedijo, zjutraj pa zopet vstanejo in odidejo v službo.
Neverjetno, kako je večina ljudi pohlepnih. Denar jim pomeni čisto vse na svetu. Celo toliko, da zaradi njega delajo samomore. Bog ne daj, da v službi na plačilni dan ni nakazane plače. Takoj se bodo sprli in zahtevali svoje. »Saj si vendar zaslužim!« menijo.
Ne, s takšnim načinom razmišljanja ne bo nihče postal finančno svoboden. Ja, kako pa naj postane, če je zanj glavni cilj kupiti loterijski listek.
Vprašal sem vas, ali res hočete biti finančno svobodni?! Da, cena je visoka. Ampak se splača. Vsak trenutek, ki je bil težak, se poplača. Vsaka ovira na koncu izgine. Vsi bližnji pa te z odprtimi rokami čakajo na koncu hodnika. Vsi te čakajo nasmejani. Pozabljene so vse težave, vse ovire, vsi padci. Končno si tam in vesel si, da si premagal samega sebe ter uspel. Hkrati si dokazal vsem okoli sebe, da zmoreš. Ljudje te začnejo ceniti. Spoštujejo te in želijo biti s tabo. Svoboden si in lahko greš kamorkoli. Nikoli ne gledaš na uro. S finančno svobodo imate namreč časa in denarja na pretek.
Ko sem pred kratkim v anketi na internetu poizvedoval, ali ljudje poznajo svetovni trend - finančno svobodo, je večina odgovorila, da sploh ne vedo, kaj to pomeni. Preostali pa so poznali besedi finančna svoboda, ampak niso vedeli, kje iskati prepotrebne informacije.
Vsakdo je lahko finančno svoboden, če le dovoli sprejeti neodvisne nasvete.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog
ŠKORPIJON
(23. oktober - 21. november)
Ženska rojena v znamenju Škorpijona je strastne narave, odločnega pogleda in kmalu vam bo dala vedeti, da z njo pa že ni dobro češenj zobati. Od sebe oddaja neko magnetičnost in tako se moški lepijo nanje. Ko spozna pravega, točno ve, kako ga osvojiti. Energije ima nadvse veliko in ji je ne zmanjka kar tako. V sebi pa je ljubosumna in ne prenese polovičarstva, ali bo ljubila ali pa sovražila - vmesnega zanjo ni. Tako da kakšne zakulisne igrice odpadejo. Njena čustva pa bi lahko primerjali s hudournikom - kar preverite.
Moški rojen v tem znamenju je oseba, ki mu spolnost veliko pomeni in to tudi odkrito priznava. V vsaki družbi o tem govori, rad se tudi pohvali in pri ženskah velja za nekaj posebnega. Njegova čustva so nepredvidljiva in viharna, zaradi tega nekaj previdnosti ne bo odveč. Ljubi lepe ženske in take, ki so samozavestne in imajo hrbtenico. V primeru, da ga boste užalili, si bo zapomnil, tudi pohvale ne pozabi. Globoko v sebi je skrivnosten in kaj si resnično
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
misli, ne boste nikoli izvedeli - kajti to ve samo on.
Splošni nasveti: Prvo in najbolj pomembno pravilo je, da so vaši nameni resni in čisti. Njegova filozofija je, da je maščevanje sladko. Ko ste z njim ali z njo, vedite, da mora biti v središču vaše pozornosti. Če se odločite za razhod, pa se pripravite na težave in podtikanja. Škorpijon - Oven Tale kombinacija je lahko nekoliko bolj tvegana in tudi nepredvidljiva. Ujameta se v intimnem življenju. Vsak po svoje sta usmerjena nase, sta ambiciozna, tekmovalna, dinamična. Seveda Oven odkrito in Škorpijon prikrito. Dokler se zabavate, je dobro, resna zveza pa je tvegana. Škorpijon - Bik Nasprotja se privlačijo, oba sta vztrajna, vzdržljiva in trmasta. Skupna točka jima je tudi posesivnost, ki lahko prerase v ljubosumje. Seveda pa morata najti srednjo pot, da se lahko odločita za skupno življenje. Škorpijon je varčen in Bik ima rad užitke življenja. Škorpijon - Dvojčka Škorpijona odkrito moti Dvojčkova raztresenost in prilagodljivost. V resnici pa mu le-to zavida. Seveda je Dvojček lahkoten in Škorpijon mu želi zategniti uzdo, toda to mu ne uspe. Avantura je polna nekih nasprotij, vendarle se še izpelje, zakon pa je lahko zelo težaven. Škorpijon - Rak Skupni element jima je »voda«, kar pomeni, da se odlično dopolnjujeta. Vsak po svoje sta odeta v svoj svet, vendarle se dobro čutita. Ko pa se skregata, se lahko drug drugega lotita fizično - toda strasti se kmalu pomirijo. Srečna avantura, srečen zakon. Škorpijon - Lev Vsak po svoje sta naporna in
neučakana. Ko se skregata, leti vse mogoče in nemogoče po zraku, ko pa se ljubita, si lahko zbereta tudi nemogoč kraj. Škorpijonu še na misel ne pride, da bi Leva koval med zvezde - zakaj le. Vznemirljiva avantura in zakon; igrice vroče-hladno. Škorpijon - Devica Nekoliko težje se ujameta v pogledu intimnega življenja. Škorpijon je oseba, ki zahteva svoje, in Devica ima pač svoje poglede na to. Ko ne najdeta skupnega jezika, je Devica cinična in Škorpijon nesramen. Samo če se bo Devica prilagodila, je uspeh zagotovljen. Škorpijon - Tehtnica Škorpijon harmonično in spogledljivo Tehtnico odbija, hkrati pa usodno privlači. Obratno pa se mu zdi preveč lena, Škorpijon pa njej posesiven in ljubosumen. Če se odločita za skupno življenje, je odločitev resna. Zakonska barčica pa večkrat naleti na viharno morje. Škorpijon - Škorpijon Ko se najdeta predstavnika teh dveh znamenj skupaj, se zdi, da je to igrica vroče in hladno. Sta si tako podobna, da si lahko pomagata na močnih točkah in se ranita na šibkih. Če pa se skrega, si bosta vrgla v obraz vse in šla vsak po svoje. Ko se zbudita iz objema, gresta vsak po^svoje. Škorpijon - Strelec Strelec se je ujel v zanko, kovčki so vedno v kotu, za vsak slučaj. Strelec je oseba, ki hrepeni po svobodi, Škorpijon pa ne sprejema kompromisov. Odlično se ujameta v spolnem življenju in tam se pozabi na prepir. Avantura pritrdilno, za skupno življenje pa velja premisliti. Škorpijon - Kozorog Skupna lastnost jima je ambicioznost in podjetnost. Dobro pa se ujameta tudi v intimnem življenju. Kozorog je oseba, ki je notranje bogata in Škorpijon bolj čustev, tako nimata velikih
Za nami je valentinovo, največji praznik zaljubljencev. To je praznik ljubezni, za vse ljudi, tudi za nas same. Smo se morda v tem času, ko so povsod srčki in ptički, verzi o ljubezni vprašali - kaj pa jaz sam? Se imam dovolj rad? Se spoštujem tako, kot želim, da bi me drugi spoštovali? Zakaj ne? Zakaj ne bi enkrat sebi podarili srčka, zakaj si ne bi podarili urice pozornosti, urice, v kateri bi se vprašali - ali je res to, kako živim, moja resnična želja, ali pa nisem zadovoljen s tem, kar sem dosegel. Prva pozornost in ljubezen bi morala biti obrnjena na nas same, na našo notranjost. Ko bomo v sebi vedeli, kaj želimo, ko bomo razčistili s tem, da smo mi lahko toliko dobri in cenjeni, kot se imamo sami radi in se cenimo, nas bodo tudi drugi začeli sprejemati takšne. Če sebe ne cenimo in ne spoštujemo, to izražamo nevede tudi drugim. Spomnimo se, kolikokrat nas je morda kdo pohvalil, da smo naredili nekaj dobro, morda nam je kdo rekel: »Danes pa dobro izgledaš, ali imaš dobro obleko.« Kaj smo takrat naredili? Nam je bilo nerodno ob pohvali? Smo morda zardeli, rekoč: »Saj ni nič posebnega, to obleko imam že Vprašajmo se, zakaj tako reagiramo, zakaj nam je nerodno,
če nas nekdo pohvali? Zakaj ne moremo sprejeti priznanja drugega in se nasmejati, si v srcu priznati, da res dobro izgledamo, res se danes dobro počutimo? Če ste se v tem našli, potem imate premalo samospoštovanja, imate premalo ljubezni do sebe, premalo se cenite. Drugemu lahko rečete, da je dober v matematiki, da je priljubljen v športni ekipi itd. Kaj pa sem jaz? A sem jaz manj vreden, da sam sebi ne morem tega priznati? Začnimo pri sebi. Vsak dan si povejmo, kakšni bi radi bili. Vsak dan si povejmo, da se cenimo, da se imamo radi. Pa ne ošabno, naduto. Povejmo si to tako, kot bi želeli, da nam pove naša najboljša prijateljica, prijatelj, partner. Zaslužimo si to. Če nas niso znali naučiti v otroštvu tega, da smo dovolj lepi, da smo dovolj pametni, da se lahko cenimo, si danes to povejmo sami. Danes ni valentinovo, lahko pa je vsak dan nov začetek in vsak dan gradimo mozaik naše ljubezni do sebe, gradimo mozaik našega samozaupanja in spoštovanja. Začnimo danes, ne jutri, jutri nas čakajo nove naloge. Jutri je spet neizpisan dan, ki pričakuje od nas, da bomo naredili v njem največ, kar lahko naredimo jutri. Ne čakajmo na novo valentinovo, vsak dan naj
Duševno zdravje
Anonimneži
Anontmke so danes vsakdanji pojav vsakič, ko nekomu nekaj ne ugaja, tudi ko gre za humanitarno dejavnost. Željka zanima, kdo so ti junaki, ki se skrivajo za takim pisanjem, da se ne upajo izpostaviti s polnim imenom?
Včasih so sestavke, celo knjige, pisali ljudje, ki so se čutili ogrožene, če bi jih podpisali s svojim imenom in so se pod takšna dela podpisali kot neimenovani.
Poznamo tudi klube anonimnih alkoholikov, kjer so člani tisti, ki želijo ostati v procesu zdravljenja svoje odvisnosti neimenovani ter neoznačeni ali kakorkoli drugače degradirani v očeh ljudi, ki jih poznajo.
Zdi se pa, da tisti, ki ne podpišejo svojih pisanj in jih dajo v javnost, želijo predvsem nekomu škoditi, ga ogroziti in imajo premalo potrjenih podatkov, s katerimi bi lahko argumentirano nastopali v javnosti in dosegli neke spremembe ali preprečili kakšno škodo. Takšni ljudje vsekakor ne sodijo med tiste, ki bi bili osebnostno in čustveno zreli in bi se bilo vredno z njimi ukvarjati.
Seveda, pa včasih dajo anonimno kakšno informacijo tudi ljudje, ki so v izrazito v podrejenem položaju in tudi žrtve kaznivih dejanj in jih je strah za lasten obstoj. Vsekakor pa morajo državni uradniki, ki so pristojni za takšne zadeve, tem anonimnim informacijam prisluhniti, preveriti in v skladu z ugotovitvami tudi ukrepati.
Vsekakor pa tisti, ki anonimno napadajo humanitarne dejavnosti, kažejo svojo nestrpnost do drugačnih, nemočnih in pomoči potrebnih ter s tem tudi negativne lastnosti svojega značaja.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
težav in dajeta drug drugemu varnost. Ljubeča avantura, trden zakon.
Škorpijon - Vodnar
Škorpijon je oseba, ki ne bo toleriral Vodnar|'eve nepredvidljivosti in mu gre to na živce. Vodnar je oseba, ki mu nekaj pomeni širša skupnost in Škorpijon bo čepel doma, tuhtal in čakal. Škorpijona moti Vodnar-jeva družabnost. Tako je bolje,
da _gresta vsak po svoje.
Škorpijon - Ribi
Drug ob drugem čutita močno privlačnost. Notranje močen in odločen Škorpijon daje Ribi oporo in ji pomaga, da razjasni neke poglede. Intimno življenje je nekaj posebnega in nikoli jima ni dolgčas. Prognoza za avanturo je dobra in pritrdilen odgovor za skupno pot.
Tadej Šink
Svetovanje za otroke in mladostnike
Ljubezen - prava ali krinka?
Sebe poznamo samo kot odsev v očeh drugih ljudi, zato mislimo, da smo ljubljeni samo toliko, kot nam drugi to priznajo.
bo za nas praznik, vsak dan si podarimo delček ljubezni, majhen trenutek, ki bo samo za nas. Ne čakajmo, da pride praznik, da tudi drugim povemo, da jih imamo radi in jih spoštujemo. Naše starše, prijatelje, znance lahko vsak dan s svojo pozornostjo spomnimo na to, da jih imamo radi. Vsak dan jim podarimo delček ljubezni, naj bo to topel pogled, nasmeh, izraz odobravanja. Vsak potrebuje izraz ljubezni, vsako živo bitje hrepeni po njem. Naj bo to sosed, ki osamljen stoji na vrtu in opazuje okolico, naj bo to osamljena žival, ki se potika po okolici. Ko sedimo v kakšnem lokalu, se ozrimo okrog sebe. Poglejmo soseda na levi in desni. Kaj dela, kako se izraža? Tisti, ki glasno govori in razpravlja o tem, kako je nekoga pretepel ali ogoljufal; kaj nam hoče povedati? Samo to, da je željan pozornosti oz. ljubezni in ker tega ne zna povedati na lep, nežen način, to izraža skozi svojo grobost. S tem, ko bo nekoga prizadel, ga mučil, bo postal junak v očeh svojih prijateljev, »zrasel bo« med svojimi vrstniki. V resnici pa išče samo pozornost, ne zna se izražati na vzoren način, zato mora biti junak v nesramnostih. To bo povedal še velikokrat in s tem pritegoval pozornost, dele-
žen bo priznanja, saj on to zmore. Če bi ta »junak« znal sebe ceniti, če bi malo premislil o svojih dejanjih, bi prav gotovo ugotovil, da njegova »slava« ne bo dolgo časa trajala. V očeh sebi podobnih bo ustvaril sliko junaka, v očeh drugih, ki zanjo preceniti dobra in slaba dejanja, pa bo slabič, ki ne zmore preceniti, kaj je dobro in kaj ne. Poglejmo še na drugo stran, k svojemu drugemu sosedu. Tam vidimo brhko deklico, ki vsa zaljubliena gleda svojega fanta. S svojimi pogledi in besedami mu govori, kako ji je všeč, kako ga ima rada. Ta pogled nas že bolj razveseli, nam da upanje, da je na svetu lepo, da še obstaja ljubezen, spomnimo se, da smo jo tudi mi doživeli in bili takrat srečni. Vendar, tudi ta druga stran je slika o tem, kako nekdo išče pozornost, išče odobravanje v očeh drugih, da bo srečen, da bo vedel, da je cenjen. Dve tako različni situaciji, pa vendar za nas, ki nismo udeleženi v tem procesu, če dovolimo svojim očem raziskovati in primerjati situacije - tako podobne. Ko tako gledamo na obe strani, se začnemo spraševati - kaj je bolje, kaj je bolj resnično, kaj nam je bliže - ali aroganten in nadut »junak« ali »junakinja«, nežna, zaljubljena deklica. Vse to je življenje, vse te stvari srečujemo vsak dan. Vsak dan znova lahko opazujemo, kako se odzivajo ljudje v naši bližnji okolici. Pa se kdaj vprašamo, zakaj je tako? Zakaj vsi samo iščemo pozornost drugih, zakaj pričakujemo ljubezen drugih, sami pa tega nismo sposobno dati sebi. Družba
okrog prvega fanta se bo razkadila, potem ne bo več imel pred kom razlagati svojih domislic. Tudi druga stran, dekle in fant bosta šla narazen čez nekaj časa, dekle bo objokano, ne bo več imelo komu povedati, da ga ima rado. Obe strani bosta prizadeti, iskati bosta začeli druge ljudi, ki bodo spet pritegnili njihovo pozornost in spet bosta zaživela kot »junaka«, ki sta srečna, da lahko pred drugimi povesta to, kar imata v svojem srcu, kaj jima manjka. Ne bosta pa si vzela časa zase, za premislek o tem, kaj bi lahko naredila, da se to ne bi ponovilo. Večkrat delamo kakšne stvari na napačen način in zato nismo srečni z izidom. Vsaka stvar, za katero vemo, da je nismo izpeljali v naše zadovoljstvo, bi nas morala opozarjati na to, da je drugič ne ponovimo. Pri vsaki situaciji, ko nismo dosegli uspeha, ki smo ga pričakovali, se vprašajmo - kaj mi to pove. Kaj se lahko iz tega naučim? Tudi, če nam v tem trenutku tega ne bo uspelo zvedeti, bomo naslednjič, ko bomo v podobnem, lahko reagirali drugače.
Predvsem pa se zavedajmo, da JE vsak edinstven in vreden ljubezni. Vsako živo bitje hrepeni po ljubezni in nežnostih. Spomnimo se tega tedaj, ko bomo osamljeni in sebi povejmo, da smo ljublíeni.
Želim nam vsem, da srčki in poljubi, ki smo jih dobili na valentinovo, ostanejo še dolgo z nami v našem srcu.
Milena Jakopec
Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051 413 354
Info Glasbene novice
Pravo malo glasbeno parodijo bomo v naslednjih treh mesecih zabeležili na britanski lestvici malih plošč. Namreč od tega ponedeljka bodo vsak ponedeljek ponovno izdali kakšen hit kralja popa Michaela Jacksona. Ta bo prav gotovo s hiti ponovno pri vrhu in po ideji kopira Elvisa Presleya, katerega založniška hiša BMG je takšno potezo potegnila lansko leto.
Kvartet WESTLIFE je nedvomno fenomen pop glasbe, saj go-spodiči beležijo že trinajst No 1 uspešnic v Veliki Britaniji in so na večni lestvici na četrtem mestu, takoj za Beatli, Elvisom Pre-sleyem in Cliffom Richardom. Face To Face je naslov njihovega aktualnega projekta, s katerega so že sneli dve priredbi You Raise Me Up in When You Tell Me That You Love Me. Končno pa ponujajo avtorsko popevko AMAZING (****) z malo več energije in za srednje hitro pop štanco je produkcijsko poskrbel Steve Mac.
Britanska pop stars atrakcija LIBERTY X je takoj okužila najstniško nezahtevno publiko s pesmijo Just A Little. Na prehodu v letošnje leto so bili člani skupine zelo "in", ko so priredili pesem A Night To Rememeber skupine Shalamar. Kvintet ponuja limonadno pop balado THEN THERE WAS YOU (***), sneto z zgoščenke X.
FRIDAY HILL je polovica bivše skupine Blazin Squad in je lansko jesen udarila na sceno s skladbo Baby Goodbye. Trio je bil ves december in januar v studiu, kjer je posnel skladbe za debitantski album Times Like These. Hitro gre v uho privlačna srednje hitra, a ritmično nabita pop skladba ONE MORE NIGHT ALONE (***).
Ena največjih plesnih atrakcij se imenuje GOLDFRAPP in je že leta 2000 za prvo plato Felt Mountain dobila nagrado Mercury Prize za plesno glasbo. Zelo zanimiva zgodba povezuje skupino in Madonno, saj je trio odklonil produkcijsko sodelovanje s kraljico popa na njeni novi plošči Confessions On A Danceflo-or. Po lanskem mega hitu Number One GOLDFRAPP ponovno vlečejo zanimive smernice elektro plesne pop glasbe v komadu RIDE A WHITE HORSE (***), kije delček inovativne plesne plate Supernature.
DEPECHE MODE so se izmuznili letošnjemu koncertnemu nastopu v Ljubljani in tako bodo najbliže nam nastopili v Zagrebu. Trio ima tudi v Sloveniji maso oboževalcev, ki so prav gotovo lahko zadovoljni z njihovo aktualno ploščo Playing The Angel in singloma Precious in A Pain That I'm Used To. Ritmično konstantna ali enakomerna je nova pesem skupine SUFFER WELL (***), ki se le tu in tam oddalji izven osnovnih začrtanih smeri, vendar dejansko vsebuje sample, ob katerih bi zastal dih tudi pionirjem sodobne elektronske glasbe, skupini Kraftwerk.
Simon Marlin in Max Reich se podpisujeta pod imenom SHA-PESHIFTERS in poznavalcem plesne glasbe sta znana po mega hitih Lola's Theme in Back To Basics. Duet je končno pripravil dovolj materiala za album Sound Advice, ki ga najavlja mehka atraktivna pop house zadeva INCREDIBLE (***) in jo vokalno podpira pevka Kelly Marie.
CORINNE BAILEY RAE je neznano glasbeno ime, ki pa trka na velika vrata ter vokalno najbolj spominja na Billie Holiday. Njen prvi limitiran single Like A Stra je le oplazil britansko lestvico malih plošč. Radio BBC 1 neprestano predvaja nestandardno pevkino r&b specialiteto PUT YOUR RECORDS ON (****), ki idejno najbolj sledi valujočim nestandardnim vibracijam pevke Erykah Badu.
Masivno medijsko podporo v zadnjem mesecu v Veliki Britaniji doživlja band KUBB, ki mu mnogi napovedujejo super leto 2006 in jih primerjajo na primer s Coldplay, Radiohead oziroma Keane. Njihova prva pesem Wicked Soul se je množicam malo izmuznila, vendar so glasbeni časopisi napisali prave slavospeve njihovemu albumu Mother. Fuzična balada GROW (*****)poslušalca skozi tekst vodi skozi razne življenjske modrosti inje tudi delno orkestralno klasično podprta.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Simplified - Simply Red
(2005 - Multimedia)
Sem in tja sem premikal album Simplified izjemne britanske zasedbe Simply Red. Zasedbe? Za preprosto rdečim imenom že lepo obdobje stoji le pevec Mick Hucknall. Počasi je prišel čas, ko lahko zapišem, za kako kvaliteten glasbeni izdelek gre. Dvanaj-sterica pesmi je povzeta iz nekega drugega že slišanega obdobja, pa vendarle je svežina novih priredb naravnost originalna ter genialna. Produkcijska popolnost se približuje mejam nemogočega, medtem ko je zvokovna slika skozi ves čas veličastna. Mogoče ob teh parametrih malo pretiravam, saj sem sam velik oboževalec skupine, vendar v glavnem akustične priredbe njihovih hitov zaživijo znova v teh zelo pop ter jazzy obarvanih priredbah.
Dve novi pesmi na zgoščenki Simplified se razlikujeta kot dan in noč. Za dnevno verzijo sem izbral popolno ljubezen v pesmi Perfect Love. Svežina pesmi daje poslušalcu energijo, da bi kar zaplesal in v to te sili povezava med pop glas-
bo, pomešano z inovativnimi vročimi kubanskimi tradicionalnimi ritmi. Drugi novi dodatek je klasika A Song For You, ki daje že v uvodu v album poslušalcu slutiti, kaj ga čaka na projektu. Igranje na črno-bele tipke klavirja je na vrhunski ravni in Mickov razpoznaven vokal daje doda-
no vrednost jazz umetnini, ki jo je v originalu izvajal Leon Russell. Rdeča nit projekta so vsem znane pesmi v glavnem v akustičnih priredbah. Tako disco bomba Fairground zveni nepričakovano umirjeno in poslušalec ob prvih poslušanjih dobi občutek, da pesmi nekaj manjka. Pa ji
ne, ampak ima nov aranžma, ki ne vsebuje elektronskih efektov kot original, ampak je popolnoma akustičen in glasbeno pester. Zanimivo transformacijo je doživela pesem Something Got Me Started iz najuspešnejšega albuma skupine z naslovom Stars. Pesem je polna dinamike, povezane z atraktivnimi soca, latino in pop primesmi. Pop v pravem pomenu besede predstavljajo srednje hitri My Perfect Love ter More in mehkobna že malo kičasta priredba evergreena Holding Back The Years. Igranje na klavir prevzame vodilno vlogo v fantastičnih novih izvedbah popevk Your Mirror in For Your Babies. Jazzovsko melanholijo ter nedvomno kvaliteten preblisk plošče pa predstavljajo sila zahtevne skladbe Smile, Sad Old Red in standard Every Time We Say Goodbye.
Simply Red oziroma Mick Hucknall je ponovno posnel glasbo za starejše poslušalce z izbranim okusom. Kvaliteta albuma Simplified ni sporna in je v bistvu na nek način ' unplugged ' izvedba nekaterih hitov v akustičnih izvedbah. Nove različice starih pesmi so narejene na inovati-ven način in so dokaz, da priredbe lahko zvenijo še vedno sveže in originalno!
David Breznik
Filmski kotiček
Prevzetnost in pristranost
Britanska pisateljica Jane Austen je s številnimi romani že dokazala, da dodobra pozna žensko dušo. Ker so njeni liki, praviloma postavljeni na sončno angleško podeželje, venomer razpeti med sanjami in resničnostjo, nudijo idealno zatočišče tako za mladostna kot zrela sanjarjenja pripadnic nežnega spola. V tem kontekstu najnovejša filmska priredba romana Prevzetnost in pristranost prav nič ne odstopa od številnih ekranizacij del Jane Austen, ki so zaživela že na filmskem platnu in malih ekranih.
Pet hčera družine Bennet preživlja dokaj monotone dneve. Njihova edina popestritev je prihod potencialnih snubcev,
/ / 1. LOVE GENERATION - Bob ^ / 3. ADVERTASING SPACE - Robbie Williams ^ ^
4. HUNG UP - Madonna IT - Chris B 6. STICKWITU - PussycattiOlfe
7. SAY SAY SAY - Hi Tack 8. BIG CITY LIFE - Mfettafix G TO yOu - ErOs Rama|zotti & CK ON ^ - BeyoLce KnoWles & S
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo je režiser filma Prevzetnost in pristranost?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2238 Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odbore poiljite do torka, 21. Febmarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raileva 6,22S0 (za Info).
Pride & Prejudice
Žanr: romantična drama
Dolžina: 127 min
Leto: 2005
Država: ZDA
Režija: Joe Wright
Scenarij: Deborah Moggach po
romanu Jane Austen
Igrajo: Keira Knightley, Talu-
lah Riley, Donald Sutherland,
Brenda Blethyn
med katerimi je tudi premožni Bingley, ki družino večkrat obišče s prijateljem Darceyjem. A ljubezenske spletke in načrti se nikoli ne iztečejo tako, kot si jih zaljubljenci zamislijo in tako tudi Elizabeth, Jane, Mary, Lidyja, Kitty in njihova starša na koncu ugotovijo, da so bili nekateri zaključki preuranjeni in da ljubezen ubira samosvoja pota.
Če smo v eni prejšnjih priredb, filmu Razsodnost in rahločutnost, občudovali slavno Kate Winslet, je med mladimi igralkami tokrat v ospredju vedno bolj popularna Keira Knightley. Mlada britanska igralka, ki je prvič zaslovela ob Johnnyju Deppu v Piratih s Karibov, sicer ne premore vse
rarnega dela. Kot režiserka je podpisana dokaj neznana Joe Wright, ki je svoje delo opravila nič več kot solidno. Zaradi naštetega bo moški del občinstva, v kolikor bo prevzel vlogo gentlemenov, vljudno trpel s svojimi boljšimi polovicami. Z malo domišljije in iniciative pa se lahko večer po obisku ki-nodvorane izteče v prijetnem romantičnem vzdušju, kar pogojno odtehta filmsko razočaranje.
Damijan Vinter
potrebne globine, je pa za odlično igro potrebno pohvaliti dva veterana, Brendo Blethyn in že malce pozabljenega Donalda Sutherlanda, ki mu je pri sedemdesetih letih vloga skrbečega očeta kot pisana na kožo.
Prevzetnost in pristranost je kostumska drama za romantične duše nežnega spola. Stiliziran angleški jezik, gosposka uglajenost, opravljanje, podeželska preprostost, razkazovanje bogastva in na drugi strani ponosna revščina in boj za preživetje so elementi še ene klasične priredbe lite-
CID vabi!
Razstave
Na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice. Pomembno!
Jazz koncert zasedbe The Quartet, napovedan za petek, 17. 2., je ODPOVEDAN oziroma prestavljen na pomlad. Zimske počitnice
Hura, zimske počitnice! Rekreacija za otroke in mlade v Športni dvorani Mladika v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj - prijavnice so na voljo na šolah.
Pustne ustvarjalne delavnice med zimskimi počitnicami od 10. do 12. ure v CID Ptuj.
Delavnice so namenjene osnovnošolcem in so brezplačne. Vodili jih bosta mladi animatorki, izdelane maske in kostumske pripomočke pa boste lahko tudi preizkusili v gibanju. Število udeležencev je zaradi zagotovitve optimalnega osebnega pristopa omejeno na 20. Prijave zbiramo telefonsko do 17. 2. Lahko se prijavite samo za posamezen dan ali pa za ves teden!
Sreda, 22. 2., od 13. ure dalje: turnir z magic kartami. Udeležba je brezplačna!
Otroška maškarada
pustni ponedeljek, 27. 2., od 17. do 19. ure v pustnem šotoru na Novem trgu. V sodelovanju z DPM Ptuj in LTO Ptuj tudi letos pripravljamo tradicionalno rajanje za vse vesele maškare, male in velike. Male imajo brezplačen vstop, vsem pa priporočamo, da si vstopnice kupite v predprodaji, ker je šotor letos manjši in ne bo mogel sprejeti toliko obiskovalcev, kot smo bili navajeni! Nagrajene bodo najlepše in najbolj izvirno maskirane družine in skupine, zabaval pa nas bo pojoči čarovnik Grega. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE
ČLOVEK, KI MODRO GOVORI
RDEČ PRAZNIČNI CVET
MOŽEV OČE
OLGA LOGAR
ANTON SOVRE
DRAGO PUDGAR
PETRA DERŽAJ
PIKAJOČE ŽUŽELKE
KRALJ ŽIVALI
STRIČEVSKO RAZMERJE
OTO LUTHAR
ŠVICA (IZVIRNO)
ALENKA KEJŽAR
MAKEDONSKA PRESTOLNICA
LESENO OBUVALO
PONESREČENEC
MESTO V FRANCIJI
NERESNICA
JANKO
KRAJ PRI ŠTANJELU
IZDELOVALEC OKNIC
GRŠKI KRALJ
PREPLET, SPLET
RUDI JANHUBA
LETEV
VASLE
NAPAKA, SPODRSLJAJ
POLDRAG KAMEN
SRAMOTEN UMIK
GRM
BRANKO ELSNER
BARIJ
OLEG VIDOV
NEGLASEN
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: krastavka, reglement, Ela, Paris, gin, TC, KZ, Alois, pravoslavni, kraki, tat, okna, berilij, alarm, Ragno, Osimo, Agra, alastrim, rože, NU, TZ, stran, čn, Radauš, obet, Irka, invalidski dom, Gion, čep, tri, astra, -lavu.
Ugankarski slovarček: DURAS = francoska pisateljica (Marguerite, 1914-1996), FAJT = slovenski kolesar (kristijan, 1982-), KOBDILJ = kraj pri Štanjelu, LAG = časovni zamik, SCAER = mesto v francoskem departmaju Finistere, STAR = angleški rockovski bobnar, član skupine The Beatles (Ringo), ŠILC = slovenska narodna junakinja (Majda, 1923-1944).
Zanimivosti
V Indiji zažigajo voščilnice za valentinovo
Mumbai (STA/AFP) - Hindujski nacionalisti so zaplenili trgovino v Mumbaiju in v znak protesta proti prevzemanju zahodnih vrednot v ogenj zmetali kopico voščilnic za valentinovo. Skupina približno tridesetih aktivistov stranke Shiv Sena, imenovane tudi »bojevniki gospoda Shive«, so v nedeljo pregledali trgovine po mestu, preden so se odločili za eno, jo napadli in iz zaplenjenih voščilnic naredili grmado sredi ulice. »Vse trgovine smo vnaprej opozorili, naj ne prodajajo teh kartic. Nič nimamo proti ljubezni, toda ne želimo, da ljudje praznujejo valentinovo, saj je to zahodnjaška zamisel,« je predstavnik stranke povedal za časnik Hindustan Times. V poročilu je zapisano, da so tudi fakultete opozarjale študente, naj ne praznujejo na območju univerze, saj obstaja nevarnost napadov. Hindujske skupine so že v prejšnjih letih napadale trgovine, ki so prodajale potrošniške izdelke za valentinovo. Vendar kljub temu časopisi še vedno pišejo članke o proslavljanju praznika, številni oglasi podpirajo romantične večere v dvoje, trgovine in veleblagovnice pa na veliko prodajajo čokoladice, okraske v obliki srca in plišaste igračke. Naročnikom mobilnih telefonov so celopo-šiljali propagandna sporočila, ki za valentinovo ponujajo posebno ponudbo romantičnih melodij.
Italijani bodo za valentinovo podarili dvajset milijonov rož
Rim (STA/ANSA) - Raziskava skupine Coldiret-ti kaže, da bodo letos v Italiji rože pri obdarovanju za valentinovo prehitele čokolado, saj jih bodo podarili preko 20 milijonov. Vzroki za preobrat tiči v tem, da vse več ljudi namenja pozornost dieti,
mladi se ponovno zatekajo k romantiki, pa tudi moški vse bolj spoštujejo cvetlice. Najbolj priljubljene so seveda vrtnice, za katere naj bi Italijani zapravili 50 milijonov evrov. Pri Coldirettiju ponujajo tudi priročnik, ki razlaga simbolični pomen vsake rože.
Golfa niso izumili Škoti, temveč Kitajci
Hong Kong (STA/dpa) - Hongkonški muzej dediščine bo od marca do junija gostil razstavo slik, imenovano Starodavna kitajska razvedrila, poroča časnik South China Morning Post. Te starodavne slike iz 13. in 14. stoletja prikazujejo kitajske plemiče, kako s palicami, ki so neverjetno podobne sodobnim palicam za golf, skušajo spraviti žogice v luknje. Do sedaj je prevladovalo splošno mnenje, da so golf izumili Škoti v 15. stoletju, vendar nekateri kitajski zgodovinarji trdijo, da so to igro na Kitajskem poznali že leta 945. Dokaz za to je 1000 let stara igra »chuiwan«, ki naj bi jo v Evropo prinesli mongolski popotniki. Glavni kustos hongkonškega muzeja Tom Ming je povedal, da je igra, ki jo prikazujejo starodavne slike, zelo podobna sodobnemu golfu, kar priča o tem, da so golf v resnici izumili Kitajci.
Ljubezenske izjave gredo Italijanom težko z jezika
Rim (STA/ANSA) - Raziskava, ki jo je izvedla skupina Campus, kaže, da v večno ljubezen verjame samo še vsak peti Italijan, ljubezenske izjave pa so le še zgodbe preteklosti. Le 18 odstotkov Italijanov, mlajših od 25 let, je vsaj enkrat priznalo svojo ljubezen. Tistih, ki verjamejo v »dokler naju smrt ne loči«, pa je okrog 21 odstotkov. Danes se mladi v Italiji najbolj bojijo treh stvari: poroke, zvestobe in otrok.
Lujzek • Dober den vsoki den
Joj, joj za bedroj, kaj je s teboj febru-arček moj, polovica te je že za nami in samo še nekaj dni pred nami. Na dveri nam fašenk trka, koranti zvunijo, sneg se na sunci topi, sodid Juža v ogirci trseke ob-rezovle, poleg pa se pes na sunci pretegovle. Mija z Mico sma trse že obrezala in jih boma zaj skoro doj zavezala, pač po tistem storem pravili - dvo bika, dvo reznika, brez jorma in štrika
Spoštovovni državloni in državlanke, ki (ne)skočete čez planke, kak pa kaj upoš-tevlete nasvete predsednika ata Drnovška glede zdrov-lenja pa tudi odkritja svoje hčerke, ki je bla dugo skrita pred očmi in jeziki našega naroda? Vsoki ma pač svojo mišleje in svojo resnico, kak mam pač jaz rad svojo Mico, mislim pa, da je pač oča naroda Drnovšek malo preveč poniža uradno medicino in glih tak preveč povzdigna zdravilce kak božje izbrance
in poslance . Kaj pa se jegove hčere tiče, pa je pač to jegova privatna zadeva, ki nas pravzaprav nič ne briga in je to prova pesja figa. Da ne bo pomote in kokšne pesje zarote, saj je predsednikov pes simpatične gospod, ki baje tudi rad loja in skoče čez plot..
Gremo dale. Ko sem vam pisa toto pismo, je bla nedela, 12. februara. Gledam skoz okno in vidim, kak vuni sunček sije, Mica v kuhinji s piskri ropoče in se sploh ne zmeni, da meni pečenka diši in se mi špricar cedi . Tak je pač, če pri hiši ženska hlače nosi, moški pa pri sosedi za milost prosi . No ja, saj neje tak hujdo, da ne bi še lehko hujše bilo, da bi namesto vina pili vodo in namesto klobose glodali kosti, ob kerih se niti pes ne zredi .
Še malo, pa me že gleda zodji del totegapisma, nič pametnega vam nisem sporoča in naroča, mogoče samo to, da bi vam dobro, lepo in zdravo blo, da vas ne bi v noge in dušo zeblo ter vas še drugo ne bi v zemljico zagreblo. Vas po-davlja vaš Lujzek.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 18. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 19. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 20. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
TOREK, 21. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje).
SREDA, 22. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
ČETRTEK, 23. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 24. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vse moči boste morali napeti, da uresničite tisto, kar ste si zadali in l<ar si želite. Pred vami so tako psihični kot fizični napori. Poskušajte živeti zdravo, da vas ne izda imunski sistem ali pa vas ne povozi stres. Sreča v ljubezni predvsem v sredo in petek.
BIK
Zaljubljeni ste do ušes in še čez. Vaš najdražji bo bolj slabe volje. Pomagajte mu, da se razvedri in pozabi na vse skrbi, ki ga pestijo. Vsaka še tako majhna stvar ga bo vrgla iz tira, zato previdno. Uspelo vama bo!
DVOJČKA
Napet in nervozen teden je pred vami, ampak to je pri vas že običajno vaš najdražji se bo glede svojih poslovnih problemov že sam »skuli-ral>. Ne obremenjujte se. Ne prenaglite se glede posla, da ne boste razočarani.
RAK
Zelo dobre volje boste. Malo preveč trmasto boste vztrajali pri svojem. Glede razmer v domačem okolju boste morali narediti nekaj kompromisov, drugače ne bo šlo. Pazite pri nakupovanju, da vam stvari ne bodo ušle izpod nadzora.
LEV
Potrebujete več spanja. Poslušajte partnerja in mu dovolite, da vam pomaga. Zelo težko sprejemate tako nasvete kot kritiko, vendar se boste morali naučiti tudi tega, sicer se boste ■zlomili«. Čaka vas prijeten vikend.
DEVICA
Nervozni in neskoncentrirani boste v teh dneh. Ne iščite grehov drugod, ampak pokažite svojemu najdražjemu, da ga imate še vedno radi in da si ga še vedno želite. Malo ga objemite in pocrkljajte. Presenečeni boste nad rezultatom.
TEHTNICA
Šli ste čez svoje meje in ste že skoraj kronično utrujeni. Naredite si prijeten dan skupaj s partnerjem, skuhajta kaj slastnega in vaše ■baterije« bodo zopet napolnjene. Privoščite si veliko spanja, pojdite zgodaj v posteljo.
ŠKORPIJON
Zelo zaljubljeni in srečni ste, saj čutite v sebi, da vas partner še vedno potrebuje. Priznajte si, tudi vi dovolite, da vas partner med vikendom razvaja. V službi pa včasih le izrecite besedo ne. Preveč vas izkoriščajo.
STRELEC
Zelo dobre volje in super aktivni boste. Privoščite si malo počitka, dajte noge enostavno na mizo in meditirajte. Privoščite si romantičen konec tedna skupaj s partnerjem. Tako bosta uživala in se napolnila z energijo za nove delovne naloge.
KOZOROG
Težak teden; zelo nerazpolože-ni boste in slabe volje. Energijo boste dobili, če si privoščite kavico s svojo najboljšo prijateljico. Malo več obzira do sodelavcev vam ne bi škodilo, saj se lahko stvari obrnejo in bodo tudi oni vračali to, kar jim sedaj dajete.
VODNAR
Čeprav ste zelo zaljubljeni, ne dovolite, da bi vam kdo pogledal v srce. Le zakaj? Ali vas skrbi, da bi druga oseba videla, kaj čutite do nje? Povabite zopet prijatelje na okusno in prijetno večerjo. Razbremenili se boste.
RIBI
Ne bodite tako nerazpoloženi in nejevoljni. Svet ni tako slab, kot vi mislite. Le zakaj hočete imeti vse niti v svojih rokah? To vas izčrpava, vi pa rabite energijo, saj je pred vami še kar nekaj obveznosti. Prepustite se, bolje se boste počutili.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Sabina v mladostnem in športnem pridihu
Sabina Ozmec je maturantka Ekonomske šole na Ptuju, doma iz Cvetkovcev. V prostem času rada kolesari, rola in se sprehaja. Ob večerih pogosto bere tudi knjige. Šolanje želi nadaljevati na Visoki zdravstveni šoli, je povedala po letošnjem informativnem dnevu.
Za akcijo Iščete svoj stil se je Sabina odločila iz radovednosti, pa tudi zato, ker bi rada kdaj pa kdaj svoja tradicionalna oblačila, kavbojke in trenirke, zamenjala s katerim drugim oblačilom oziroma kombinacijo oblačil, kjer še vedno "vodijo" hlače.
Kot večina udeleženk akcije Iščete svoj stil se je tudi Sabina prvič srečala s kozmetičarko. V kozmetičnem salonu Neda so ji dali vrsto koristnih nasvetov, ki jih bo upoštevala pri negi kože doma. Njena koža je mastna, zato bo pri negi uporabljala kremo, ki uravnava delovanje žlez lojnic. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in postopek nege zaključili z nanosom kreme.
Sabina se je odločila, da si bo pustila dolge lase, na katerih je imela različne odtenke barv. Lasje so bili precej izsušeni, v njih ni bilo živahnosti. Stanka Peršuh iz Frizerskega salona Stanka, ki je poskrbela za njeno novo pričesko, se je odločila za rdečo violet barvo, sprednjo
Foto: Črtomir Goznik
Sabina prej .
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slomškova 22
10 % popust v februarju
desno stran pa je nekoliko osvetlila, da je razbila monotonost. Postrigla je predvsem konice in nekaj detajlov, da je pričeska dobila nekoliko bolj razgibano obliko. Na koncu jo je stilizirala s pearl stylerjem.
Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra v tekoči in nato še v suhi obliki. Obliko obrvi je poudarila s senčilom v črni barvi, veke pa v roza zlatem odtenku. Poudarila je tudi ličnice, s čimer je obrazu dodala toplino in obenem nežno poudarila obliko ustnic. S tem je Sabinin izgled postal še bolj mladosten in svež.
»Hlače so zakon! Ni nujno, da so ravno kavbojke, niti ne
trenirka, samo da so hlače. Prav zanimivo je, kako se dekleta »branijo« obleči kakšno krilo, kaj šele obleko, kar tako, za vsak dan. Mogoče še lahko kdaj katero vidimo v krilu na kakšni podelitvi spričevala ali diplome, za v mesto, za na kavico, pa si krilo ali obleko oblečejo le redka. Kot da bi to bilo rezervirano za vse tiste po štiridesetem. Mogoče je pa vzrok temu letošnja malo bolj hladna zima in se v »toplih« hlačah počutijo bolje.
Tokrat sem sicer izbrala malo drugačne, trenutno aktualne kapri hlače v kombinaciji s kratko športno jakno v zeleno-rjavi barvi. Zraven sem izbrala eno-
stavno ozko majico v vijolični barvi, ki sem jo popestrila s športno pleteno jopico v »umazano« roza barvi. Vsa ta oblačila sem izbrala v trgovini Naf Naf, kjer sem našla tudi pas, ki kot modni dodatek, skupaj z verižicami iz trgovine IN, zaključi in popestri oblačila. Ker pa je zunaj še vedno hladno, sem kot obuvalo izbrala rjave semiš škornje modno okroglo oblikovane v sprednjem delu. K temu je potrebno dodati še ustrezno torbico, ki zaključi celoten videz Sabinine preobrazbe. Tako škornji kot torbica so iz trgovine Alpina,« je o Sabinini stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovič. Svetuje ji, da vseeno tu in tam poskusi obleči tudi kakšno krilo oblike A in k temu kombinirati ožji zgornji del v obliki majice, pu-lija ali kombinacije bluze z jopico. Barve naj bodo »žive«, tako kot je sama, in naj ne dovoli, da se v monotonosti barv izgubijo njena mladostnost, razigranost in klepetavost.
V Športnem studiu Olimpic bo Sabina vadila v hišnem programu Olimpic tako kot večina udeleženk, ki želijo z vadbo oblikovati svojo postavo. V izbranem programu bo brezplačno vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sabina v oblačilih iz Naf Nafa, v čevljih in torbici iz prodajalne Alpina ter nakitu iz prodajalne IN
Ptuj • Okusi Španije v gostilni Ribič
Slastna paella ob zvokih flamenka
V ptujski restavraciji Ribič so v četrtek, 9. februarja, ob ritmih temperamentne glasbe pripravili pokušino izvirnih španskih jedi, ki jih bodo na kulinaričnih dnevih pripravljali še do konca februarja po originalnih španskih receptih.
Čeprav se predstavitve ni udeležila visoka gostja, veleposlanica Španije v Sloveniji, njena ekscelenca Carmen Fontes Munoz, ki je svojo udeležbo zaradi drugih obveznosti v Ljubljani v zadnjem trenutku odpovedala, je četrtkov popoldan v znamenju španske glasbe, jedi in pijač lepo uspel.
Vodja gostinstva in restavracije Ribič Katarina Vovk je povabljencem in poslovnim partnerjem z veseljem predstavila mojstra gastronomije Jožeta Oselija, ki je svoje čase kuhal tudi predsedniku Titu v protokolarnem centru
Brdo, pred kratkim pa je bil kot prvi Slovenec odlikovan z najvišjim kulinaričnim priznanjem - odlikovanjem francoske kulinarične akademije, ki ga je prejel kot vodja gostinstva v hotelu Lev, kjer ustvarja vedno nove odlične jedi z vsega sveta.
Mojster Jože Oseli je ob predstavitvi pestrosti španske kuhinje in gastronomije poudaril, da gre v bistvu za zelo enostavne jedi, ki temeljijo izključno na španskih izdelkih in pridelkih, osnova pa so oljčno olje, ribje in goveje meso, pršut, paradižnik, paprika, krompir, mandeljni, melone
Školjke pedoče s peteršiljem po špansko
Foto: M. Ozmec
in španske začimbe.
Te dni si lahko v restavraciji Ribič privoščite za aperitiv gazpacho z olivnim tapasom; od predjedi, denimo ocvrte kalamare s papriko in česnom, piščančevo solato s pomarančnim rižem, govedino na žaru z mandljevo omako, jesensko solato in mini paradižnik, lahko pa okusite vsakega po malo na krožniku španskih dobrot. Od juh najraje segajo po hladni avokado juhi ter juhi z morskimi sadeži, med ribjimi jedmi si lahko privoščite nadevane kalamare z zelenjavo, paradižnikom in olivami, slastno orado v soli
popečeno z zelenjavo bravas ali školjke pedoče s peterši-ljem in špansko omako. Med glavnimi jedmi lahko izbirate med izredno okusno paello, biftekom s cabrelas omako, piščancem po špansko, piščancem z rakci in mandeljni ali morda z ocvrtimi bikovimi prašniki v koruznih kosmičih.
Nekaj posebnega so sladice, kjer si lahko privoščite palačinke s popečenimi jabolki in janeževim flanom, čokoladni fondant z malaga sladoledom ali pa mora neobičajno kombinacijo sladkega in slanega - čokoladno rezino z lešniki, melono in popečenim pršutom, kar je preizkušeno čudovita zadeva. Vse skupaj pa lahko po želji zalijete tudi s kakšnim španskim vinom ali sangrijo. Katarina Vovk je poskrbela, da so španske jedi, ki jih je pripravljal njihov kuhar Gregor Brodnjak, stregli tudi ob španski glasbi in v španskih oblačilih, kar deje vsemu poseben, španski čar.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pestrost in enostavnost španske gastronomije je predstavil mojster Jože Oseli.
Specialiteta: govedina na žaru z mandeljnovo omako, jesensko solato in mini paradižnikom
Okusna sladko-slana kombinacija - čokoladna rezina z lešniki, melono in popečenim pršutom.
Odgovor na pismo bralcev
»Pri izgradnji kanalizacije v Dornavi je nekaj hudo narobe«
Iz le ponovljenih namigovanj in podtikanj prof. Petrešina nisem razbral nič novega ali česar, kar že ni bilo odgovorjenega ali pojasnjenega v skupnem odgovoru župana g. Šegule, projektanta g. Štraserja, direktorja g. Petka in moje malenkosti v Štajerskem tedniku, dne 21. 10. 2005. Zato ne nameravam ponavljati takratnih odgovorov, temveč hvaležno izkoriščam priložnost, ki mi jo je ponovno ponudil moj študijski kolega, da skopim strokovnim podatkom dodam nekaj pojasnil, čeprav mi bo zaradi omejene dolžine članka za vse odgovore zmanjkalo prostora.
Prof. Petrešin strokovno hudo podcenjuje in omalovažuje strokovno znanje občinske uprave, članov izborne komisije, projektanta g. Štraserja in ne na koncu tehnično odlično podkovanega in zelo uspešnega podjetnika g. Šegulo s trditvijo, da je do tedaj neznani g. Maleiner med obiskom vse navedene tako zelo navdušil, da so se nemudoma, brez vsakih nadaljnjih posvetovanj, protizakonito ter ne glede na visoko ceno odločili za „zastarelo" tehnologijo. Po drugi strani pa sem zelo počaščen, da ima prof. Pet-rešin tako laskavo mnenje o mojih sposobnostih!
Vajen sem, da se strokovne trditve utemeljijo s strokovnimi dokazi ali argumenti. Vendar ne najdem dokazov za najpogostejšo uporabljeno „strokovno" trditev prof. Petrešina, ki se glasi „zastarela batna tehnologija". AIR-VAC Inc. se na spletni strani (www.airvac.com) upravičeno označuje z: »The World Leader in Vacuum Sewer Technology«, česar ji do danes (razen prof. Petrešina) ni še nihče (niti Fa. Roediger GmbH) zanikal. Tudi v strokovni literaturi ne najdem nasprotnega mnenja. Med drugimi tej družbi priznava vodilno svetovno vlogo tudi EPA (U.S. Environmemtal Protection Agency) in ji pripisuje celo največje zasluge za tehnološki razvoj vakuumskih komunalnih omrežij.
Strinjam se s prof. Petreši-nom, da imajo (v že dne 21. 10. 2005 objavljeni tabeli) navedeni podatki „lepotno napako", vendar je ta napaka zaznavna le s strani družbe Roediger, ki jo prof. Petrešin tako ognjevito in tako nesebično zastopa. Iz tabele (stanje podatkov 2004) je namreč razvidno, da se je vgradilo okoli 76.000 (odskupno vgrajenih 97.707) tricolskih AIRVAC batnih ventilov in samo okoli 200 (od skupno vgrajenih 27.808) Roevac membranskih ventilov izven Evrope. Podjetje Roedi-ger GmbH je torej vgradilo praktično skoraj vse svoje
ventile (99,3 %) le v Evropi, v ostalem svetu pa le peščico (0,7 %). Vendar je med tem po številu vgrajenih ventilov, tudi v Evropi, batna že prehitela membransko tehnologijo. (Ali je to vzrok nervozi ter napadalnosti prof. Petrešina?) Ponavljam, v teh številih niso zajeti batni ventili še preostalih svetovnih ponudnikov (Iseki, Quavac itd), dočim je Fa. Roediger GmbH ostala edini proizvajalec membranskih ventilov na svetu!
Števili vgrajenih ventilov sta torej enakovredni le v Evropi, saj evropske norme (EN 1091: "Podtlačni sistemi odvodnjavanja izven zgradb" iz leta 1977) še dopuščajo 2- in 2,5-colske ventile. Moderni avstralski standard AS 4310-2004 (www.stan-dards.org.au) iz leta 2004 predpisuje namreč le še uporabo tricolskih batnih ventilov! Očitno torej ves preostali svet ter preko polovice Evropejcev vgrajuje izključno le "zastarelo batno tehnologijo"?
Kako pomanjkljivo se prof. Petrešin spozna na vakuumsko tehnologijo in tehnične predpise (ali pa zavestno zavaja bralce), dokazujejo njegove navedbe območij delovanja ventilov. Ni mi znano, kdo je financiral in kje ter kako naj bi se 15. 11. 2005 izvršile navedene meritve. Vendar (kakor navaja prof. Petrešin) se je z meritvami ugotovilo minimalno odprtje in s tem onemogočeno delovanje batnih ventilov pri 0,12 bara, dočim so membranski ventili normalno delovali še celo pri 0,008 bara!
Prvič je odpiranje in zapiranje ventilov naloga pnevmatičnih krmilnikov (in ne ventilov) ter drugič se v evropskih normah EN 1091, v točki 5.2.7., predpisuje: "Krmilnik sme odpreti ventil samo takrat, ko znaša podtlak najmanj 0,15 bara ^ Ventil se mora obdržati v popolnoma odprtem stanju, dokler ni odstranjena vsaj celotna saržna prostornina jaška!" Torej je prof. Petrešin 15. 11. 2005 meril okoliščine, ki v omrežju sploh ne nastopajo, oziroma jih evropske smernice EN 1091 celo izrecno prepovedujejo!!!???
Na Gradbeni fakulteti v Mariboru je sporna tudi veljavnost posameznih osnovnih fizikalnih zakonov. Povsod velja namreč klasični zakon hidravlike, po katerem je pretočna količina funkcija pretočnega prereza (Q = F. v). Večji je pretočni prerez, toliko večja je pretočna količina. Že v osemletkah se mora vedeti, da se okrogli prerez veča s kvadratom premera (F = 0,25 . n. D2). Pod pojmom „hidravlično ugodnejši" se v fiziki razume manjša poraba energije. Citiram g. prof. Petrešina, ki je očitno ta hidravlični zakon obrnil na glavo, saj trdi: da je kljub manjšemu profilu ^ membranski ventil 2,5 cola (63,5 mm)
hidravlično ugodnejši od večjega batnega ventila 3 cola (76,2 mm). To jasno potrjuje krajši čas pretoka za isto količino odpadne vode, kar pomeni hkrati večjo vlečno silo v profilu!!??!!" Ali z drugimi besedami: "Skozi ožjo cev (F = 0,00316 m2) naj bi pri istem tlaku hitreje stekla ista količina odpadne vode, kakor skozi širšo cev z okoli 50 odstotkov večjim prerezom (F = 0,00456 m2)??!!" Zakaj torej sploh še potrebujemo večje ventile in cevi?
V pismu prof. Petrešin nadalje sprašuje, zakaj AIRVAC in vsi drugi proizvajalci batnih ventilov nimajo v svojih programih tudi manjši 2,5-colski ventil? Čisto enostavno zato, ker imajo standardne straniščne školjke pretočno odprtino tri cole. Vse, kar lahko "požro" te školjke, naj torej brez mašitev steče tudi skozi vakuumski ventil in omrežje. Ne želimo namreč vgraditi naknadnih zožitev pretočnega preseka v vakuumskem omrežju in s tem omogočiti mašitve ventilov v odročnih hišnih jaških. Zakaj naj bi torej ostali proizvajalci zmanjšali premere ventilov le zato, ker Roediger GmbH iz konstrukcijskih razlogov ne uspe izvedba 3-colskega membranskega ventila?
Očitno prof. Petrešin tudi ni seznanjen z dejstvom, da je na posamezni Roevac membranski ventil možno priključiti le do dve hišni zemljišči, dočim se na 3-col-ski ventil lahko priključijo tudi do 4 parcele. Torej bi za membransko tehnologijo v Dornavi potrebovali skoraj dvojno število hišnih jaškov. Zaradi višjih hidravličnih izgub (manjših) membranskih ventilov in neugodnih terenskih okoliščin (Mezgovci) bi potrebovali tudi še dodatno vakuumsko postajo. Nadalje bi se moralo za iskanje obratovalnih motenj (pri membranski tehnologiji) v Dornavi predvideti še okoli 200 dodatnih kontrolnih jaškov, ki so pri v Dornavi uporabljeni batni tehnologiji popolnoma nepotrebni.
Prof. Petrešin "pozablja" tudi na dodatno obsežno in drago terensko iskanje obratovalnih motenj ali napak v omrežju z zaporednim odpiranjem kontrolnih jaškov in preverjanjem podtlaka kakor tudi na potrebne drage dvoletne zamenjave dragih membran. Tako iskanje ter terenska menjava membran je še poseben poslastek v zimskem času, ko je potrebno jaške najprej najti in nato njihove pokrove izkopati izpod snega in ledu. Dočim je lokalizacija močno poškodovane (na pr.: prerezane ali počene) membrane relativno hitro opazna, pa je večinoma jalovo iskanje malenkostno poškodovanih (narezanih, poroznih) membran, ki povzročajo dolgoročno povečano porabo drage energije.
Redna prodaja in dobava teh Roevac membran je tudi - kakor to imenuje prof. Petrešin - "pričakovani iz-
plen". Zatorej naj še enkrat ponovim, da naši "zastareli" batni ventili sploh ne uporabljajo membran in zato tudi ne potrebujejo drage zamenjave dragih membran!!!
Kar se tiče "razbijanja objekta, v kolikor bi prišlo do napake in zamenjave večjih delov v Logatcu", pa sledeče: V projektni dokumentaciji za izvedbo je bila zahtevana tudi ustrezna montažna odprtina. Ker je bil investitor po ogledu naše kvalitetne opreme prepričan, da v bodoče zamenjava podtlačne-ga kotla ne bo potrebna, je (navkljub mojemu pismenemu opozorilu) na lastno odgovornost opustil izvedbo drage in, kakor se je izrazil, odvečne montažne odprtine.
Prof. Petrešina želim pomiriti tudi glede njegovega strahu pred posledicami "preplavitve elektroinstala-cij" v naših jaških. V jaških se namreč nahaja le mo-nitorinški (Ex - zaščiteni) signalni kabel (12 V), ki mu (tako kakor tudi batnemu ventilu) tudi daljša prepla-vitev celotnega jaška ne bi mogla škodovati.
Vsakdo se lahko na internetu pod www.preussag. prof.com.pl/v6_sl/ (v slovenščini) ogleda delovanje našega vakuumskega sistema, vključno s simulacijami delovanja ventilov in jaškov. Strokovni članek o vakuumski kanalizaciji sem objavil februarja 2005 v Gradbenem vestniku.
Kakor že rečeno, sem osebno celo hvaležen prof. Petrešinu za javno diskusijo, saj mi je s tem omogočil, da širši javnosti na Štajerskem predstavim tehnološko ter ekonomsko prednost naše, v svetovnem merilu vodilne vakuumske tehnologije. Vendar pa upam, da je navkljub njegovi res mojstrski demagogiji vseeno omogočil kritičnim bralcem izluščiti spoznanje, da sta občinska uprava Dornava ter projektant pravilno in odgovorno izbrala tako vrhunsko tehnologijo kakor tudi stroškovno optimalno rešitev. Občinska uprava z županom g. Šegulo na čelu se namreč ni omejila (kakor je to na žalost običajno pri nas) le na izbiranje (za vsako ceno) najnižje investicijske vrednosti, temveč je kot pravi gospodar pri izbiri poleg kvalitete, varnosti obratovanja itd. ustrezno upoštevala tudi kasnejše obratovalne stroške. Dočim bo velik del investicijskih stroškov sofinancirala država, bodo namreč kasneje obratovalni stroški v celoti bremenili le občane. Redko-katero upravno telo se dandanes še tako izpostavlja ter v taki meri zavzame v dobrobit svojih občanov, kakor je to storila ravno občinska uprava Dornava! Zatorej se popolnoma strinjam s prof. Petrešinom, da bo to zares ostalo zapisano v zgodovini razvoja občine!
Mojemu kolegu pa za konec le še legendarni citat dr. Franceta Prešerna: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«
Franc Maleiner, univ. dipl. kom. inž.
Prejeli smo
Kaj pomaga maščevanje
V noči s 5. na 6. februar je nekdo razbil Marijan kip (velikost 160 cm) v našem gotskem prezbiteriju v mino-ritskem samostanu na Ptuju. Kip je daroval domačin, ki živi v Angliji. Ni bilo malo problemov, da je dva kipa prepeljal do svoje mame, ki je živela na Tratah. Še pred smrtjo je oba kipa podarila naši cerkvi. Marijin kip smo postavili v gotsko nišo, kjer so ljudje lahko prižigali sveče. Sin je bil za novo leto doma in sije s svojimi prijatelji ogledal prostor, kjer je bil kip, spomin na njegovo mamo.
Kdo je ta nekdo, ki mu ni nič sveto?
Ne verjamem, da bi policija mogla dati odgovor, saj je nasilja in škode, ki jo povzroča nekdo, mnogo. Mislim, da ta nekdo ni bil v treznem stanju. Gotovo ni zgodaj zjutraj vstal in šel razbijat. Vir vsega nasilja in objestnosti so gotovo nočni lokali, ki imajo odpiralni čas do poznih jutranjih ur. Vsi to vemo. Kaj pa naredimo? Vprašujem se, kako spijo starši, katerih mladoletni otroci prihajajo zjutraj domov. Kaj ima družina od nedelje, če otroci celo nedeljo "prihajajo k sebi".
Vprašujem se, kje so politične stranke. Če je uspelo vsaj malo normalizirati odpiralni čas trgovin, bi verjetno tudi na tem področju naredili malo več reda.
Kje so politične stranke, ki pred volitvami marsikaj ob-
Prejeli smo
Odprto pismo gospodu Klariču
Že leta in leta smo Ptujča-ni, ki spremljamo po ptujski televiziji oddaje g. Ivanuša, na koncu le-teh primorani spremljati tudi prispevke g. Klariča pod naslovom Kako biti zdrav in zmagovati. Te oddaje me že od začetka njihovega pojavljanja motijo, vendar se na njih nisem odzval, ker sem menil, da se bodo slej ko prej končale. Žal pa ni tako, pač pa postajajo z leti vedno bolj agresivne do gledalcev. G. Klarič zastopa v njih - verjamem, da se sam tega sploh ne zaveda - ideje, ki so že dolgo skregane z razvojem sodobne znanosti in filozofije; na kratko jih bom omenil.
V Klaričevih oddajah srečujemo termine, ki so značilni za filozofsko smer, ki se imenuje »fizikalni materia-lizem«, to so termini, kot so »možgani«, »energija«, »vibracije« itn. Fizikalni materialisti priznavajo pri človeku le telo (tudi možgane), termin »duša« pa jim predstavlja le določen del možganov, o človekovem duhu pa ne govorijo, saj ga sploh ne priznavajo. V Klaričevih oddajah se zato pojavlja množica materialističnih terminov - nekatere bom omenil.
Ne vem, kaj razumete, g. Klarič, pod terminom »naravne zakonitosti«, na katerega se kar naprej sklicujete v nekakšnem grozilnem smislu, češ da bodo vsi, ki
ljubljajo: koliko pločnikov bodo naredili, koliko kilometrov asfalta bo v neki vasi ali ulici, kakšno bo nogometno igrišče ... Verjetno bodo morale dati v svoj program tudi zagotovilo za varno življenje občanov. Brez razumnega odpiralnega reda lokalov in omejitev za mladoletne osebe bo težko doseči zmanjšanje nasilja.
Tisti, ki iščejo odgovor v demokratičnosti družbe, gotovo niso dojeli demokracije. Mnogi še vedno zamenjujejo demokracijo z anarhijo, kjer lahko vsakdo počne, kar mu paše in uveljavlja svoja stališča.
Soočeni smo, kaj počne muslimanski svet zaradi nekaterih karikatur. V kulturnem svetu je tako, da se za storjeno krivico opravičiš. Nekulturno in nečloveško pa je nesprejeti opravičila in s sovraštvom in nasiljem odgovoriti na opravičilo. Ali ne gre za resnično nasprotje civilizacij?
Z otroki sem po verouku šel k razbitinam Marijinega kipa. Sami so povedali, kako se muslimani maščujejo tistim, ki so oskrunili njihove svetinje. Celi svet hočejo vreči zaradi tega s tečaja. Tudi mi imamo naše krščanske svetinje. Zgodi se večkrat, da kdo oskruni te svetinje. Kar nekaj primerov je bilo v zadnjih letih. Ali lahko z maščevanjem kaj dosežemo. Tudi tokrat ne bomo preklinjali tistega nekdo, ki je to počel. Zmolili smo zanj, da mu Bog odpustil. Tudi za domovino smo zmoli-li in za oblastnike, da bi nam omogočili mirno življenje. Otroci so to razumeli. Morda bo tudi tisti nekdo.
p. Tarzicij Kolenko
jih ne upoštevajo, zboleli? So to Newtonovi, Kepplerjevi, Einsteinovi zakoni, zakon o ohranitvi mase in energije ali kaj drugega? Našteti naravni zakoni ne vsebujejo nikakršnih groženj, kot jih navajate vi, g. Klarič. Pozivam vas, da eksplicitno poveste, kaj po vašem povzroča vse človekove probleme ter njegove telesne, duševne in duhovne bolezni, s katerimi kar naprej grozite v vaših oddajah, da bodo doletele vse, ki ne sprejemajo vaših čudaških idej.
Gospod Klarič, kaj ste pravzaprav? Ste znanstvenik, filozof, teolog? V svojih razmišljanjih se obnašate, kot da ste hkrati vse to in še mnogo, mnogo več. Dejansko pa niste nič od tega, pačpa le amaterski opazovalec sveta okoli sebe; o tem ste si pač ustvarili svoje lastne ideje oziroma svetovni nazor, kar pa je daleč od tega, da bi lahko z njim ustrezno razložili dogajanja v objektivni stvarnosti. Bodimo odkriti: V vaših razlagah se lotevate prav vsega, vaše razlage objektivne stvarnosti pa so neznanstvene in primitivne - na nivoju znanja učencev osnovnih šol. In le na posameznike s takim nivojem znanja lahko vplivate, ostale ki so na višjem nivoju, pa žal neprenehoma vznemirjate s svojimi čudaškimi idejami.
Javno sprašujem: Kdo na Ptuju honorira take primitivne oddaje? Mar mi vsi, ki plačujemo prispevke za ptujsko kabelsko televizijo? Če to drži, se bom odpovedal ptujski kabelski TV!
Adolf Žižek
Ptujsko polje • Nevsakdanji rekord najstarejšega koranta
Pretekel dobrih 21 km, ne da bi snel kapo
V osrčju korantove dežele se je v torek, 14. februarja, zgodil nevsakdanji predpustni dogodek, pravzaprav svojevrsten rekord, ki bo zagotovo ostal zapisan v zgodovini tega kraja. Toliko bolj, ker ga je postavil najstarejši še vedno aktiven korant, ki je kljub 68 letom pretekel vseh 9 vasi v občini v popolni korantovi opremi in v 4 urah in pol na 21,2 km dolgi poti ni snel korantove kape niti enkrat.
Natanko šest desetletij po tem, ko mu je kot 8-letnemu dečku v tedanjem skednju hiše v Stojncih 67, po domače pri Halčevih, stric nadel korantijo in mu zaklenil zvonce, nataknil masko ter mu zabičal, da je za nič na svetu ne sme sneti, se je danes 68-letni nekdanji domačin tega dogodka spomnil na dokaj nenavaden, a občudovanja vreden način.
Vsa ta leta niso zameglila njegove predanosti tej deželi in korantiji; da bi oboje dokazal, pa se je spomnil zanimivega podviga in ga tudi v celoti speljal. V tej isti hiši si je natanko 60 let pozneje ponovno nadel korantijo in z njo pretekel vseh 9 vasi v občini Markovci, ne da bi si medtem snel kapo. In s pogumnim korantom je bil tudi Štajerski tednik.
Izpred omenjene domačije v Stojncih smo z najstarejšim korantom skupaj s snemalcem kabelske televizije Miranom Petkom startali ob 11.13. Koranta je vodila pot čez polje proti Bukovcem, v središče katerih je pritekel ob 11.30. V Novi vasi so ga pozdravili ob 11.45, nekaj pred poldnevom je prečkal jez v Markovcih, ob 12.15 pa ga je pred občinsko stavbo pozdravil sam župan Franc Kekec in mu zaželel, da bi svoj cilj speljal do konca. Prisrčno je bilo srečanje le nekaj sto metrov naprej pri ZAF centru, kjer je najstarejšega koranta pričakala njegova 92-letna mati Ivana Zmazek, mu po starem običaju pripela robec ter mu skupaj z bratom ponudila kupico domačega.
Osamljenega koranta je pot vodila čez polje proti Za-bovcem, kamor je pritekel ob 12.27, pri Koroščevem mlinu pa se je obrnil nazaj proti Markovcem, čez glavno cesto, levo do Prvencev, kamor je pritekel ob 1335. Pot je nadaljeval ob glavni cesti Ptuj-Ormož in slabih 25 minut zatem je bil že v Strelcih, od koder je čez cesto le nekaj minut zatem pritekel v Borovce, čez polje do Sobe-tincev, od tam pa skozi Zago-jiče, čez kanal in polje nazaj pred domačijo v Stojnce, kamor je pritekel ob 15.20.
Šele po tem, ko je po 4 urah in 33 minutah ali po 21 km in 200 metrih neprekinjenega tekanja skozi 9 vasi najstarejši korant ves utrujen snel masko, se je pod njo prikazala preznojena glava Petra Zmazka, ki je bil rojen v Stojncih, sedaj pa že dolga leta živi v Gorišnici. Ves zadihan in prepoten je povedal:
»Srečen sem, saj do konca
Foto: M. Ozmec
Po 60 letih se je danes najstarejši korant spet oblekel v Halčevem skednju.
Foto: M. Ozmec
Z dvorišča nekdanje domačije je v popolni korantovi opravi svojo pot začel ob 11.13.
nisem verjel, da mi bo uspelo. Dobri 2 leti sem načrtoval ta podvig, saj prav letos mineva 60 let, odkar sem postal korant. Odkrito moram povedati, da nisem bil čisto prepričan, da mi bo uspelo vse tako, kot sem načrtoval, čeprav sem teka vajen kot maratonec. Ampak korantija tehta 38 kg in skozi vseh 9
ramenih. To je zame golo razkazovanje, to ni korantsko.«
Začeli ste kot 8-letni deček, pred to isto hišo v Stojncih 67, kjer so vam pred 60 leti nadeli korantijo in vam zvonce zaklenili ter zabičali, da jih tako kot maske ne s mete sneti. Kaj menite, zakaj danes ni več tako?
»Ne vem zakaj, ampak danes je zelo drugače in dogajajo se reči, ki korantom niso v ponos. Naj se ve, kaj je korant in kaj kurent. Jaz nimam nič proti kurentom, ampak vsak pravi korant ve, da mora imeti ves čas kapo na glavi. Če pa nekdo skače s kapo na ramenih in se kaže v obraz, potem je to kurent. Veste, korant je pojava in je popoln le s kapo na glavi, vse drugo je zame navadno razkazovanje.«
Vi ste torej dokazali, da ste pravi korant, saj ste tekali in skakali skoraj 5 ur, ves čas s kapo na glavi, in tako preskakali vseh 9 vasi v občini Markovci. Kaj vas je vodilo k temu?
»Predvsem dejstvo, da smo včasih koranti to tudi
zares počeli, zato pozivam vse, tiste ta prave korante v občini Markovci, da bi povrnili staro tradicijo in da bi vse te vasi obiskali, oziroma preskakali na mali fašenk, torej na pustni ponedeljek. Seveda je prav, da se vmes kje tudi ustavijo, da zadihajo svežega zraka in se malce spočijejo, saj gre za pustno šego. Ampak korantovih pravil se je treba držati. Korant se v javnosti praviloma res ne razkriva, v tem je čar, to je prava skrivnost, ne pa, da nekdo od daleč zakriči tvoje
ime in te pozdravi.«
Morda ni naključje, da se je to zgodilo prav na valentinovo, kajti od nekdaj je veljalo, da ima svet' Valentin ključ do korenin. Tako je, ko se nekdo resnično zave svojih korenin, tradicije svojega kraja in ljudi, ko svojo željo po tem, da bi bilo spet tako, kot je bilo včasih, potrdi tudi z lastnim prizadevanjem in vztrajnostjo. Običajno takšna prizadevanja rodijo sadove in skupaj s Petrom Zmazkom smo prepričani, da se bo to zgodilo tudi v tem primeru.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Po vrnitvi se je prikazal prepoten, utrujen, a srečen obraz Petra Zmazka: »Srečen sem, do konca nisem verjel, da mi bo uspelo.«
vasi, vseh 21 km in teh 200 m, sem tekel pod masko, skozi katero je dihanje omejeno. Nisem hotel oskruniti lika koranta, kajti dokazal sem, da smo koranti tudi vzdržljivi. Poleg tega pa je čisto drugače, če korant zdrži s kapo na glavi in tako nastopa pred ljudmi, ne pa da se ves čas razkriva in skače z masko na
Foto: M. Ozmec
Pred občino Markovci je koranta s pozdravom presenetil župan Franc Kekec.
Foto: M. Ozmec
Ganljivo je bilo srečanje z 92-letno materjo Ivano Zmazek, ki je sinu-korantu pripela svoj robec.
Akc^o podpir^o slovenske mlekarne In pridelovalci mleka s svQjlml zadrugami v sodelovaj^iu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
.radiimamomleko.com
Zaupam mleku iz dežele, kjer sem doma. Zaupam pridelovalcem, ki tradicijo In dolgoletne lzkuši;je bogatijo z najnovejšimi dognarji. Zato zaupam tudi domačim mlečnim Izdelkom, saj so kakovostni, hraiiUlvl in zdravju koristni. S tem, ko posegam po Ejih, zagotavljam delo številnim, hkrati pa pomagam ohraniti domače podeželje.
KAi>/ /MAMO MU^KOl
petek • 17. februarja 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo -bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12,16,20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAMO SOBOSLIKARSKE storitve ter izdelujemo demit fasade, kvalitetno in z konkuren~nimi cenami. Ivan~i~ Dragutin s. p., Žabjak 61,2250 Ptuj, tel. 041 895 504.
Studio DVM Gorisnica. Montaža Vaših video posnetkov in izdelava DVD medijev za razli~ne priložnosti! Slavko Veseli~, s. p., GSM: 040/798-847 e-mail: studio-dvm.com, http://studio-dvm.com
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
H
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za čistejšo naravo smo vam pripravili ugodnejšo ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vrečah po 1200 kg) po občutno nižjih cenah od 50-kg PVC vreč. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naročila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidričevo, tel. 799 00 85.
GRADBENO PARCELO, 2 km iz centra Ptuja, vodovod, kanalizacija, elektrika, KTV, asfalt ob parceli, lep pogled na Ptuj, prodam. Tel. 031 683 326.
INSA^
" nepiemicnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljlvo! CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169 ■www. i n s a . s i
INSAd.o.o., Mariboreka cesta 40, Šentilj v SI.Goricati
DELO
ODDAM garsonjero na Ptuju. Tel. 041 903 361.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastava 101,128, golf I diesel. Tel. 041 837 077._
PRODAM VW caddy 1,6, dizel, letnik 90. Tel. 041 877 310._
KUPIM počitniško kamp prikolico. Tel. 662 2066 ali 031 646 291.
PRODAM opel kadet, C-tip, letnik 77. Telefon 763 06 11,040 458 345.
FORD ESCORT 1,4SL, letnik 1995, zelo ugodno prodam. Tel. 041 677 436.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
BREZPLAČNO si lahko odpeljete gnojevko iz farme v Sobetincih. Informacije na tel. št. 041 220 024, dopoldan.
PO NAROČILU PRODAMO svinjske polovice iz lastne reje, po akcijski ceni, ter prodajamo vino. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas. Tel. 041 212 408 ali 031 321 708.
PRODAM dvobrazdni 12-colski plug. Tel. 041 954 115._
KUPIMO bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 363 813_
PRODAM več prašičev težkih od 100-150 kg, cena po dogovoru. Tel. 757 32 11.
KUPIM odojke od 25 do 50 kg ter sadilec za krompir. Tel. 041 725 055.
PRODAM mlado svinjo, težko okrog 220 kg, domače reje. Tel. 031 491 085.
KUPIM cisterno creino, 1700 do 2200 l, ter traktor štore, univerzal ali imt. Tel. 031 864 805._
HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje 250 l prodam. Tel. 041 877 310._
KRAVO, brejo, staro 5 let, prodam. Tel. 041 825 057._
PRODAM 80-kg prašiča in odojke. Tel. 740 82 53._
PRODAM dve telici simentalki - za pleme, otavo v okroglih balah, zgrab-ljalnik za seno, širine 2,80 m, ter tro-silec za umetni gnoj znamke Rau. Tel. 031 251 967._
PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev, A-kontrola. Telefon 769 39 41^_
PRODAM 1 ha travnika v Stanošini in njivo 28 arov v Lancovi vasi. Telefon 768 54 71._
PRODAM 4 oglate bale, cena po dogovoru. Telefon 751 39 91.
PRODAM prašiče domače reje, od 100 do 200 kg. Cena od 260 do 280 SIT/kg. Telefon 764 07 61, GSM 031 482 628.
PRODAM naravno sušeno koruzo in otroško posteljo z jogijem. Telefon 031 302 698.
PRODAM drva z dostavo in kupim razno govedo za nadaljnjo rejo. Telefon 041 544 270.
KUPIM hribovsko kosilnico. Telefon 792 00 91, zvečer po 18. uri._
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91, možna dostava.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg in 250-kg svinjo. Tel. 766 90 01 popoldan.
NEPREMICNINE
ZAPOSLIMO samostojnega kuharja/kuharico v okrepčevalnici Salsa na Ptuju. Aljaž Čurin, s. p., Trstenjakova 9, Ptuj, tel. 041 452 753.
ZAPOSLIMO delavca za delo v prodajalni z gradbenim materialom z znanjem upravljanja viličarja. RBA TRADe, d. o. o., Slekovčeva ulica 8, Ptuj, telefon 041 669 525.
DOM-STANOVANJE
IŠČEM opremljeno sobo ali manjše stanovanje v Ptuju. Tel. 041 936 471.
ZA DALJ časa najameva stanovanje. Tel. 040 709 221._
NA PTUJU oddam garsonjero. Tel. 031 712 258.
DVOSOBNO stanovanje v centru Ptuja, opremljeno, oddam, najemnina 43.000 SIT. Tel. 031 388 252 ali 02 755 12 11.
MENJAM lepo dvosobno družbeno stanovanje za enosobno v Ptuju. Telefon 041 483 593 zvečer.
APARTMANI SUPETAR, otok Brač, www.apartmanivuskovic.com, tel. 00385 21 630 349 mob. 00385 91 760 94 78.
RAZNO
I
IIHiM^lilJiMiBllti (i»/2280110
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Plii|-A|ja{9,l.19B0,101in2 «.povr.M,pare.7JM, . funkdonalnarazpoEdiev, CK-diealilid9piva,*aprililiučki možnost oprsvtjsnjs d^svnosti v pcizklkuhie, Movano dwišči, cena: 21,3111» SIT
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb si sirius-nep.si
V	NAJEM dam gostinski lokal, piz-zerijo, na relaciji Ptuj-Ormož, naselje Moškanjci. Tel. 02 740 80 41.
KUPIM gradbeno parcelo na lepi lokaciji na področju Ptuja v velikosti do 800 m2. Telefon 040 953 367.
V	BIŠEČKEM VRHU, občina Trnovska vas, prodam vinograd, sadovnjak, vrt, gozd, 55 ar, na parceli vodovod. Tel. 041 316 286.
PRODAM manjši vikend v Ljub-stavi, občina Videm, z 200 trsi vinograda. Telefon 031 527 270.
Znamka Letník		Cena	
BMW 3161	2001	2.940,000	KOV CRNA
OPEl ASTRA 1,4 l6vaUB	1999	1.230.000	KOV ZEI,ENA
FIAT MAREA WFF.KKND 1,9 TD	1998	890.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	870.000	MODRA
OPEL VECTRA 1,816V CD	1997	1.080.000	KOV ZEI,FNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 GENERACÇA	2000	1.680.000	KOV SREBRNA
OPEl ASTRA l,6iKARAVAN	1998	1.030.000	BELA
ROVER 2141	1997	680.000	KOVVIfOLA
FIAI STILO 1,616V DYNAMIC	2002	2.080.000	KOV SV. OT,F,NA
SEAT CORDOBA 1,4 KARAVAN	2001	1.360.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFOKHINE	2000	1.200.000	KOV SREBRNA
VOLVO V 70 2,0 T 4 WD	1998	1.370.000	KOV ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 1,7 SDI	2000	1.280.000	MODRA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČA
FIAT PLNTO 55 SOLE	1999	690.000	KOV SIVA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BEU
SEAT IBEA 1,0	2000	1.190.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.180.000	KOV SREBRNA
H0NDACIVICl,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	KOV ČRNA
ROVER 216 Slast	1999	1.080.000	KOV ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 Da EXP KAR.	2002	2.550.000	KOVMODROVIJ.
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.170.000	KOV SREBRNA
CTTROENXSARA 1,41 COUPE	2000	1.330.000	KOVVÈNFA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.590.000	KOV SV. MODRA
FL¥rPUNT01,2SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FIAI MAREA 1,616VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
AUDIA41,9TDIAVT.KARAV.	1999	2.090.000	TEMNO MODRA
BMW 316	1999	2.390.000	KOV SREBRNA
R MEGANE 1,6 COUPE PRIVILEGE LUX	2005	3.170.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.080.000	KOV ČRNA
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
SEM PRIJETEN 31-letni fant, ne iščem bogastva, le ljubezen, pošteno in iskreno dekle še brez otrok. Če imaš te vrline in želiš biti ljubljena, pokliči 041 579 784.
PRODAM kotno sedežno (z izteglji-vim ležiščem 3200 mm x 2600 mm, regal za dnevno sobo, dolžine 3800 mm. Tel. 031 379 493._
PRODAM unikatno hrastovo mizo s kotno klopjo in 3 stoli. Cena po dogovoru. Tel. 031 516 249, 051 603 027.
12 TEDNOV stare nemške ovčarje brez rodovnika prodam. Tel. 02 783 90 15._
PRODAM original ortorelaxan -posteljni vložek, 90 x 200 cm. Tel. 031 712 631, po 17. uri.
3
Petek, 17. februar
9.30 12.00 16.00
18.00
19.00
19.00
20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Marjetka str. 89, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, Marjetka str. 89, za šole in izven Ormož, knjižnica F. K. Meška, pravljična ura in ustvarjalna delavnica, za najmlajše
Skorba, dom krajanov, redni letni občni zbor Kulturnega društva Skor-ba
Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje prvega likovnega dogodka Interdisciplinarni likovni projekt, umetnika Jaše z naslovom »Bla bla me«, razstava bo na ogled do 12. marca
Maribor, SNG, 10. koncert za zaljubljene, Zoran Predin in Žive legende z gostom Borisom Cavazzo, VelDvo, za izven
Ptuj, Kolnkišta, predavanje, z avdiovizijo si boste ogledali veslanje po laguni Gradež, jadranskih otočjih, Benetkah predaval bo Dejan Ogrinec
Ptuj, CID, na ogled je fotografska razstava Mednarodne mladinske foto delavnice
Ptujska Gora, galerija Paleta, ogledate si lahko 17 razstavo Veronike Rakuš z naslovom »Pust na vasi«, na ogled je 30 oljenk, galerija je odprta ob petkih od 14. do 18. ure, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in 14. do 18. ure, razstava je na ogled vse do 5. marca
Sobota, 18. februar
10.00
10.00 do 11.00
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Pustni muzejski vikend, izdelovali boste maske iz jogurtovih lončkov, si ogledali zbirko mask in si nadeli čisto pravo korantijo, vabljeni otroci in starši, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, center za starejše občane, Srečko koncert, pripravlja KD Ivanjkovci
12.00 Budina, Kinološko društvo Ptuj, vpis v tečaje šolanja psov Ptuj, Mestni trg, Otvoritev slovesnosti in 8. srečanje slovenskih pustnih likov in mask
11.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, odprtje razstave del učencev 1., 2., 3.
in 4. razreda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo 12.00 Ptuj, Mestni trg, v karnevalski dvorani, Bič Boysi 19.00 Maribor, SNG, Tango, 50. jubilejna ponovitev, VelDvo, za izven 19.00 Voličina, komedija Podnajemnik, predstava KUD Vitomarci 19.00 Maribor, SNG, Zločin na kozjem otoku, KomOd, za izven 20.00 Ptuj, Mestni trg, v karnevalski dvorani, vroča otvoritev Natalija Verboten
s spremljevalno skupino Trubači 22.00 Ptuj, Kolnkišta, koncert skupine Jazoo
-	PD Ptuj vas vabi na Roglo - Tri kralje, na smučanje ali tekaški pohod,
vodi T. Purg, dodatne informacije na telefon 777 15 11
Nedelja, 19. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Pustni muzejski vikend, izdelovali boste maske iz jogurtovih lončkov, si ogledali zbirko mask in si nadeli čisto pravo korantijo, vabljeni otroci in starši, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj 10.00 do 12.00 Budina, Kinološko društvo Ptuj, vpis v tečaje šolanja psov 15.00 do 18.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Slovenska otroška maškarada
Pikapolonica in Romana Kranjčan 15.00 Žetale, komedija Podnajemnik, predstava KUD Vitomarci 15.00 Sela, v kulturni dvorani, gledališka predstava Dobrodošla miss Agata, KD Skorba
17.00 Destrnik, v večnamenski dvorani pri OŠ, koncert, Pozimi pa rožice ne
cveto, ob 10-letnici sekcije Destrniškega okteta, vabi KD Destrnik 19.30 Maribor, SNG, Koncert Dgum, KazDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, projekcija filma Oko
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Turbo folk večer (Boštjan Konečnik, Skuter, Baby Twins, Trubači, vroči koktejli z barovcem Mišom)
Ponedeljek, 20. februar
10.00 do 11.00 Ptuj, karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Pustne ustvarjalne delavnice med zimskimi počitnicami, Vilinsi in čarovniški klobuki 11.00 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroške pustne delavnice 18.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
19.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1, Regijsko višješolsko in visokošolsko študijsko središče, potujoči pustni kino, Dornavski cigani, Leto oračev, Pustova-nje na Slovenskem (trije primeri), Pustni ponedeljek v Roncu, Goriška pustovanja A. D. 2002, film bo predstavil dr. Aleš Gačnik in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, večer uniform (Partizani, Gamsi, Trubači
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavitev programa 46. ptujskega kurentovanja. Državni svet Republike Slovenije tokrat na Ptuju. Četrti Valentinov polet z baloni. Grška gora poje in igra 1. del, nastopajo na-rodno-zabavni ansambli. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
17., 18. in 19. februar, ob 18.00 in 20.00, Megla.
:ila za mi kontakt
nsKi
ngelskihkartaht^ prihodnosv ciganskihkartah ^ PRIHODNOSTVICRAINIHKARTAH ^

II
ARNUS
Proizvodnja In storitve: PVC OKNAr VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vral
IvanArnušs.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO a. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO eETnTKA ZJUTRAJ DO S. URE
na tel. števllkati (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
AíÍBeicomlžíW'^
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznanje za naibol/še liosežice v gradbeniStn:
•	ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdellci in storitvami:

|i''	okna
V	vrata
r	garažna vrata
r	industrijska vrata
F senčila V zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. februarja 2006
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA iVIESEC SAiVIO
CLIO 1.2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA 6T 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Visina mesefinega obroica je izračunana na podlagi l<redita dm mb NOiUI 7,45 na dobo 84 mcsecev.
RKMAUI.T
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Organizator Kurentovanja 2006 razpisuje nagrade v vrednosti več kot 1,8 milijona tolarjev
NAGRADE V VREDNOSTI 1.200.000 TOLARJEV za najbolj domiselne skupinske maske na 46. mednarodni povorki 2006
Posebna komlslfa bo na 46. meilnarodni povorki, v nedeljo, 26. februarja, izbrala deset skupinskih mask v prostem karnevalskem delu In jih nagradila. Skupine (najmanj trije clanl) se morajo prej pisno prijaviti na: Mestni trg 1,2250 Ptuj - Slovenija Tel: ++386 2 7710173, Fax. ++386 2 771 0175 TeL ++386 / 779 60 11 www.ptuj-tourism.sl | lnf6@ptu|-tourlsni.sl
Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, itevllo udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je potrebno do torka, 21. februarja 2006.
Osnovni kriterij za ocenjevanje bodo Illd In motivi Iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki mđega Casa.
V okviru Kurentovanja bodo podeljene še naslednje nagrade:
-	v soboto, 25.2., na pustnem plesu nagrade za 7 najlqiílh skupinskih mask
-	v torek, 28.2., nagnula za najlepil maskiran par Kurentovanja 2006
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
r d.c
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHIJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Falls: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanovo 1, Piui (ob Moriliordii cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooisQQ odplocilo
lOe FAŠENK
Vscik cicin od 24. do 28. februorjo
ODKUP. PRODAM. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A61.9 TDI KARAV.	1999	2.050.000	MOORA
BMW31BDLIMUZ.MDDIF.	2001	3.3B0.000	KOVMDORA
BMW 525 TDS	1997	1.920.000	MOORA
CITRDENXSARA1.BILIMUZ.	2001	1.770.000	KOV ČRNA
CITROEN XSARAPICASB 2,0 HDI	2002	2.350.000	KOVMDORA
FIAT MAREA 1.8 T1EV	199B12. mesec	990.000	KOV SIVA
F0BDM0NDED1,81BVUMUZ.	2001	1.0B0.000	KOV ZLATA
MERCEDES C 200 ClASSICKAHAV.	2001	3.740.000	KOVMDORA
OPEL AGIIA 1,2 ENYDJ	2004/12	1.0B0.000	SRERRN
OPEL ASTRA 1,6 LIMUZ.	1097	GB0.000	ROEČA
PEUGEDT20B2,0HDIDREAK	2002	2.050.000	KOVMDORA
ROVER 251.4	2000	930.000	KOV SIVA
SEATIDLEDOlBTOinOKS	2003	2.000.000	KOV SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	1999	1.080.000	RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2002	2.720.000	KOVMDORA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12.ure Darinka Ranfl, dr. dent. med. Na tratah, Ptuj
Vse, kar si želim!
Na zalogi preko 40 vozil.
stropna svetilka, ESTO LIGHTING, 998021-5 Artis
6.490 SIT
27,08 EUR ,
jedilni servis
4.990 SIT
20,82 EUR
Brivnik, BRAUN, 5410 Flex Integral
11.990 SIT
50,03 EUR
Posebna otvoritvena ponudba!
Kopalniška omarica, GORENjE KOPALNICE, jana BKG,art. 140.16
99.990 SIT
O 417,25 EUR
^-
Vbodna žaga, BLACK & DECKER, 888 E
990 SIT
69 EUR	/
Lestev, ALPOS
1.899 SIT
7,92 EUR
Zelena lončnica, GARDENIA
999 siT/kos
4,17 EUR/kos
Laminat, K-FLOOR 1
1.490 SIT/m^
6,22 EUR/m^
Najboljši v akciji
Od 9. do 25. 2. 2006 oz. do prodaje zalog
Vabljeni v novi MERKUR na Ptuju, na Dornavsko cesto 6!
Merkur, d. d.. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
petek • 17. februarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
SVET OSNOVNE GORIŠNICA GORIŠNICA 83 2272 GORIŠNICA
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje in funkcijo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 92. in 94. ~lenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI-UPB4 (Ur. l. RS, št. 98/2005 - uradno pre~iš~eno besedilo), in sicer mora:
-	imeti najmanj visokošolsko izobrazbo,
-	izpolnjevati pogoje za u~itelja ali za svetovalnega delavca v skladu z zakonom,
-	imeti opravljen strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju v skladu z zakonom,
-	imeti pedagoško-andragoško izobrazbo,
-	imeti naziv svetovalec ali svetnik oziroma najmanj 5 let naziv mentor,
-	imeti opravljen ravnateljski izpit oziroma si ga pridobiti najpozneje 1 leto po za~etku mandata,
-	imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let.
Predvideni za~etek dela je 1. 9. 2006 oziroma v skladu s Pogodbo o zaposlitvi.
Pisne prijave z overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za mandatno obdobje pošljite v 8 dneh po razpisu na naslov: Svet Osnovne šole Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica - s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
O pomanjkljivih prijavah brez dokazil ne bo mogo~e odlo~ati. Kandidati boste prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Inovacija, d. o. o.,
Ulica ~ebelarja Mo~nika 22,
2204 Miklavž,
podjetje s 15-letnimi bogatimi izkušnjami išče sodelavca za delo v proizvodnji in na terenu.
Od kandidata se pri~akuje interes in samostojnost pri delu, nudi pa se stimulativno pla~ilo za dobro opravljeno delo. Kandidati se lahko javijo na sedežu podjetja v Miklavžu, 02 629 60 90 ali v PE Hajdina, 02 781 52 01.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in itieparsid izdelid
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stensice in stropne obioge
-	laminati, iesene stopnice
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 MarkovcI
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAUO
»- URE
KOVO IZDAJO
DO 6EXRTKA ZUUTRAU
S. URI
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@iradlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Toda On me je poklical in moral sem mu slediti. Vstal sem in sel tiho.
(L. Cernuda)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Danijela Rudolfa
IZ ZAVRČA 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sve~e in za sv. ma{e ter izraženo sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Zvezi slepih in slabovidnih Ptuj, DU Zavr~, govorniku za poslovilne besede, godbeniku, pevcem, g. župniku za opravljen obred in sv. ma{o ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči najdražji
Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le roie zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
SPOMIN
13. februarja je minilo leto dni žalosti, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila draga mamica, življenjska sopotnica, sestra, teta ter ne-~akinja
Ana Svensek
IZ GRADIŠČA 22
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Tebe ni, srce boli,
biserna solza po licu polzi,
ostaja samo se spomin na tiste dni,
ko med nami bil si Ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez Tebe nikoli več ne bo!
Spočij si zuljave dlani,
za vse se enkrat hvala Ti,
dobrota Tvojega srca
nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Z bole~ino v srcu nas je zapustil dragi ata, dedek, brat in stric
Alojz Bratusek
IZ KICARJA 96
roj. 1929 - 2006
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sve~e, cvetje, za sv. ma{e, nam pa izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Anice Novak, roj. [prah
IZ PTUJA, POLJSKA CESTA 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sve~e. Posebna zahvala g. župniku Osvaldu za opravljen cerkveni obred, govorniku Ivanu Serdin{ku, njenemu kolektivu in govorniku Kmetijske zadruge Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Ti{ino.
Vsem in vsakemu {e enkrat HVALA.
Žalujoči: mož Cvetko, sin Drago z družino, sestra Greta s sinom
Tiho in mirno si živela, v življenju mnogo si trpela, telo naj trudno se spočije in večna lučka naj ti sije.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, ta{~e in tete
Marije Cucek
IZ GABRNIKA 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, za svete ma{e in hvala za izre~ena sožalja.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Veri Kokol za molitev in besede slovesa ob grobu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem ter vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Odsla si tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
Žalosten je spomin na 17. februar 2005, ko se je od nas za vedno poslovila na{a draga
Štefanija Habjanic
IZ LANCOVE VASI 57
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in se je spomnite z lepo mislijo.
Vsi njeni
Vse na svetu mine,
vse se spremeni, le spomin na vaju, oče in mati, se naprej živi.
SPOMIN
Mihael Hentak
19. 12. 1991
Ana Hentak
18. 2. 1996
IZ BELAV[KA 9, LESKOVEC
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ter s sve~ko po~astite spomin nanju.
Otroci z družinami
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pa pot nas vodi tja, kjer dusa tvoja mir ima. Tam v tisini mirno spis, a v nasih srcih ti živis.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi na{e drage žene, sestre, svakinje, tete in sosede, ki je pustila bole~ino in praznino v na{em domu
Ivane Fistravec
IZ VASI SENE[CI 24 PRI VELIKI NEDELJI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-{~anom in vsem znancem, ki so jo z lepo mislijo pospremili k ve~nemu po~itku. Hvala za darovano cvetje, sve~e, svete ma{e, za izre~eno ustno sožalje, hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto ma{o, hvala govorniku za ganljive besede slovesa, hvala pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Aura za opravljene storitve. Vsem in vsakomur prisr~na hvala.
Tvoji najdražji
V trdem delu teklo vase je življenje, a lepsala sta vam ga pesem in veselje. Ljubezen svojo vedno ste med nas delili,
zdaj pri Bogu se boste odpočili.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi na{e drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče in prijateljice
Ivane Kandric
IZ PRERADA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e ter nam izrekli soža-lje.
Hvala g. župniku Obranu za opravljen obred in ma{o,
pogrebnemu podjetju Mir za lepo opravljen obred, zasta-
vono{ema, pevskemu cerkvenemu zboru, govornikoma g.
Kukovcu in ge. Slavici za izre~ene lepe poslovilne besede.
Zahvaljujemo se osebju plju~nega oddelka Slivni{kega
Pohorja; posebej ge. Nata{i Mernik za vso pomo~, oskrbo in
nego, ki je je bila deležna na{a mama.
Posebej se zahvaljujemo prijateljema Zvonku in Nadi,
sestri~ni Fridi, teti Neži in bratrancu Ivanu za pomo~ in
izre~ene zahvalne besede.
Vsem in vsakomur {e enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Ptuj • 4. Valentinov polet
Valentinovo med oblaki
Letošnji Valentin je razveselil tri pare, ki so imeli srečo pri žrebanju v okviru nagradnih iger v Termah Ptuj in na Radiju Ptuj.
Za polet z balonom se je bilo potrebno potruditi In tudi sodelovati pri pripravi balona.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Med oblake so se letos »dvignili« trije pari: zakonca Krabonja iz Podgorcev, Sabina Zorec in David Lukman iz Rač - Frama ter Darja Stopajnik iz Sovič in Frenk Sitar iz Sel.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
V Termah Ptuj so na praznik zaljubljencev že četrtič organizirali polet z baloni skupaj z Balonarskim klubom Ptuj. Med oblake so letos dvignili Danico in Stanka Krabonjo iz Podgorcev, Darjo Stopajnik iz Sovič in Frenka Sitarja iz Sel ter Sabino Zorec in Davida Lukmana iz Rač - Frama. Izžrebani pari niso samo čakali na polet, temveč so se morali tudi nekoliko potruditi in sodelovati pri pripravi balona za polet. K nepozabnemu doživetju z balonom med oblaki je pomagalo tudi lepo vreme. Pogled na štiri balone v zraku, ker je bil letošnji Valentinov polet četrti po vrsti, so ob treh balonih s pari v zrak spustili še četrtega, je bil v sončnem zimskem dnevu resnično lep. Ptujsko nebo je tudi z Valentinom kot uvodom napovedalo, da bo letoš-
nji balonarski praznik, ki bo jubilejni deseti, še bogatejši kot prejšnja leta, je med drugim povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. V zrak se bo konec julija nad Ptuj dvignilo že okrog 40 balonov. Predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič rad poudari, da je leteti z balonom nekaj nepopisno lepega in po mnenju mnogih eno od zadnjih romantičnih dejanj v moderni dobi, tudi zato vztrajajo pri vsakoletni organizaciji balonarskega praznika. Iz leta v leto imajo pri izvedbi praznika več problemov, a jih skušajo v sodelovanju s Termami, kjer imajo tudi sedež, nekako premagati. Terme Ptuj si že vrsto let prizadevajo, da bi balonarstvo postalo sestavni del turističnega produkta Ptuja.
MG
STE BILI POŠKODOVANI
ABA
p^raVna^ v prometni
—^ ^^ ^ NEZGODI?
PTUJ
lloil|aiAiiiiiii.p.
ŠlUld 26a II Smer Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
BT'rB^iiSi 080 13 14
Napoved vremena za Slovenijo
Dopoldne bodo padavine postopno ponehale, ob koncu padavin bo lahko snežilo tudi ponekod po nižinah. Popoldne se bo ponekod delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, v severni Sloveniji okoli -2, Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 8, danes v severovzhodni Sloveniji do 11 stopinj C.
V soboto bo na vzhodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Cez dan bodo možne manjše, krajevne padavine. Ponoči bodo padavine prehodno od juga zajelo vso državo in do nedelje zjutraj večinoma ponehale. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PEPTUJJrstenjakovaS
|l]onliianlei,1.n«M.|
18 17
^miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Ptuj • Pisarna Kluba veteranov Letalstva Slovenije
V Krempljevi ulici na Ptuju so v začetku februarja odprli pisarno Kluba veteranov letalstva Slovenije, kjer je zaposlitev dobila Lucija Lah. Njeno delo se bo financiralo iz sredstev evropskih socialnih skladov. Glavnina aktivnosti bo posvečena realizaciji projekta ob 100. obletnici letalstva v Sloveniji. Projekt, ki je zelo ambiciozno zastavljen, naj bi bil zaključen do leta 2009. Pisarno je v imenu MO Ptuj odprl svetnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti pri mestnem svetu Vlado Čuš. Odprtja pisarne Kluba veteranov Slovenije, ki ga vodi Matevž Cestnik (na fotografiji skupaj z Lucijo Lah), se je udeležil tudi prvi vitez letalstva Miha Trabe. Za svečane trenutke pa je skrbel mladi harmonikar Kristjan Markež.
MG
Ptuj • Zlatoporočenca Krajnc
Foto: Langerholc
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Janez in Neža Krajnc iz Ptuja, Rogaška cesta 18. Prvič sta se poročila 30. januarja 1956 v Podlehniku. V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju ju je 4. februarja pri obredu zlate poroke, ki ga je vodil Franc Zadravec, spremljalo blizu 70 svatov. Zlati ženin je delal v pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj, nevesta v vrtnariji. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje že pet vnukov in en pravnuk. Zlati jubilej sta dočakala zdrava, želita si, da bi tako bilo še naprej. V veliko veselje jima je ob domačih in prijateljih tudi vinograd, ki ga negujeta z veliko ljubeznijo.
MG
Prvenci • Zlata poroka zakoncev Cimerman
Po petih desetletjih zakonskega življenja sta v začetku februarja zlato poroko slavila Janez in Alojzija Cimerman iz Prvencev. Poročila sta se 11.
februarja pred 50 leti v Markovcih, letošnji jubilej pa proslavila v krogu svoje družine, sosedov in prijateljev. Zlati ženin Janez se je rodil 26. avgusta 1928 v Zabov-cih, zlata nevesta Alojzija, z dekliškim priimkom Kranj-čič, pa 29. oktobra 1929 v Prvencih. Skupen dom sta si zgradila na ženini domačiji v Prvencih, kjer še danes uživata jesen življenja. V zakonu imata tri otroke, ponosna sta na 7 vnukov, v njuno življenje pa veselje in radost prinaša tudi žepravnukinja.
TM
Foto: MG
Foto: Laura