LETO: VIL, ŠTEV. 1 JANUAR 1967 CENA 40 par (40 st. din) GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD ZBORH OBČANOV Koliko zaslužimo? V zadnji številki našega časopisa smo pisali o povprečnih zaslužkih zaposlenih v bežigrajskih podjetjih. Naše pisanje je samo potrdilo stare ugotovitve, da so povprečki pri zaslužkih - ob zdajšnjih metodah ugotavljanja - slaba osnova za temeljitejše obravnave. Podatkov, ki smo jih dobili pri Službi družbenega knjigovodstva, nismo analizirali ali celo ugotavljali, da po- Zdaj pa PRISPEVEK! Mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča - Upoštevane pripombe občanov in občinskih skupščin Mestni svet Ljubljane oairoma od površine korist ie na carinil cAii 9S ne^a zgrajenega prostora i na zaanjl sej!, ZB. ( Prjsnevka ne olačuie voi kreacijske površine in otroš- decembra 1966, sprejel ska diplomatska predstavni- ka igrišča v stanovanjskih na- 0t,lok o prispevku za Štva in verske skupnosti, ne seljih. za javno razsvetljavo Uporabo mestnega zem- plačuje se za površine, ki jih 111 ',,a, kanalizacijsko omrežje Ijišča Od orveaa ianu- uporabljajo zdravstvene, so- r« n zdai 5e 1111 republi-Prč? zalwnu- Takorekoč tik ti rt..3®’'0 mestnega sveta, is-zakr.^11 dopoldne, je namreč ka tUdi repU“iS- zakon^67^ ^ torej določen z o v Ljdhljani pa so ri vom raaPravljali tudi zbo-ko 7hr'^ev Mestrii svet je ta-be obZo* predlf,ge in pripom-ko snw?,n?V’ 0h prostorov, ki ske trgajo za gospodar-rahniki delavnostl, upo r°v in .^ovanjskih prosto-fitavbnlhKaraž tor uporabniki ^ Plač,,Prispevek ^otra J° ,f>d kvadratnega stavbnega zemljišča ^«I»Ščinei0 oW'inskc Franc Strmole novi predsednik DPM Bežigrad Občinska zveza dni- ,1 štev prijateljev mladine \ je na zadnji seji izvo- | lila za novega predsed- s nika Franca Strmoleta, I pomočnika ravnatelja s ošnovne šole »Vita s Kraigherja«. Franc Str- 5 mole je bil član upravnega odbora zveze. Dosedanji predsednik Janez Dremelj je prosil za razrešitev, ker je preveč zaposlen »a drugih področjih. Na seji so razpravljali. o delu in problemih občinske zveze društev prijateljev mladine in ugotovili, da bi zveza morala imeti vsaj honorarnega uslužbenca, če že ne profesional- ! nega, da bi lahko opravljal zahtevno delo. " J. P. k ______________________J Koliko NISMO JIH OMENILI zaslužimo? Kakšni s.o zaslužki na zavodih, inštitutih, šolah itd. Popravki in pojasnila V zadnji številki »Zbora občanov« (štev. 7, december 1966) smo pod gornjim naslovom objavili sestavek o povprečnih zaslužkih za Bežigradom. Pri tem smo napačno navedli podatke o povprečnih zaslužkih v Zavodu za revizijo in v obratni ambulanti v Savljah. V Zavodu za revizijo so znašali povprečni mesečni zaslužki v lanskih devetih mesecih 220.000 st. dinarjev na zaposlenega in ne 320.000 st. dinarjev, kot smo zapisali; v obratni ambulanti v Savljah pa 83.300 st. dinarjev in ne 114.000 st. dinarjev. Podatke smo dobili pri Službi družbenega knjigovodstva; tam pa so se zmotili in napaka je prišla tudi v naš časopis in v publikacijo »Analiza periodičnih obračunov gospodarskih organizacij«, ki jo je izdala SDK, dobili pa so jo tudi vsi odborniki občinske skupščine, V omenjeni publikaciji je pri Zavodu za revizijo mogoče ugotoviti napako iz indeksov povečanja osebnih dohodkov (primerja-med letom 1965 in 1966), toda ko je naš sodelavec zbiral gradivo, niso posebej obravnavali indeksov, temveč so mu povedali samo zneske. Več predstavnikov delovnih organizacij se je oglasilo pri nas, češ da tudi podatki za njihove delovne organizacije niso pravilni. Tu ne gre za našo napako, pač pa se ponekod ne strinjajo, da Služba družbenega knjigovodstva računa povprečne mesečne prejemke za vsa podjetja enakor ne glede na število zaposlenih, kvalifikacijsko sestavo, število zunanjih sodelavcev itd. Prispevek z naslovom »Koliko zaslužimo?« ki smo ga objavili v novembrski številki našega glasila, je povzročil precej prahu, hkrati pa tudi vprašaaj: »Zakaj niste povprašali, zakaj niste napisali, kako in koliko zaslužijo nekateri ljudje na zavodih, inštitutih, šolah — skratka na ustanovah, ki žive od takšnih ali drugačnih proračunskih dinarjev?« Prav zato smo se še enkrat oglasili pri Službi družbenega knjigovodstva in jim zastavili vprašanje: ,Kakšni so torej zaslužki ljudi na zavodih, inštitutih in šolah, ki smo jih zadnjikrat spustili?« Odgovorili so nam takole: Sole dobe denar za plače in svoj obstoj iz občinskega proračuna. Podobno je tildi z drugimi. Mi nimamo pregleda, kakšne plače imajo. Tudi nimamo nikakršnega pregleda, kakšne osebne dohodke dobivajo uslužbenci družbenih organizacij. To bi sicer vedeli, če bi imeli v rokah njihove plačne liste, to- da le-teh nimamo, ker nam jih niso dolžni pošiljati. Od vseh teh organizacij dobivamo le rekapitulacije osebnih dohodkov, iz katerih so razvidni skupni neto in bruto izplačani dohodki, pa ničesar drugega. Hz teh rekapitulacij pa še zdaleč ni mogoče razbrati najvišjih in najnižjih plač, vsako povprečje pa je tako ali tako nerealen prikaz dejanskih zaslužkov. No, in zdaj ne bomo dobivali niti teh rekapitulacij, po katerih smo lahko preverili, če so posamezne organizacije pravilno odtegnile denar za obvezne prispevke, temveč preprosto samo nalog za izplačilo. Pregledi plač nekaterih direktorjev (lani) so bile izired-ne akcije, prav tako pregledi plač v šolah, vendar to po obveznostih, ki jih imamo, ni naše delo. Ijalskih pravic posameznih kolektivov. Ce te možnosti ni — in kakor iz omenjenih dejstev tudi izhaja, so možnosti družbene kontrole nad delitvijo osebnih dohodkov zelo skromne. In, kako naj potem v kali zatremo nadaljnje inflacijske težnje? Ob vsem tem se nam nehote vsiljuje nekoliko nerodno vprašanje: ali je v današnji situaciji, ko smo že tolikokrat proklamirali načelo javnosti, sploh možna družbena kontrola osebnih dohodkov v okviru samouprav- Če smo v prvem prispevku zvedeli samo za povprečne plače nekaterih gospodarskih organizacij, smo zdaj torej ostali praznih rok. Vsaj pri Službi družbenega knjigovodstva nam niso povedali več, kot smo tokrat zapisali. N. L. MARY" V SAVLJAH Življenje na gledaliških deskah bogati človeka DENAR JE PA LE BIL V KUVERTAH Glede povprečnih zaslužkov smo prosili za pojasnilo še Službo družbenega knjigovodstva. Direktor SDK za Bežigradom Oskar Obersnel in analitik Franc Dolenc sta nam odgovoril takole: »Povprečne osebne dohodke smo izračunali na podlagi pe- ZBOR OBČANOV glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-Bežlgrad. Izhaja vsa« mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vimkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože Cr-nugelj, Niko Lapajne in Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj. — Cena izvodu 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije 1.000 starih dinarjev. — Tekoči račun pri NB 504-678-34. — Rokopise in slike pošiljajte na naslov; »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. — Tiskarna CP DELO. liillli riodičnih obračunov, ki jih dajejo vsa podjetja. Izplačane neto osebne dohodke .smo delili s številom zaposlenih; ta podatek podjetja tudi navedejo v periodičnem obračunu.« In kaj zajamejo izplačani neto osebni dohodki? »To so vsa izplačila, ki imajo značaj osebnili dohodkov. Sem spadajo tudi izplačila čistega osebnega dohodka iz preteklih let, akontacije na čiste osebne dohodke in druga čista izplačila iz osebnih odhodkov, ki jih izkazujejo periodični obračuni podjetij.« Prav pri tem so imeli predstavniki podjetij precej pripomb, na primer, izplačane osebne dohodke v januarju 1966 za december 1965 ste računali v »kvoto« za leto 1966. »Seveda, saj jih ne moremo izpustiti. Enako smo napravili tudi prejšnja leta. Naposled, če bi te postavke odšteli, se določena vsota izplačanih osebnih dohodkov ne bi nikjer pojavila kot .izplačani osebni dohodki’. Gre pa za denar, ki so ga zaposleni dobili, za denar, ki je prišel na trg in pritiskal na blagovne fonde.« Na povprečja pa vplivajo tudi honorarno zaposleni. »Podatki o povprečnih osebnih dohodkih niso točni tam, kjer imajo več honorarno zaposlenih. Vendar na ta način obdelujejo podatke vse Službe družbenega knjigovodstva v Sloveniji in centralna statistična služba. Če bi podjetja navedla drugačno število zaposlenih, se pa spet ta podatek ne bi ujemal z dejanskim stanjem. SDK nima plačilnih list, podjetja ne predložijo banki nobenih drugih dokumentov, razen periodičnih obračunov. Podatki, ki jih beremo v časopisih, slišimo na radiu ali televiziji in o katerih razpravljajo v zbornicah in drugod, temeljijo prav na teh raču-nih.« Duša in gibalna sila dramske sekcije pri Kulturno prosvetnem društvu v Savljah je Roman Novell!, njen dolgoletni režiser, organizator in gledališki amaterski entuziast. Poprosili smo ga za kratek pogovor o življenju in delu društva, še posebej pa o njegovi dramski sekciji, ki kot edina tovrstna sekcija že vrsto let neprekinjeno in prizadeto postavlja na oder nove in nove komade ter vztrajno išče svoj izraz v zmeraj novih, sodobnih uprizoritvah. Skromni in zmeraj veseli mož nam je povedal takole: ■ V sezoni 65-66 smo precej gostovali. Z »Vdovo Roš-linko« smo bili po enkrat v Trzinu, Tacnu, na Dobrovi, v Selcah nad Škofjo Loko, no potem pa že ne vem več. Kdo bi se spomnil. Seveda, doma tudi. Običajno po dvakrat dajemo vsak komad na domačem odru. Dramska skupina iz tovarne »TONOSA«, ki sodeluje z društvom, pa .je dajala svoj »Zakonski vrtiljak« doma, pa tudi v vseh omenjenih krajih, razen tega pa tudi v Zadobrovi in v Horjulu. Tudi letos smo že začeli z novo gledališko sezono. Za uvod smo se predstavili domači publiki z mladinsko ig- ro »Mogočni prstan« (Milčinski), razen tega pa smo sprejeli tudi dedka Mraza, ki je lepo obdaril naše otroke. Zdaj pripravljamo moderno in sodobno ameriško komedijo »Mary«, ki jo bomo še posebej naštudirali za občinsko dramsko revijo. Predvidena’ je za februar mesec. Običajno se predstavimo publiki z dvema do tremi komadi na lleto. Vsako uprizoritev po dvakrat ponovimo na domačem odru, drugače pa gostujemo. Dvorana v Savljah ima 150 sedežev, vstopnina pa je 150 do 240 din. Občinska zveza kulturnih društev nam je lani dala okrog 800.000 Sdin pomoči, vse ostale materialne stroške pa pokrijemo z lastnimi sredstvi, delno pa tudi z dohodki, ki nam jih vrže naš dom (kino, gostilna, trgovina). V pravkar minulem letu smo dom in dvorano opremiti s centralno kurjavo, kar je za nas lepa pridobitev. Vse skupaj je veljalo okrog 2 milijona Sdin — vse iz lastnih sredstev.« V dramski sekciji društva aktivno sodeluje 15 ljudi. Letos so šivajo dejavnost še razširili. Začeli so sodalovaitl z na novo oživljenim prosvet- nim društvom Posavje v Stezicah. Med najaktivnejše člane društva, ki brez dvoma zaslužijo vso pohvalo, razen Romana Novollija, sodijo še: Janez Markelj, ki Je v resnici »deklica za vse« in tajnik društva ter organizator vseh akcij In dejavnosti, Ivan Kumar, ki ga vsi poznajo Kbt Čukovega Ivana, potem pa člani dramske sekcije: Jane* Presetnik. Dana Presetnik, Dragica Sever, Janez Soline, Nikola Zatler, Franci Zatler, Ludvik Bobnar, Fani Črtanec, in Magda Selan. Skupina se resno oprijem-Ije novih modernih komadov kot so »Sedem let skomin«, »Zakonski vrtiljak«, »Namišljeni . . .« (bolnik ali zdravnik — pa res ne vem), »Magda« itd. To pomeni v amaterskem smišlu kultiviranje programa na odrskih deskah, kar je posebej za publiko nedvomno dragocena pridobitev. Za zaključek naj še povemo, da je prizadevna dramska družina iz Savelj lani sodelovala na reviji okrog sto dramskih skupin in se z odlično igro uvrstila med šest najboljših, kar je najlepše priznanje za vztrajno amatersko delo na odrskih deskah in za ljubezen do igre. N. L. I Mnogo poslovnih uspehov v novem letu želi svojim odjemalcem obrtno podjetje USLUGA BEŽIGRAD Ljubljana, Smoletova 16 telefon 310-431 s svojimi obrati: steklarstvo, soboslikarstvo, polaganje plastičnih tal, šivalnica in krojaštvo Dan JLA V vojašnici Ljube Šercerja so slovesno proslavili praznik naše armade. Med drugim so pripravili tudi razstavo orožja in opreme, ki si jo je ogledalo veliko število mladine. Foto: J. Vetrovec PRISPEVKU ob rob in na pot Na zborih volivcev je največ razprav o komunal, nih napravah, občinske skupščine imajo največ tovrstnih zahtev občanov. Ker bo denarja v občin, skih proračunih za te na. * mene čedalje manj, dru. (Jih virov pa ni pričaka, vati, naj bi denar zbrali s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča. Ce prispevek imenujemo da. vek, na) bi bil to »davek za življenje v mestu«, za to, da imamo asfaltirane Poti. urejene zelenice, otroška igrišča itd. Ni mogoče trditi, da so bili zbori volivcev in od. bomiki ljubljanskih ob. tinskih skupščin, ko so kritizirali odlok o prispev. ku, proti temu, da bi ho. dili po asfaltiranih ulicah. Tšenar za kakršnokoli ko. lektivno uporabo pride Poč iz žepov občanov in tudi za dosedanje asfalti, rane ulice ni prišel- od nikoder drugod. Občani so menili, da je bil odlok slabo in na hitro Pripravljen. O naglici res velja spre. govoriti: za Bežigradom je bila seja občinske skup. ščine 27. decembra, kjer so pripravili spreminjeval. ne predloge k odloku Na. slednji dan dopoldne je zakon o prispevku spre. jela republiška skupščina. Popoldne pa odlok mestni svet. Ce odloka ne bi spre. jeli pred 1. januarjem, ne bi mogel veljati v letaš. niem letu (1967). Vrsto prijmmb bi lahko dali pod skupni imenova. lec »enakomerna obreme. nitev prebiva’cev«. Občani So se spraševali, ah /e Prispevek od kvadratnega metra zemljišča oziroma stanovanja najboh pravi. len’ in % ne bi bilo pra. vidneje odmeriti prispevek °d dohodkov prebivalcev Odlok, ki ga je sprejel mestni svet, v tem pogle. du ne prinaša sprememb, saj prispevek od kvadrat, nega metra določa zakon, pač pa predvideva, da prispevka ne bi plačevali socialno ogroženi. Spre. menjene meje con. nižji prispevek od kvadratnega metra ter oprostitev pla. čevanja za vrtove in dvo. rišča, so bistvene spre. membe v »novem« odloku, ki bi jih morda sestav. Ijalci lahko predvideli že v »prvem« odloku. Tako bi bile razprave v skup. ščinah verjetno precej krajše in bilo bi tudi manj hude krvi na zborih volivcev. Ze takrat pa bi lahko računali z vsoto, ki se bo zdaj nabrala od pri. spevka. Denarja niti ne bo veh. ko. Mnogi so se spraše. vali — že v prejšnjih raz. pravah — koliko ga bo pojedla administracija? Ne bo smela veliko, sicer bo prispevek zvodenel. Posebne organizacije, ki bo gospodarila s tem de. nerjem, ne bo. Največ be. sede o razdelitvi bodo imele krajevne skupnosti, to jmi je tudi ena izmed zahtev na zborih volivcev. Sestavljalci odloka niso predložili programa, kako naj bi prispevek razdelili. Tega si menda ni treba razlagati tako, da sestav. Ijalci niso imeli progra. ma. temveč, da ga niso hoteli vsiljevati Progra. mi so zdaj torej — v so. glasju z zbori volivcev — v rokah krajevnih skup. nosti (zbiranje potrebi m občinske skupščine (us. klajevanje). Tehtnih pred. logov ali kar napotkov, je bilo v razpravah o pri. spevku precej. Izluščiti najboljše ter pametno ukrepati bo najboljša po. potnica novemu prispev. ku. da toliko besed ne bo izzvenelo v prazno. ZBORI VOLIVCEV SO RAZPRAVLJALI O PRISPEVKU Živahno kot malokdaj Na zborih volivcev, ki so bili v začetku decembra, so Bežigrajčani razpravljali o rebalansu občinskega proračun^ ter o občinskem odloku o davkih, izvolili so volilne komisije, največ govora pa je bilo seveda o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Predlog odloka, ki ga je izdal odbor za komunalno gospodarstvo in promet pri Mestnem svetu Ljubljana, so na zborih volivcev pretresli do obisti. Udeleženci na zborih volivcev se večinoma niso strinjali “z višino prispevka, s predloženo razdelitvijo mesta na cone, z načinom odmere tega prispevka tod površine zemljišča oziroma stanovanja), nasprotovali so predlogu, da bi ustanovili posebno organizacijo za komunalno urejanje in gospodarjenje z zemljišči ter menili, da odlok spet sprejemamo v naglici, brez točnih računov in programov. Na terenu Bežigrad so med drugim menili, da prispevka ni mogoče predpisati na površino stapovanja oziroma zemljišča, temveč bi bila pravilnejša osnova dohodek prebivalca Tako naj bi prebivalci z manjšimi dohodki plačevali manj, tisti z večjimi pa več. V Savskem naselju se niso strinjali, da bi prispevek zbirali za vse mesto skupaj, Rebalans sprejet Občinska skupščina je na eni zadnjih sej sprejela tudi rebalans proračuna za leto 1966. Presežek so razdelili tako, kot je predlagal svet za družbeni plan in finance (o tem smo poročali v zadnji številki »Zbora občanov«), upoštevali pa so še nekatere pripombe zborov volivcev Tako so namenili 5 milijonov S dinarjev za načrte za telovadnico pri šoli v Dolu, za stanovanja učiteljev 3,2 milijona S dinarjev, za strokovno šolstvo 30 milijonov S dinarjev ter za popravilo domov Partizana Ježica in Svobode Stožice 4 milijone S dinarjev. S tem so znižali proračunsko rezervo za 43,9 milijona S dinarjev na 65,9 milijona S dinarjev. temveč so menili, naj bi ga zbirali in uporabili v okviru krajevnih skupnosti. Na zboru volivcev v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« so dejali, naj bi prispevek ne plačevali od površine stanovanja, ne glede na to, kakšno stanovanje je in kakšne dohodke ima stanovalec. Menili so še, naj za zemljišče do 200 kv. metrov površine ne bi plačevali prispevka. Na Ježici so poudarili, da bomo prispevek plačali kar vfečkrat: najprej kot stanovalci, potlej kot člani delovnih kolektivov in še kot potrošniki, saj bodo podjetja te stroške zaračunala v ceno svojih izdelkov. V krajevni skupnosti Posavje so dejali, da odloka ne sprejemamo ob pravem času in da ni določenega progra- ma, kako bo porabljen denar. Predlagali so, da prispevka ne bi plačevali tisti prebivalci, ki imajo manj kot 50.000 st. dinarjev dohodkov na mesec. V krajevni skupnosti Stadion se niso strin jali z - razdelitvijo na cone, saj so v prvi coni tudi predeli mesta, ki so več kot poldrugi kilometer oddaljeni od centra mesta. Tudi na Črnučah so predlagali dnigačne tarife in menili, da bi se moral denar zbirati na področju občine, pregled nad uporabo pa bi morale imeti krajevne skupnosti. Na večini zborov volivcev so predlog odloka zavrnili oziroma so zahtevali popravke. Volivci so si bili večinoma na jasnem, da je denar za komunalne naprave treba zbrati, poudarili so pa, da ho visok prispevek močno obremenil obdane, ki bodo mora- , li letos plačevati tudi višje najemnine. Pripis uredništva: Zbori volivcev so razpravljali o prvotnem predlogu, ki je predvideval razdelitev me-sta na tri cone. V prvi coni bi znašal prispevek od kvadr. metra stanovanjske površine 20 st. dinarjev, v II. coni 15 st. din in v III. coni 10 st. dinarjev. Prispevek bi plačevali tudi za zemljišče okrog stanovanjskih poslopij (vrtovi in dvorišča). Po tem predlogu bi severna meja prve cone tekla po ulici Ježica. Ko je občinska skupščina na seji 27. decembra razpravljala o prispevku, so odlok že precej spremenili. Predlogi skupščine Posredovali so jih mestnemu svetu Občinska skupščina je na dveh sejah razpravljala o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odborniki so med drugim poudarili, da razprava spet teče zadnji trenutek, tako kot leto poprej. V novem odloku tudi niso upoštevali pripomb občanov. Menili so, da ne gre za to, ali se sprejme takšna ali drugačna obremenitev občanov, saj je znano, da je vedno več zahtev za ureditev komunalnih naprav. Izrazili so bojazen, da je predlog slabo pripravljen: brez temeljitejših računov je prispevek višji za 100 odst. kot leto poprej, zraven paše predlog, da bi se denar zbiral skupaj za vse mesto, ne zagotavlja,' da bodo občani zares neposredno vedeli, kako se uporablja ta denar. Predlagali so drugačno raz delitev mesta na cone in se spraševali, če je prispevek od kvadratnega metra zemljišča oziroma stanovanja najboljša rešitev, .ker tako prispevek enako obremenjuje občane, ne glede na njihove dohodke čeprav v drugih jugoslovan skih mestih plačujejo prispe vek že dlje časa in je Ljubljana zadnja na vrsta, pa vse ga ne bo mogoče urediti v eni sapi, so podčrtali. Na zadnji seji 27. decem bra so izoblikovali dokončne spremenjevalhe predloge k osnutku odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. ki naj bi jih odborniki posredovali na seji mestnega sveta: — prispevek naj bo nižji za 50 odst.; če pa ne bi plačevali prispevka za zemljišča okrog hiš, naj bi znašal prispevek za stanovanjske površine v I. coni 15 S dinarjev in v II. coni 10 S dinarjev, — meja I. cone naj bi tekla po Tolstojevi ulici, ker je področje od te ulice precej slabše komunalno opremljeno, — v odloku naj bi pooblastili občine, da socialno ogrožene občane oprostijo plačevanja prispevka, Pred sejo mestnega sveta so dobili odborniki predlog odloka, kjer so bile upoštevane bistvene pripombe občanov. Vseeno pa je razprava trajala še več kot dve uri. Odborniki so med drugim poudarili, da so imeli občani na zborih volivcev precej pripomb tudi zaradi tega, ker ni bild jasnega programa, kam bo šel denar, ki se bo nabral od prispevka. Menili so, da večkrat, ko je šlo za precej višjo vsoto, nismo spraševali volivcev. Podčrtali so še. da v Ljubljani ne bomo mogli kar čez noč imeti takšnega komunalnega standarda kot v mestih zahodne Evrope, zlasti ker produktiv- — denar naj bi zbirali na posebnem računu občine. Krajevne skupnosti bi izdelale svoje programe komunalnih del ter jih v soglasju z zbori volivcev predložile svetu za komunalne zadeve, ki bi jih uskladili za vso občino, — sredstva za administracijo ne bi obremenjevala teh skladov, temveč proračuna občinske skupščine, — odlok naj bi veljal eno leto, v tem času pa bi ugotovili pomanjklijvostn lin pripravili morebitne spremembe. nost dela'pri nas ni na takšni višini. Omenili so, da zbori volivcev niso odklonili kakršnegakoli prispevka Govora je bilo tudi o nasprotovanju ne-kajorih občanov, ki imajo sami zase že velik standard in se upirajo, da bi plačevali za sttari, ki bi jih vsi uporabljali. Ko so načelno glasovali za odlok so od 46 navzočih trije odborniki glasovali proti, dva pa sta se vzdržala. Potlej so bili na vrsti še spreminjeval-ni predlogi. Dokončen odlok z vsemi spremembami so potlej sprejeli soglasno, vadržal se je le en odbornik. PRI GLASOVANJU SOGLASNI Razprava na mestnem svetu V novem letu 1967 želimo vsem občanom mnogo uspehov in zadovoljstva OBČINSKA SKUPŠČINA IN DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBUANA-BEŽIGRAD Črne gradnje pod daljnovodi Občinska skupščina je na predzadnji seji spet razpravljala o črnih gradnjah na Črnučah. Izdelan je bil zazidalhi načrt za Gmajno, ugotovili pa so, da« črne gradnje rastejo tudi na prostoru, kjer naj bi stala nova šola, na trasi obodne ceste in pod daljnovodom. Te črne gradnje ogrožajo realizacijo zazidalnega načrta in posegajo v splošne interese, Id jih skupščina mora varovati. Občinska skupščina bo zato odločno in dosledno podprla upravne organe in urbanistično inšpekcijo pri vseh ukrepih, vključno tudi podporo za rušenje teh črnih gradenj, da bi vzpostavili na tem področju red in zagotovili dosledno izvajanje urbanističnih načrtov. /SfT . -•v - DELAVCI MOLČIJO za katere skrivamo KER SE NE ZNAJDEJO I KRIVA JE REFORMA? Samoupravni organi niso vedno najbolj uspešni — Še vedno molk in strah? — Večkrat je treba od zunaj pomagati silam, ki se v kolektivih borijo za samoupravljanje Ničesar novega ne bom povedal, ko bom zapisal, da se večkrat skrivamo tudi za samoupravljanjem. Kaj se vse lahko skriva za fasado samoupravljanja, je pokazal tudi četrti plenum CK ZKJ. Med drugim je tudi obsodil centralistični sistem, prav tako pa tudi formalno samoupravljanje. Kakšna tla so našli ti sklepi v naši občini? Delno bi odgovor na to vprašanje našli med pogovori s političnimi aktivi delovnih organizacij, ki so bili na pobudo občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta. »Na našem zadnjem plenumu smo ugotavljali, da mehanizem samoupravnih organov ni najbolj uspešen, da še vedno prevladujeta strah in molk in da je treba še vedno od zunaj pomagati silam, ki se borijo za samoupravljanje,« je med drugim povedal predsednik občinskega sindikalnega sveta Milan Gerželj. »Ali so prišli ti problemi na plenumu v ospredje po na-kJiuAui ali je takšna resnica?« ■ Ljudem so se razvezali jeziki »Pri nas so se ljudem po IV. plenumu razvezali jeziki,« je rekel Ivan Mužič iz Cestnega podjetja. »Ko je sindikalna podružnica sklicala sestanek, so se stvari pokazale drugače kot na prejšnjih se Stankih. Ljudje so svobodne je govorili o nepravilnostih Tudi sestanki osnovne organi zacije ZK niso več tako zapr ti, kot so bili prej . .. Seveda so še posamezni člani ZK, ki se v svojem izvajanju .držijo nazaj’ in si ne upajo odkrito govoriti, še vedno prevladuje miselnost, da se višjega ne srpe kritizirati. Toda tudi to počasi izginja iz osnovne organizacije ZK . . . Birokratski sistem ponekod še vedno životari. Boriti se moramo proti temu, da bi v podjetjih trije ali štirje diktirali in uveljavljali svojo voljo ...« NAROČITE ZBOR OBČANOV! ■ Samoupravljanje je bila le beseda Kaj je pokazal pogovor s predstavniki delovnih organizacij Kristala, Ljubljanskih mlekarn, Elektrotehne in Lesnine? Samoupravljanje je bila le beseda. Šele po reformi je opaziti večje zanimanje delavcev za urejanje prdblemov (v dveh kolektivih). Na sklepe delavskega sveta ni pripomb, ker lahko vsi člani delovnega kolektiva pridejo na seje in vsem povrnejo izgubo zaradi izostanka z dela. Člani kolektiva pa vendar ne sodelujejo, temveč le prisostvujejo (Kristal). Ko sprejemamo samoupravne akte, v kolektivu ni zanimanja. Ob izvajanju sklepov pa se izkaže, da marsikomu niso po volji. Sledi kritika (Ljubljanske mlekarne). Nezadovoljstvo nastopa zaradi nerazčiščenih odnosov med delovnimi enotami, ker je težko ustvariti najbol jše odnose in ker ima birokracija še vedno omočilno besedo. V delovni organizaciji ni problemov, dokler so osebni dohodki dobri. Ce pa niso, marsikaj splava na površje (Elektrotehna). Člane kolektiva informirajo o sklepih prek zapisnikov (vsd). Propagandno-infojma-tivno službo so po reformi ukinili (Ljubljanske mlekarne). Informiranje je problem pri kolektivih, ki so raztreseni in zato jih pred sklepi ne sprašujejo za mennje (Lesnina). ■ Delavski svet ni bil sklepčen Doslej nismo imeli posebnih težav. Imamo dobre dohodke in smo jih že povečali, tako da je povprečno osebni dohodek 111.000 din. To je rezultat prizadevanj vsega kolektiva ... Dvakrat delavski svet ni bil sklepčen. Vzrok? Mislim — nezainteresiranost in raztresena gradbišča. Odgovornost članov samoupravnih organov do volivcev je silno mlačen. Člani samoupravnih organov se premalo posvetujejo z volivci. Neinformiranosti tudi še nismo uspeli odstraniti (Instalacije). u Stvari ne poznajo in - ne govorijo ... Notranje odnose smo uredili z novim direktorjem in novimi inženirji. Decentralizacija je dala dobre rezultate. Vsaka enota razpravlja o vseh svojih problemih . . . Pleteks ONPZ PLETILCEV z o. j. Ljubljana, Podmilščakova 18 Vsem občanom in delovnim kolektivom srečno in uspešno novo leto 1967 Samoupravljanje je že v redu, toda mnogo ljudi je, ki menijo, da je to le pravica, ne pa tudi dolžnost. Imamo probleme z delavci. Posamezniki hočejo samostojen obračun osebnih dohodkov. Takšne delavce včasih premestimo, kjer se popravijo ... Na sejah samoupravnih organov delavci, ki stvari ne poznajo, malokdaj razpravljajo. Odnosi do ljudi bi se morali izboljšati ... Starejše ljudi je čas prerasel, mlajši pa menijo, da jih nihče ne upošteva in da se okrog njih in z njimi poigravajo nepravilnosti. (Agroobnova) ■ Administracija nad samoupravljanjem? Državna administracija stoji nad samoupravljanjem v cestnih podjetjih. Cestna podjetja so ob novem zakonu zahtevala, naj se denar steka v podjetja, ki naj prevzamejo vso odgovornost. Nekateri so proti in pravijo, da nas je treba kontrolirati, denar pa deliti. Od tega, kako se bo to končalo, je odvisno tudi samoupravljanje pri nas . . Sicer pa menim, da delavci zaupajo odgovorno nalogo člana delavskega sveta bolj izobraženemu človeku . . . Tako se dogaja, da so v delavskem svetu morda le trije delavci, ostali pa so šefi. Vprašanje je, če ima takšen delavski svet dovolj posluha za interese delavcev, pa čeprav so ga demokratično izvolili. Člani izvršnega odbora sindikalne podružnice pa so sami delavci (Cestno podjetje). ■ Notranji odnosi še nikoli niso bili urejeni Vodilne službe ne najdejo skupnega jezika in ne moremo odpraviti notranjih problemov, delavci iz drugih republik pa samo dvigujejo roke, ne vedoč — zakaj .., Deset let sem pri podjetju, toda notranji odnosi še nikoli niso bili urejeni. Na seji delavskega sveta se vsd strinjajo, na gradbiščih pa kritizirajo. Ko se nisem strinjal z direktorjem, sem naslednji mesec dobil takoj manj denarja (Temelj). Delavski svet se sestane, kadar je nujno, ker nas ena seja velja 400.000 dinarjev. V važnejših primerih pokličemo na delavski svet tudi druge iz posameznih grup (Umetni kamen). ■ V glavnem ni hrbtenice Pa poglejmo še dialog med Milanom Pavliho (Občinski sindikalni svet) in Ivanom Zupanom (Cementar). Glavne misli povzemamo po zapisniku z razgovora. I. Zupan: . .. Pri nas je trenutno zelo težka situacija. Nimamo računovodje (pogovor je bil 2(1. oktobra, op. p.), na razpis za direktorja pa smo dobili samo eno ponudbo. Mandat v. d. direktorja je podaljšan za mesec dni... Časopis nas je precej udaril, do kontra članka sploh nismo prišli... M. Pavliha: Mnogi delavci menijo, da bi lahko pri vas podvojili dohodke z ustrezno organizacijo in kadrovsko politiko? I. Zupan: Direktor je vse preveč obljubljal delavcem, obljub pa ni izpolnjeval. Zato je izgubil vso avtoriteto ... M. Pavliha: Kakšno je sedaj razpoloženje v kolektivu? Nekateri vaši strokovni delavci so sedaj zasebniki. Kako, da pri vas niste mogli obdržati strokovnih kadrov, po drugi strani pa ste omogočili cehovsko mentaliteto in upravljanje? Kolikšen delež bodo imeli delavci pri kreiranju nove kadrovske politike? I. Zupan: Naj večji problem je delovna disciplina. Upam, da bo to urejeno, ko bo prišel novi direktor... V glavnem ni hrbtenice . . . Čakamo vodilnega, ki bo imel močno avtoriteto... Od vsega začetka smo dopuščali, da so se delavci zadirali na direktorja. To pa ni bilo prav . .. * Pred menoj je obsežen sveženj zapisnikov. Skoraj v vsakem piše, da samoupravljajo le samoupravni organi, da so pobudniki za razne sklepe in ukrepe trije ali štirje »sposobni« in agilni« posamezniki, da delavci ne sodelujejo v razpravah, ker stvari ne poznajo ali pa da se sploh ne zanimajo, da so v glavnem informirani samo o sklepih itd. Primeri, ki sem jih brez komentarja navajal, pa kažejo, kako daleč smo s samoupravljanjem. Kažejo, da ponekod niso prišli daleč od golega formalizma. Navadno se tega v delovnih organizacijah tudi zavedajo. ^Pri roki pa imajo takoj kopico vzrokov in opravičil. Kljub temu pa svojim , odločitvam niti najmanj ne zmanjšujejo pomena in veljave. Pač zato, ker se pod plaščem samoupravljanja — vsaj sedaj — lahko še marsikaj skrije. V. C. - Kako naj uspešno sodelujejo na sejah delavskega sveta, ko pa še tega preprostega računa za povečanje produktivnosti ne razumejo? to a. o I- co CL O Dobro, v Topsu še zmeraj delajo pisalne stroje, čeprav samo majhne, delajo jih pa vendarle. In, kakor trde poznavalci razmer, se bo tovarna letos preživljala sama — s svojim delom — pisalnimi stroji. Odprta so sicer še nekatera manjša vprašanja, toda glavna skrb je za nami — Tops živi in bo še živel. Strah, ki .je visel nad delavci in občino, DANES IN NIKDAR VEČ, je torej pokopan. Toda s tem problem Topsa še ni rešen in ne bi smel biti od pravljen z dnevnega reda. Stari veliki Tops jo pustil za seboj milijardno zgubo, ki jo reformirani mali Tops ne more in ne bo mogel odplačati. In zakaj naj bi jo? Na občinski skupščini je več odbornikov vprašalo, kdo bo poravnal ogromno izgubo in kje imamo zagotovila, da tudi mali Tops ne bo ustvarjal nove izgube. Na ti dve vprašanji, predvsem na prvo, ni bilo pravega odgovora. Nihče ga ni našel, vsaj za zdaj ne. Nihče se doslej tudi ni vprašal, KDO JK KRIV, da je Tops zabredel na rob propada. Odgovor je neizgovorjen obvisel v zraku: dosedanji način gospodarjena, tako imenovani inštrumenti in mehanizmi, ki so dopuščali- in narekovali, da smo pili, ne da bi se vprašali, kdo bo plačal. In prišla je reforma, zato je kriva, da je od velikopoteznega Topsa ostalo to, kar je. Greh smo odkrili, grešnika pa ne. /ato menda, ker pri nas nikdar nihče ni ničesar stoodstotno kriv, temveč sc krivda zmeraj »demokratično« porazdeli med vse nas — tako da smo vsi po malem krivi, zares pa nihče. Kakorkoli — požrli bomo tudi ta zalogaj, saj ne bo prvi. Vendar gospodarska reforma je dejstvo, ki je prisotno in bo prisotno, dokler ne bomo ponovno zlezli na zeleno vejo. In reforma je prišla tudi zato, da bomo enkrat začeli določati, kdo .je kaj zakrivil in kako mora za svoja dejanja odgovarjati. Reforma ne »m® poznati kompromisov. Stari veliki Tops je imel vse organe upravljanja, je imel družbeno politične organizacije, je imel sposobne delavce, voljne dela in belega kruha. Skratka, imel je svoj kruh v svojih rokah, pa ga je vendarle, kot nedorasle! otrok, lahkomiselno zavrgel — ker je bil njegov apetit prevelik. Kje za Bežigradom so že pred dvema letoma delavci zaslužili po 100 in več tisočakov na mesec? V Topsu. Situacija pri prodaji pisalnih strojev na domačem in svetovnem trgu pa j® bila že mnogo prej zelo klavrna. »Velikoserijska proizvodnja, zapora uvoza pisalnih strojev ...« sta bili glavni Topsovi P9-roli. In stroji so st* kopičili in nakopičili. Podjetje je slej ko prej navidez dobro sta' lo. Vsi pa smo šušljali, da ima prevelik apetit, da ga bodo na trgu kot muho požrli večji h? bolj renomirani konkurenti. »Boste že videli!« so si meli roke dob®0 plačani Topsovci. In nihče ni imel pravice (?), da bi se prav®" časno vtaknil v odločitev samoupravljal®®^ Topsa, ki so končno tako ali tako pripelja11 podjetje do propada. Pa tudi dano«, ko srt*® sredi reforme, smo še nemočni in samo gle«*' mo, kako novi »Topsi« počasi polže navzdol- Prisilno upravo lahko družba uvede v nek® podjetje šele takrat, ko je le-to že skoraj l*r® padlo. h. Najvišji samoupravni organ v občini je o® činska skupščina. Ali je takšna razdelitev Sj' moupravnih pravic dovolj učinkovita, če občij ska skupščina lahko poseže v dogodke takt*1 ko je največkrat že prepozno? NIKO LAPAJNE J zdravstvena služba v reformnih vodah Namišljenih bolnikov ne bo več razgovora z direktorjem zdravstvenega doma Bežigrad dr. Maroltom, o zdravstveni službi letos povzemamo na-slednje: Ambulanta v Stožicah se je sončno preselila v Zdravstveni dom. Ustrezni sklep je ob-“bski svet za zdravstvo sprejo! že septembra 1960. do Uresničitve tega sklepa pa je Prišlo šele zdaj. Zakaj? Seve--aa ljudje s tistega področja krajevne skupnosti Posav-~ s tem niso ravno preveč zadovoljni, toda najkasneje v Šestih mesecih se bodo nava-dui. Tudi v Savskem naselju sq bili ljudje nezadovoljni, k° smo ukinili ambulanto v 'ubianijevi ulici. Bila Je v nekem stanovanju. Vzdrževa-uje ambulante v Stožicah nas I® Po nepotrebnem veljalo 2 “Ulljona st. din letno, kar je novih pogojih gospodarje-Ja v zdravstvu postalo prak-nemogoče. Pa tudi pro- tično stori so bili precej neprimerni, če .jih primerjamo z možnostmi in zasedenostjo našega zdravstvenega doma. Stare prostore bivše ambulante v Stožicah bo prevzelo podjetje Sadje-zelenjava, ki bo tu uredilo prodajalno sadja, vrtnin in sočivja, del prostora pa bodo oddali nekemu našemu zdravniku za stanovanje. Nepotrebna ambulanta Drugo še nerešeno vprašanje predstavlja obratna ambulanta v tovarni Tops. Zaenkrat bo še ostala, koliko čas^ še, pa je težko napovedati'. Po veljavnih • predpisih takšna ambulanta lahko obratuje, če ima v neposredni bližini tisoč zaposlenih. Tega pogoja pa posebno po znanih dogodkih v Topsu le-ta ambulanta še zdaleč ne izpol- V ..Kristalu' ni kristalno ^htevajo razrešitev lektorja - Obtožbe na vse strani svet podjetja »Kri. u« se je odločil, da takSne-A»rektorja, kot ga ima se-'■ne potrebuje. Zato je že s e~ meseci izdal dokument, r«aterim zahteva predčasno tuIeiitev direktorja in jo / utemeljuje na nekaj go-»Pkanih straneh. Predsed. s.Jdavskega sveta, 30-ietni PfatJi Valentin Remikar, pa ižvsk Sem Predse[in’fc ce. kr sem predsednik de. KS9g sveta Sele tri mese-jKed tremi meseci se je kar ' Pod1etie 1e zašlo v de-(jc(”e te&ave, primanjkuje p0.: nismo več rentabilni. no je postalo nestabil. liani 0 30 se organi uprav-sta!la odločili, da takoj se. tovil’o komisijo, ki na) ugo- , kje tiče vzroki, da je Vati Se? Podjetju začelo Skri-da i ^PtPisija je ugotovila, dir^ga v veliki meri kriv k - °r' ki je nesposoben in Sem~Wrf' te°a Se nismo P°v' PoS(Q “°kazaii, sklepal nekaj v g/,v. so nam očitno iz0ub° in delamo v lostno da ° Poslovanje pa je res. kratCei teiko, saj veliko-zait ,rat>no takrat, ko bi mo. l3oi'leti steklo, le tega ni-« seaJ, govorne kot je pred-žb^°!!k°Jtdi denar’- PRAVNA POSVETOVALNICA ZA ČLANE SINDIKATA Pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-Beži-grad so ustanovili pravno posvetovalnico za vse člane sindikata iz bežigrajskih sindikalnih podružnic. Posvetovalnica nudi članom sindikata brezplačno pravno pomoč v vseh zadevah, ki so v zvezi s pravicami in dolžnostmi glede na delovno razmerje. Predvsem so to zadeve iz delovnega prava, socialnega zavarovanja, odškodninskega prava, stanovanjskih razmerij itd. V posvetovalnici dobijo člani sindikata pravni nasvet, kako ravnati v določeni zadevi in kakšne pravice imajo. V posvetovalnici jim lahko napravijo tudi prošnje oziroma pritožbe na samoupravne organe v delovni organizaciji. Posvetovalnica dela dvakrat tedensko po dve uri in sicer v torek in četrtek od 17. do 19. ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Bežigrad, Parmova .13,1' hodnik desno, soba št. 4. 11 obliki namen: Potroši v druge J® »o ne ve natanko, ZTk0 gledalo velja ■itar»,a{,Tnan1 f *ten združenja delovnih organizacij na področju zdravstva in socialnih služb ali funkcionar sindikata, v katerega so včlanjeni delovni ljudje na področju zdravstva in socialnih služb. Organizacijsko politični zbor Za poslanca organizacijsko-političnega zbora Je lahko w" voljen član organa upravljanja vsake delovne organizae*’ je ali druge delovne skupnosti, član organa upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar družbenopolitične organizacije ali društva, katerih dejavnost se nar naša na prašanje s področja družbeno-političnega sistema- Za poslanca teh dveh tbO’ rov je lahko izvoljen tudi delovni človek, ki dela v državnem brgan-i in funkemnar družbeno-politične organi*®' cije ali društva, ki se javn® ukvarja z dejavnostjo I ustreznega področja j. Imenovani' funkc. onar o®^ roma uslužbenec v repubd®' kem organu, sodnik Ustano nega sodišča SRS ali druge#* republiškega sodišča, ne m-f re biti hkrati poslanec ort njenih zborov Ce je za poslanca, mu preneha slu*-ba oziroma funkcija. Zvezna skupščina Letos bo potekel .mandat tudi vsem zveznim poslancem, izvoljenim za Bežigradom: Silvu Hrastu (zvezni zbor), Zorki Peršič (gospodarski zbor), Božidarju Debenjaku (prosvetno-kulturni zbor), dr, Sašu Luzarju (90-cialno-zdravstivenl zbor) in Danici Jurkovič (organiza^ sko-politdčni zbor). Zvezne poslance voli ot>CzL ska skupščina in volivci posredno. Volilna enota ga občine Ljubi Jana-Beži Ljubljana-Moste, Domžal«- ^ tija, Zagorje. Trbovlje Hrastnik. TRGOVSKO PODJETJE ELEKTROTEHNA Ljubljana Srečno novo leto 1967 GRAMEX Specializirano trgov ivsK° podjetje z gradbeni111 materialom Ljubljana, Kurilniška 10 a Želimo mnogo osP®* hov v letu 1967 Odborniki • • menijo... Nadaljujemo anketo, ki smo jo začeli lani v f>. številki »Zbora občanov.« Obornike bežigrajske občinske skupščine smo povprašali, kaj menijo o dosedanjem delu skupščine: ali je bilo dovolj demokratično, 'kaj jih je oviralo pri opravljanju odborniške funkcije in česa pogrešajo v občinski samoupravi; kaj menijo o priporočilih občinske skupščine, pa o vlogi zbora delovnih skupnosti. Vprašali smo tudi, kakšna je vloga občinske skupščine ob večjih pristojnostih sveta in o razdelitvi samoupravnih in oblastvenih pravic med občinsko skupščino in mestnim svetom ter naposled, kako naj bi razvijali odnose med občinsko skupščino in republiško ter zvezno skupščino, da bodo tudi občinske skupščine bolj sodelovale pri formiranju politike v republiki in federacij). INŽ. JANEZ GJURA: »Najprej na zborih volivcev, potlej v skupščini« Z delom občinske skupščine sem zadovoljen, sa] se je vsa problematika na sejah obravnavala demokratično in sproščeno. Vsak - odbornik, ki je prisostvoval sejam, je imel možnost povedati svoje . mnenje in odločati, kakor je smatral, da je pravilno. Zdi se mi, da je skupščina opravila svoje delo v tem, da je premišljeno izbrala najboljšo varianto v dobro občanov, seveda ob upoštevanju finančnih možnosti. Res pa je. da je občinska skupščina včasih postavljena pred dejstvo da pridejo na se jo občinske skupščine problemi z mestnega sveta brez obrazložitve, z motivacijo, da je potreb \ no sprejeti sklep, ker so Ja sprejele že druge ljubljanske občine. Glede planiranja in vodenja politike v občini menim, da ni samo stvar občinske skupščine oziroma svetov ali uprave, temveč vseh občanov-Problematiko bi morali obdelati na zborih volivcev 'hupaj z odborniki in jo nato šele posredovati sku.n-sčini. Zbori volivcev bi morali biti dobro pripravljeni, želje občanov izražene na teh zborih pa bi morali po možnosti tudi uresničiti. Potrebna bi bila boljša - .Povezava med skupščino, odbornikom in občanom oziroma delovno orgamza-sfiL Kraievnim skupno-sttm bi morali dati več skladnejši razvoj mesta. Potrebno pa bilo premisliti, kakšne pravice občine bi bilo primerno zaupati ožjim samoupravnim skupnostim, ki naj bi jih upravljali s sodelovanjem občanov. SILVO HROVAT: »Vedeti je treba, kdaj gre za osebno mnenje« Delo odbornika ni lahko in zahteva veliko časa, da bi se odbornik posvetil vsej problematiki, o kateri se razpravlja. Samo gradivo zahteva ogromno ‘ji1 ,N2- JANEZ GJURA možnosti in tobtuTM ker hi tako ob^ni °nn0 P0?eganost 2 dejai,„’ .n,)r hamunalna Pristni bi morala biti v PnolT0^ kraicvne naTU61'^ 1» usklade- bi v Ljubljani Pbrediir, ^O 0l,0 tahko več eaila * enotnejši m SIL\*> HROVAT časa za čitanje, ne da bi se poglobil in se posvetoval s strokovnimi inštitucijami, pri važnejših stvareh pa s krajevno skupnostjo in volivci, da bi lahko podal ne svoje osebno mnenje, temveč mnenje volivcev. Na zborih volivcev prevladuje' mnenje: kaj bi razpravljali, saj je že vse idločeno, tako mora biti. Mislim, da so se v Ljubljani bolj obnesle javne tribune, kjer so občani dobili odgovore od ustreznih organov ali strokovnih služb. Menim, da se politika oblikuje na zborih volivcev in v krajevnih skuimostih, s temi stališči in mnenji pa moramo priti pred občinsko skupščino, ne pa da se dogovarja v ožjem krogu. Dosedanje ugotovitve kažejo. da bi bila v Ljubljani ena občina najprimernejša oblika samouprave mesta kot celote. To je edina pravi’n-a rešitev, da bi v okviru mesta vsi živeli pod enakimi pogoji. Združene imamo že razne službe, potrebno bi bilo ugotoviti, kaj bi se še dalo združiti. Potrebna in zelo koristna bi bila služba za proučevanje gospodarstva (npr. mestna analitska služba); na podlagi opazovanj in anali: posameznih gosjMdarskih in družbenih gibanj na področju Ljubljane naj bi posredovala ugotoviti* družbenim in političnim orga- nom in jim s tem omogočala zavzeti objektivna stališča in odločitve. Nujno potrebno je izdelati srednjeročni plan razvoja Ljubljane. Vsaka občina dela za sebe svoj plan in med seboj niso uskla-deni. Moramo pa gledati na mesto kot celoto. Ne morem se strinjati s tem, da imamo v Ljubljani toliko raznih organov, svetov in odborov pri mest-nem svelu in občinskih skupščinah in da vsak ureja enaka vprašanja. Menim, da imamo pri las preobširno zakonodajo. Vsak dan se stvari menjajo. Zakon komaj izide, že so tu spremembe in dopolnitve. Do tega ne bi prišlo in zakoni bi vsaj nekaj časa veljali, če bi pravočasno obravnavali važnejša vprašanja v širšem krogu Ne bi smeli na hitro sprejemati stvari, če niso vsestransko obdelane. Prizadeti so občani ali delovne organizaci je, ki čutijo negotovost, ni stabilnosti glede obremenitev, dajatev itd. Zraven tega pa še iščemo luknje v predpisih. Ugotovili smo, da je bilo pred reformo marsikaj narobe (politične investicije, gospodarstvo brez programov, odločanje posameznikov itd.) in to moramo zdaj upoštevati, da ne bi delali takšnih' napak kot prej. Nc upoštevamo dovolj javnega mnenja. V razpravah na skupščini ali mestnem svetu preveč potenciramo: »Jaz mi- slim . .<< Toda kdo je tisti »jaz«? Pravilneje bi bilo: »Mi mislimo . .« Vsakdo lahko pove svoje mne nje, toda vsak odbornik predstavlja svoje volivce. Zato je treba vedeti, kdaj gre za osebno mnenje, kdaj pa za ntrienje skupščine, sveta, volivcev itd. Samo tako bomo uspešno izvajali reformo in razvijali socialistične odnose, ljudje bodo res videli, da imajo svoj vpliv in ne da se politika postavlja nekje z vrha. Na delo skupščine nimam pripomb, vsi se pač trudijo kolikor imajo časa in možnosti, da bi našli najbolj pravilno stališče pri odločitvah. Pripomnil bi le, da na nekatera vprašanja odbor nikov ni bilo odgovora. Gre za bolj kočljiva vprašanja. Konkretno, posta vil sem vprašanje g'£de uvoza avtomobilov, ki naj bi ga posredovali republiškemu izvršnemu svetu Čakam, da dobim odgovor na tistem mestu, kjer sem postavil vprašanje. STANISLAVA VUČER: »Več stikov med poslanci in občinsko skupščino« Delo občinske skupščine je demokratično, še oosebej v pogledu sproščenosti, kar zavisi od gra diva oziroma predmeta razprave. Lahko trdim, da so seje sproščene, včasih celo preveč, tako da nekateri le ne morejo mimo, da se ne bi oglasili, čeprav je predmet razprave le bil dovolj osvetljen in stališče jasno ter bi o zadevi že lahko sklepali. Mislim, da je tudi to eden izmed razlogov, da trajajo seje po nejjotrebnem tudi več ur. Po mojem najbolj ovirajo odbornike pri njihovem delu preobširni dnevni redi sej, ali bolje rečeno predolge seje. Ce upoštevate, da je gradivo za seje obširno, kvalitetno in pravočasno pripravljeno, bi odborniki (seveda če bi jim čas dopuščal) lahko bolj pripravljeni prišli na sejo skupščine, s čimer bi se razprave skrajšale in s tem tudi seje. Politiko v občini bi morali usmerjati občani preko zborov volivcev in drugih demokratičnih institucij. Način, kako bi pritegnili več ljudi k formiranju politike v občini, ni tako zapleten. Po mojem mnenju je bilo že dovolj, če bi se sklepi in predlogi, ki jih občani predlagajo na zborih volivcev, STANISLAVA VUCER izpolnjevali. Ker pa se le ti večkrat iz upravičenih ali neupravičenih razlogov ne izpolnjujejo, so občani postali nezainteresirani in še ne udeležujejo niti zborov volivcev, če niso neposredno prizadeti. Poleg tega marsikdaj ne vprašamo za mnenje občana, čeprav gre za zadeve, o katerih bi občan moral povedati svoje mnenje. Tako marsikdaj sprejemamo akte in predpise, ne da bi občani o tem poprej razpravljali- Pri razvijanju odnosov občinska skupščina — republiška in zvezna skupščina, bo potrebno doseči večjo aktivnost oziroma soedlovanje. Večja povezanost republiških in zveznih poslancev z občinskimi skupščinami, kjer so izvoljeni, bi vsekakor vplittala, da bi občinske skupščine lahko aktivneje in uspešneje sodelovale pri sprejemanju — za občana in občinsko skupščino — važnih zakonskih iktov. Zaradi tega ima občinska skupščina premajhno možnost neposredno sodelovati pri formiranju politike in sprejemanju važnih zakonskih aktov INŽ. RADOŠ HRIBERNIK: »Rešitve v več variantah« Glede dela v občinski skupščini menim, da je dovolj demokratično, saj ne jmznam primera, da bi se demokratičnost ka. darkoli omejevala. Mi. slim, da je na nekaterih sejah celo preveč sproščenosti saj trajajo seje zato INZ. RADOŠ HRIBERNIK tudi 4 do 5 ur. Posledica je, da se zadnje točke že tako obširnega dnevnega reda hitro rešujejo, po. dane so s kratkim poja. snilom, brez obravnavanja in se nato takoj glasuje. Pri opravljanju odbor, niške funkcije so težave v tem, da se na sejah obrav. nava probleme iz raznih vej gospodarstva ali kra. jevhih skupnosti: za pra. Vilno rešitev teh proble. mov je potrebno podati v objavljenern gradivu re. šitev v več variantah, kar bi olajšalo in poenostavilo ielo skupščine. Menim, da pri formira, lju politike v občini lah. co sodelujejo vsi občani, ci so pripravljeni sodelo. jati. Pogrešam pa. da pri jseh sejah občinske skup. ščine ne sodelujejo vsi družbeno politični delavci. Za trdnejšo vez med de. lovnimi kolektivi in občin, sko skupščino je nujno čim tesnejše sodelovanje, kar je mislim želja vseh nas odbornikov zbora de. lovnih skupnosti, dosegli pa bomo to predvsem pri izmenjavi strokovnih mnenj. Probleme šolstva, zdrav, stva, komunale in kulture je možno reševati samo kot problem celotne Ljub. Ijane, ne pa vsako področ. je posebej v petih obči. nah. Zb. tesnejše sodelovanje med občinsko ter repu. bliško in zvezno skupščino, naj bi. vse zakonske osnutke podali v več va. riantah z obrazložitvijo. INŽ. DUŠAN DOLNIČAR: »Ne posegati v razpravo za vsako ceno« Menim, da je vprašanje, ali je delo skupščine de. mokratično, odveč za or. gan kot je občinska skup. ščina. Nasprotno, mnenja sem, da se izraža, v delu naše in občinskih skup. ščin na splošno, največja demokratičnost in spro. ičenost, večja kot v skup. ičinah višjih organov in večja kot v samoupravnih organih v podjetjih, kjer laže pride do podrejanja volji posameznikov, naj si bo strokovnim ali politič. nim »veljakom«. Včasih imam celo občutek, da si posamezni odborniki da. jejo preveč duška v dol. gih nekonkretnih razpra. voh, ki zmanjšajo vrednost dela skupščin*. Delo v skupščinah po. staja vse bolj zahtevno, zato zahteva tudi bolj kva. lificirane razprave. Včasih je bolje prepustiti razpra. vljanje odborniku, ki področje pozna in si na po. dlagi njegove razprave ustvariti mnenje in se od. ločiti, kol pa za vsako ce. no posegati v razpravo in jo zavlačevati. Težko je tudi pripravljalcem gra. iiva za seje. Z obširnim gradivom se izpostavljajo kritiki nekaterih odborni. kov, ki ga težko predelajo pred sejo, s kratkimi iz. vlečki pa drugim, ki žele vedeti vse podrobnosti. Osebno se nagibam k ti. stim, ki žele za sejo strnjeno gradivo, ki naj vse. buje bistvo problema iti prikaže prednosti pa tudi slabosti take ali drugač. ne odločitve. Tako pri. pravljeno gradivo daje večje možnosti za pravilne odločitve tistih odbornikov, ki področja ne po. znajo dobro in se v obšir. nem gradivu »zgubijo«. Priporočila občinske skupščine se kot »samo. upravni zakoni« ne mo-rejo uveljaviti, ker velja, jo po večini delovnim or. ganizacijam, torej enotam, ki samoupravo pojmujejo prav v tem, da ne prcnc. sejo aunanjih vplivov v svoji samostojnosti; še zakone bi s teh položajev radi obšli. Največkrat ta priporočila celo zadenejo njihove ožje interese. Zato, razumljivo, ne morejo biti upoštevana' Prav mučno je n. pr. »prepri. čevanje« delovnih organi, tacij o prispevku za ji. ndneiranje strokovnega Šolstva, če je skupščina oblastveni organ, naj ima tudi možnost tako delovati, saj dela na samouprav, ni osnovi. Do posebno ne. rodnih položajev pride ta. krat, ko nekatere organizacije — s prizadevnim tolmačenjem svojega od. bomika — priporočila upo. števajo, druge pa ne. Tako je videti, da je odbornik predstavnik občine v de. lovni organizaciji, kar ni prav. Odbornika formiraj, mo tako, da bo predvsem predstavnik svojih voliv. cev v občinski skupščini. Sem odbornik zbora de. lovne skupnosti. Zato me vprašanje stikov s kolek, tivi, ki jih zastopam v skupščini, tudi prizadene. Vez s kolektivom, v kate. rem sem zaposlen, je čvrsta in tu lahko delujem v svoji vlogi. Nikakor pa ne morem govoriti o ka. kršnihkoli vezeh s tistim delom volilcev, ki so za. pošteni v drugi t^Hovni organizaciji. Krivda zato leži na meni in na organizaciji, ki jo zastopam. Brez dvoma pa ima pri tem svoj delež tudi volil, ni - sistem. Dobra poveza, va odbornika zbora delov. . nih skupnosti v organizaciji. kjer ni zaposlen, je težko izvedljiva. Na ta problem nalete skoraj vsi odborniki. Tu leži verjet, no tudi vzrok za slabo učinkovitost zbora delov, nih skupnosti. Delitev pristojnosti med mestni svet in občinsko skupščino po mojem ni pametno izvedena. Menim, da je skrajni čas,- da se oba organa nehata med. sebojno »mučiti«. Oba se čutita Skrnjena v svojih INŽ. DUŠAN DOLNIČAR pristojnostih in v bistvu ovirata eden drugega pri uspešnosti in predvsem ekspeditivnosti svojega dela. To je vidno najbolj v aktih mestnega sveta, ki jih »morajo« sprejeti skupščine. Da se temu nesmislu in zapravljanju časa v upravi in skupščinah izognemo, se ogrevam za mestno občino v Ljub. Ijant. ki naj obsega te širše mestno področje, medtem ko naj se deli sedanjih ljubljanskih ob. čin, ki segajo v okoliško področje, tudi priključijo okoliškim občinam. Samoupravne funkcije s tem ne bodo okrnjene bolj kot so sedaj, če bomo dali primeren poudarek krajevnim skujmostim in se naslonili nanje pred. vsem pri reševanju njiho. vih lokalnih problemov. Poleg tega bodo odborniki ljubljanske skupščine ne-posredno voljeni in s tem bolj odgovorni občanom kot sedanji posredno vo. Ijeni člani mestnega sveta. Nadalj. na 12. str Januar Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo zemljišča (Ur. 1. SFRJ, št. 10/65), 3. člena zakona o mestih, kd so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št 38/64), je mestni svet Ljubljana na 24. redni seji dne 23. decembra sprejel ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se uvaja na območju mesta Ljubljane obveznpst plačevanja prispevka za uporabo zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mesta Ljubljane v smislu predpisov o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Glasnik, št. 12 im 16/59 ter 72/62). 3. člen Prispevek plačujejo: — uporabniki poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti; — uporabniki stanovanjskih prostorov in garaž; — uporabniki stavbnih zemljišč. 4. člen Prispevek se ne plačuje: — za mestno zemljišče: ki se uporablja za vojaške namene; na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo o-sebje, ob vzajemnosti; na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti od nacionalizacije; — za zazidana in nezazi-. dana stavbna zemljišča, ki se uporabij,aj o za namene telesno-kultur-ne, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvet-ne dejavnosti; — za zemljišča, na kate-terih so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave; — za nezazidana in stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem. 5. člen Mestno zemljišče, ki se uporablja za kmetijske namene in se zanj plačuje prispevek od kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku, je oproščeno plačevanja prispevka vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt. Mestno zemljišče, ki ga uporabljajo kmetijske proizvodne organizacije za kmetijske namene, je o-proščeno plačevanja prispevka vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt. 6. člen Zavezanci, ki prejemajo družbeno - materialno pomoč in drugi občani, ki bi jim prispevek ogrožal osnovni življenjski standard, ne plačujejo prispevka. Plačevanja prispevka ne morejo biti oproščeni tisti občani, ki ustvarjajo dohodek iz rednega delovnega razmerja. Zavezance iz prvega odstavka tega člena oprosti prispevka pristojna občana. MERILA ZA OBRAČUNA VANJE PRISPEVKA 7. člen Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s centrom in opremljenost s komunalnimi napravami, se mestno zemljišče na območju mesta razdeli na dve coni (opis meja con je sestavni del tega odloka). 8. člen Prispevek se plačuje od površinske enote stavbnega zemljišča, ozar orna od površine koristnega zgrajenega prostora. Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri vseh stanovanjskih prostorih se upošteva površina po popisnem listu stanovanj v letu 1965. Prispevek za pokrite garažne prostore se obračunava kot za stanovanjske prostore. VIŠINA PRISPEVKA 9. člen Višina prispevka v posameznih conah se določi: za stanovanjske prostore, garaže in objekte družbenega standarda (obrati družbene prehrane) od m* tlorisne površine mesečno ’ 0,15 0,10 za poslovne in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti od m’ tlorisne površine mesečno 0,15 0,15 za nezazidano stavbno zemljišče od m2 mesečno 0,05 0,03 NAMEMBNOST UPORA BE PRISPEVKA 10. člen Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje, in sicer za: — mestne ceste in ulice (razen kategoriziranih cest, kj so v upravljanju Cestnega podjetja Ljubljana); — trge, hodnike in kolesarske steze; — postajališča mestnega potniškega prometa; — parkirne prostore (izven vozišč) v stanovanjskih naseljih; — rekreacijske površine in otroška igrišča v stanovanjskih naseljih; — javno razsvetljavo; — kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih voda. 11. člen Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju mesta Ljubljane in sicer po večletnih in letnih programih. Program in zaključni račun uporabe sredstev prispevka usklajuje in sprejema občinska skupščina glede na potrebe v soglasju s krajevnimi skupnostmi in zbori volivcev. Prispevek se zbira na posebnem računu občine. DOLOČITEV PRISPEVKA \ 12. člen Mesečni prispevek določi zavezancu občinski u-pravnl organ, ki je pristojen za komunalne zadeve z odločbo. Zoper odločbo, s katero je pristojni upravni organ odmeril prispevek, ima zavezanec pitavico do pritožbe. 13. člen Osnovo za odmero prispevka za zasebni sektor (tudi etažni) stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišč, so dolžni prijaviti občinskemu upravnemu organu lastniki zgradb o-ziroma posameznih stanovanj. Osnove za odmero prispevka za poslovne in druge zgrajene prostore ter zemljišča, ki se uporabljajo za gospodarske in druge pridobitne dejavnosti, so dolžne prijaviti občinskemu upravnemu organu delovne organizacije oziroma uporabniki zgrajenih prostorov in zemljišč. Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, odmerja prispevek za celotne stanovanjske hiše v družbeni lastnini. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami obračunava prispe vek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice oz. uporabniki poslovnih prostorov v hišah, ki so v njenem upravljanju. Prispevek se plačuje hkrati s stanarino oziroma najemnino. ^ če zavezanec ob prvi zahtevi odkloni plačilo prispevka, mu mora upravni organ izdati posamično odločbo, zoper katero ima pravico do pritožbe. Vprašanje povračila stroškov v zvezi z obračunavanjem in pobiranjem prispevka se uredi sporazumno z občino in organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Zavezanci po določilih tega člena odloka in organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami so dolžni osnove za odmero prispevka prijaviti občinskemu upravnemu organu do 30. januarja 1967. 14. člen Pri zasebnih zgradbah plačujejo prispevek lastniki zgradb oz. imetniki stanovanjske pravice. , Imetniki stanovanjske pravice, ki stanujejo v takih zgradbah, so dolžni plačati lastniku zgradbe prispevek za stanovanjske prostore, ki jih uporabljajo. V primeru, da ne pride do sporazuma med lastnikom zasebne zgradbe in imetnikom stanovanjske pravice glede plačevanja in obračunavanja prispevka, se to uredi z odločbo pristojnega upravnega organa. 15. člen Zavezanci prispevka so dolžni vs* spremembe pri osnovah za obračun prispevka sproti javljati pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine, najkasneje pa v roku enega meseca po izvršeni spremembi. KONČNE DOLOČBE 16. člen Od 1/1-1967 do pravnomočnosti prispevka se pobira akontacija na prispevek skupaj s stanarino in najemnino za stanovanjske in poslovne prostore v družbeni lastnini. Razlike med akontacijo in po odločbi določenem prispevku se obračunajo v prvem mesecu po vročitvi odločbe. 17. člen Prispevek se obračunava in plačuje od 1. januarja 1967 dalje. 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Predsednik mestnega svete Ljubljana ing. Marjan Tepina 1. r. Nvi komunalni dinar Ogovor s podpredsednikom mestnega sveta inž. Ljubom Levstikom V večini ihanskih mest sol'eta uvedli prisp^fP?' rabo mestn6F,,ji-šča. O njeflfa*-pravljali na cev; Ljubija' bila še več kritike pa je bilo na račun naglice. Te pripombe so malo krivične. Veljale bi za leto poprej, zdaj pa so razpra ve trajale vse preteklo lete, o tem so veliko pisali časopisi in poročal radio. .i m sr jp ^»sppi ena redkih N ’ 1 Javno razpravo smo začeli bil predlog ^ 'av' šele decembra, to pa zato, razpravi. 'n VWlj’-.tvorih čanov. nreC* volivcev«, J' s vprašanj *8 ker je v začetku novembra o prispevku kot osnovnem problemu razpravljala Stalna konferenca mest in ker so hkrati pripravljali republiški zakon, ki je bil sprejet istega dne kot odlok mestnega sveta. Ne nioremo torej govoriti o zakasneli razpravi nasploh, ampak, da so o zadevi razpravljali zbori volivcev v zadnjem trenutku, kjub temu pa še vedno pravočasno. upošteval predloge volivcev, -.ki niso znani. Bolj važno je, da so ti predlogi upoštevani v končnem tekstu. To pa je bilo v našem primeru izvršeno. Z odlokom rešujemo osnovna sistemska vprašanja, ne pa politiko. Zato je več kot tri četrtine določil v odloku besedilo zakonskih določil. Politika v odloku je le glede višine prispevka, oprostitev in vprašanje uporabe sredstev. Z izjemo vseh drugih mest, smo se edino v Ljubljani odločili, da sredstva pretežno uporabimo v krajevnih skupnostih pri največjem uveljavljanju njihovih predlogov in pod njihovo popolno kontrolo. Kakšen je torej zdaj ljubljanski komunalni dinar? Ali to velj81 višino prispe Nominalno(^ Pogoste so tudi trditve, ker tarife j iižje da sestavljale! odloka ni- povrsine ^ so Up0gteva|j prjpomb zborov volile lanskih ali točneje, pred- . .. ffr«. 'anskih. zborov volivcev. ot** kot polovic* se Z uvedbo prispevka smo zaključili sistem finacira-nja na področju komunal nega gospodarstva, ki je v tem, da si komunalne de-v ceni qn-'- individualnih ko- sprejetim Vej Mislim, da noben pred nuinalnih storitev (vodo-menitev 1^,. pis ne morc v javno vod, plin, toplovod itd.) ■ P0’® .v | Sa>no tezpravo. da bi vnaprej zagotovljajo sredstva za si* prispt , za zazidane/nuji pa hkrati šča. To pa J* . p0 znižanje kM m,, prvotnem J prj. rali namreč spevek tak« j tudj ske povrs'D jtan,,. za zemlji*®? vanjskih hi* Izvzeti so pla^ razširjeno reprodukcijo; da investitorji iz svojih sredstev plačajo tisto, kar je neposredno vezano na interese novega objekta; in naposled, da vsi občani in delovne organizacije financirajo tisto kojjiunal no gradnjo, ki služi vsem in ki brez prispevka finančno ne bi bila pokrita (ceste v stanovanjskih naseljih, javne zelenice, javna razsvetljava, otroška igrišča itd). Občinskemu proračunu v tem sistemu ostane samo plačevanje kolektivnih komunalnih storitev (čiščenje javnih površin, vzdrževanje parkov, tokovina javne razsvetljave), skratka samo tisto, kar je potrošnja, ne pa investicija. Ali se bo zaradi tega spremenil komunalni prispevek? Z novim odlokom se investitorji v znatni meri razbremenijo financiranja tistih komunalnih objektov, ki . ne služijo neposredno njihovim potrebam. Vse to, kar naj bi zdaj pokrivali s sredstvi prispevka, je prej plačeval investitor. Gradil je objekt, cesto pa, na primer, na drugem področju občine, kar ni služilo neposredno njegovemu interesu, ampak vsem prebivalcem mesta. To je bilo krivično za investitorja in tudi ekonomsko neprimerno, ker smo s tem preveč obremenili investitorja, to pa se je odražalo na neracionalnosti njegove investicije. Prehajamo torej tudi na področju komunalnega gospodarstva na sistem, ki ima dolgoročen značaj. DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV >Ui Spev- bi jih pUJ^aMelo ka obcutnf'|toiaj To so Ustij pJQU družbeno J niz. moč in uPLoklld kimi l>Ok,,Lf®bči čitev je ■ P*”! nam. p ircju Plačeval Č»ni biti oproštOi t(, ki so /■aPoS> in pomenilo ^ Uiistj negiranje j dvig dela kot ' hl> osebnih <*!' j W> _ Pri staff/Pimi velikimi, . površinaiPj'J le, obračunava ^anje velja tud' stanarin. Kabo naapf razprave n , v/olivcev? Izbo. rov voliv,;| ie o prispeV^PPre-biio p.-"“;^>. jelo bre* P^fjPa pombain1' jA ^ nimamo “M **lo Zbori v«"--odgovorne ločali za GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Vabimo vas na sejemske prireditve, višču v letu 1967: 12. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov, z mednarodno udeležbo MODA 1967 od 14. do 22. januarja 6. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave ALPE ADRIA od 13. do 21. maja LJUBLJANA ki bodo na Gospodarskem razsta- žganih pijač, sadnih sokov in opreme 2. specializirani sejem gostinske in turistične opreme 13. MEDNARODNI SEJEM VIN, od 1. do 10. septembra 14. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nu klearne tehnike SODOBNA ELEKTRONIKA od 10. do 15. oktobra MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA od 4. do 12. novembra Zavod SR Slovenije za produktivnost dela Ljubljana, Parmova 33 lahko prispeva k izboljšanju organizacije poslovanja vaše delovne organizacije: Nudi vam: • analize uspešnosti poslovanja, • diagnosticiranje organizacije in postavljanje nove organizacije, • delitev dohodka in osebnih dohodkov, • proučevanje, merjenje in normiranje del, • organizacija službe za študij in merjenje dela, • psihološki pregledi iji posredovanje psihodiagno-stičnih pripomočkov, • organizacija operativne priprave dela, 0 priprava proizvodnje in planiranje proizvodnje, • organizacija orodne službe, 0 organizacija kontrole kvalitete in uvajanje statistične metode kontrole kvalitete, 0 organizacija nabavno-skladiščne službe po metodi ABC, 0 obračun proizvodnje po metodi direktnih stro/ škov, 0 uvajanje mehanografske obravnave podatkov, 0 organizacija obče službe, 0 organizacija kadrovske službe, 0 organizacija informacijsko-dokumentacijske službe in posredovanje 0 strokovnih informacij. Zavod izdeluje strokovno propagandne filme, izdaja razne strokovne in informativne publikacije ter tiska formularje. Kolektiv želi uspešno novo leto 1967 goče za cijo tol. tam. kjer^LM-inačtb »J spevka v “‘,n' č komuna'1 j,. L 'z čim področja A m-nje na .! i* potrošnje- A ua kjer.Ft*K«;rU(,ki te wavi "‘Vvl’a stonf- K) y1o ga zakon. ., ( r;s> DINOS Največja akcija za zbiranje papirja in steklenic v Ljubljani V mesecu novembru je pričela leči doslej največ-Ja akcija zbiranja starega papirja tn steklenic po ljubljanskih šolah. Akcija bo zaključena 31. maja 1967. Sodelujejo pionirji X0 osnovnih šol vseh ljubljanskih občin. Vsak pionirski odred zase bo dolo-čil, kako bodo porabili denar, ki ga bodo dobili za odpadni material: za opremo foto laboratorija, nakup -zimske športne opreme, ureditev športnega igrišča. za opremo biološkega kabineta, izpopolnitev pionirske knjižnice, za televizor itd. Akcija nc bo okrnila programov pionirskih odredov, temveč se bo skladno vključila vanje. Povezali smo se z Zvezo prijateljev mladine in ustanovili medobčinski odbor v Ljubljani, v katerem so taj-aiki občinskih zvez in dva predstavnika DINOSA. Vsak pionir, ki sodeluje v akciji, dobi izkaznico, kjer bodo za vsak kilogram papirja ali za dve steklenici, odtisnili v šoli žig z emblemom podjetja DINOS. Ko pionir doseže osnovno normo: 10 kg papirja in 20 steklenic, dobi srečko. Ob koncu prvega polletja bodo izžrebali 50 srečk. Nagrada je 10.000 starih dinarjev, vloženih na hranilno knjižico Kreditne banke in hranilnice. Oh zaključku akcije bodo izžrebali še 100 takšnih nagrad. Pionir lahko dobi neomejeno število srečk in ima tako več možnosti pri žrebanju. Sole bodo dobile kolektivne nagrade. Prva Sola, ki bo na vse učence zbrala toliko papirja in steklenic, kolikor določa osnovna norma, bo dobila 100.000 starih dinarjev nagrade. 31. marca 1967 bodo pre- gledali, katera šola je zbrala največ papirja in steklenic (preračunano po vrednosti na učenca). Nagrade znašajo 100.000, 70.000, 40.000 in 30.000 starih dinarjev. Nagrade prispevajo DINOS ter Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Banka prispeva še dodatne premije k nagradam, vloženim na hranilne knjižice: vsak pionir, ki pusti nagrado v banki eno leto, dobi 2.000 starih dinarjev, če nagrado pusti v banki dve leti pa 5.1X10 starih dinarjev. Banka nudi tudi višje obresti, takšne kot so pri vezanih vlogah. DINOS je s slehernim pionirskim odredom sklenil dogovor, kjer so določene vse podrobnosti. DINOS bo pionirskim odredom plačeval sproti in jih o vsem obveščal. Šolam so poslali tudi cenike. Vsem Bežigrajčanom, zlasti še pionirjem in pionirkam, želimo mnogo uspehov v letu 1967 Po seznamu imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju Ljubljane, ki ga je mestni svet sprejel 22. junija 1966, imamo za Bežigradom 154 ulic, cest, trgov in naselij. Če jih razčlenimo po nastanku imen, bomo ugotovili, da je vmes 36 starih domačih imen naselij oziroma imen po nekdanjih posestnikih ali po značilnosti okoliša, v katerem leži ulica. 51 ulic in trgov ima imena po zaslužnih Slovencih iz preteklosti (književnikih, narodnih buditeljih, politikih, zgodovinarjih, igralcih, glasbenikih, slikarjih itd.), 7 ulic ima imena po zaslužnih možeh drugih narodov, 28 ulic in trgov se imenuje po osebah ali dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja, 10 po starejših zgodovinskih osebah ali dogodkih, 5 po (delno zgodovinskih) osebah iz pesmi in ljudskega izročila, 17 pa po krajih, pokrajinah, gorah, rekah in drugih zemljepisnih pojmih. Marsikateri naš občan verjetno ne ve, po kom se pravzaprav imenuje ulica, v kateri stanuje, zato bomo v nekaj nadaljevanjih objavili glavne podatke o osebah oziroma pojmih, po katerih so dobile ime ulice, ceste in trgi v naši občini. illlHIIIIlililllll Apihova ulica Zgodovinar in pedagog Josip Apih se je rodil leta 1853 v Zapužah na Gorenjskem, dokončal gimnazijo v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju in postal profesor zgodovine in zemljepisa v Novem Jičinu na Moravskem, od 1892 do 1907 pa je poučeval na učiteljišču v Celovcu, kjer je leta 1911 tudi umrl. Najpomembnejše Apihovo delo je knjiga »Slovenci in 1848. leto«, v kateri opisuje začetek slovenskega narodno političnega gibanja. Bil je eden prvih zgodovinarjev, ki je iz arhivskega gradiva črpal slovensko zgodovino 18. in 19. stoletja. Posebej se je Apih posvečal tudi razisko-vahju šolstva na Slovenskem. prav tako že od leta 1941 vključen v OF. Spomladi 1942 je odšel v partizane in junija istega leta padel na Osovniku nad Škofjo Loko kot borec II. grupe odredov. Belokranjska ulica ima ime po Beli krajini, valovitem kraškem ozemlju med Gorjanci, kočevskim hribovjem in Kolpo, kjer je med ljudstvom ohranjenih še mnogo starih običajev. Med narodnoosvobodilno borbo je bila Bela krajina središče osvobojenega ozemlja z najvišjimi predstavništvi vojaških in civilnih oblasti. Bratinova ulica Igralec, režiser, gledališki organizator in publicist Valo Bratina se je rodil 1887 v Idriji in umrl leta 1954 v Ljubljani. Pred prvo vojno je igral v Ljubljani in Mariboru, v sezoni 1920-21 je organiziral mestno gledališče v Celju, pa spet igral v Mariboru in Ptuju, dokler ni bil angažiran v Ljubljani. Po osvoboditvi je šel za leto dni v Trst in pozneje spet v Celje. Odigral je najmanj tristo vlog. Najbolj ju uspea v oblikovanju kmečkih tipov v ljudskih igrah. Razen tega je režiral in in-sceniral nad osemdeset iger in si prizadeval, da bi spravil na oder čim več izvirnih slo- venskih del. Bežigrad Prvotno staro ime neke hiše se je razširilo na celo ulico in dalo potem ime tudi obširni mestni četrti onstran železnice. Ljudska govorica razlaga to ime po poveljniku turške čete (begu), ki je leta 1472 pridrla do Ljubljane. Ime bi torej pomenilo kočo, kjer je stanoval beg. medtem ko so drugi Turki taborili v gramozni jami. Bežigrad bi bil bežji (begov) grad. Grad so koči Ljubljančani rekli seveda zasmehljivo, v posmeh Turkom, ki so morali od tod bežati. Drugi razlagajo prvi del besede od glagola bežati (torej beži!), kakor je v Pri-morju več podobnih imen z velelnikom. Borutova ulica Borut je bil knez karantad-skih Slovencev v sredini 8. stoletja. Ko so začeli Avari ogrožati Karantance, je knez Borut okoli leta 745 zaprosil za pomoč Bavarce. Ti so sicer odbili Avare, a Karantanijo so spravili pod bavarsko, oziroma frankovsko oblast. Borut je moral poslati med talce tudi svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira, ki so ju vzgojili v krščanstvu. Ža Borutovo vladavino je značilno naglo uvajanje fevdalnega sistema in krščanstva. Brankova ulica Verjetno gre za staro posestniško ime. Bratov Jakopičev ulica ima ime po dveh bratih z Ježice, padlih borcih NOV. — Andrej Jakopič (rojen 1919) je bil strugar in že pred vojno član Skoja in KPS. Sodeloval je z OF od vsega začetka, marca 1942 pa je stopil v NOV. Kot poročnik Gubčeve brigade je padel v borbi za Kresnice. Pokopan je v grobnici padi h borcev na Ježici. — Franc Jakopič se je rodil 1921. leta in se izučil za vodovodnega inštalaterja. Kot brat Andrej je tudi Franc od začetka vojne sodeloval z OF in spomladi 1942. odšel v II. grupo odredov nad Škofjo Loko. Istega leta septembra so ga Nemci ujeli in odpeljali v Beograd, od tam pa v zloglasno taborišče Mauthausen, kjer je kot žrtev zdravniških poskusov umrl. Bratov Kunovarjev ulica ima ime po dveh bratih z Ježice, padlih borcih NOV. — Franc Kunovar (rojen 1909) je bil po poklicu klepar in vodovodni inštalater. Ob izbruhu vojne z Nemčijo je bil mobiliziran in bolgarska vojska ga je ujela v Kumano-vem. Iz ujetništva v Sofiji je pobegnil in se prebil julija 1941 domov na Ježico. Vrnil se je delat v tovarno na Javorniku. kjer je bil zaposlen pred vojno, zaradi nemškega terorja pa se je kmalu vključil v NOB in stopil 1942. leta med aktivne borce. Kot komandir jurišne čete je bil pri demonstrativnem napadu na Tržič leta 1943 ranjen in je omoten od nemške plinske HRANILNISKE HIŠE NEKDAJ del v nemško zasedo. Skupaj z bratom Francem so ga po vojni pokopali v grobnici gorenjskih partizanov v Jclen-dolu. Carja Dušana ulica Srbski car Dušan Silni se je rodil okoli leta 1308 in umrl 1355. niti 48 let star. 2e za vlade očeta Stevana De-čanskega se je odlikoval na vojnih pohodih. Ko je zasedel prestol, je najprej uredil spore s sosednjimi državami, da je lahko vse svoje sile posvetil boju proti Bizantincem. V geografijo na Dunaju in pozneje služboval v Ljubljani. Bavil se je s sistematičnim raziskovanjem Krasa in hotel zlasti dognati, ali so v kraškem podzemlju prave tekoče vode ali pa gre le za talno vodo. ki se preliva iz jame v jamo. Smrtno se je ponesrečil, ko je v svoji ljubezni do naravnih krasot peljal sedmerico dijakov na zasneženi Stol. Čargova ulica Slikar Ivan Čargo se je rodil 1898 v Tolminu, umrl pa Ali veste v „čigavi" ulici stanujete? bombe izkrvavel. — Slavko Kunovar (rojen 1918) se je izučil za vodovodnega inštalaterja in je bil pred vojno znan kot dober telovadec in alpinist. Ob napadu na Jugoslavijo je šel med prostovoljce. Poslali so ga v Sarajevo. Pri umiku stare jugoslovanske vojske so ga ujeli ustaši, vendar je iz Sarajeva pobegnil. Znova so ga zajeli blizu Bi-hača, a tudi to pot je pobegnil in se avgusta 1941 vrnil domov na Ježico. Vključil se je v ilegalno politično delo in odšel maja 1942 v partizane na Dolenjsko, pozneje pa je bil poslan na Gorenjsko, kjer je skrbel za zvezo s Koroško. Na kurirski stezi nad Tržičem je ob pohodu na Koroško pa- večkratnh dolgotrajnih vojnah je priključil svoji državi skoraj vso Grčijo do Korintskega zaliva, Albanijo in južno Makedonijo. Leta 1345 se je razglasil za carja Srbov in Grkov in mislil tudi na zavzetje Bizanca, a zgodnja smrt mu je načrte preprečila. Znameniti srednjeveški pravni dokument je »Dušanov zakonik« z 201 členom. Celjska ulica ima ime po Celju, drugem največjem štajerskem mestu. Cerkova ulica Josip Cerk (1881—1912) je bil geograf in raziskovalec podzemskih jam. študiral je Bratov Čebuljev ulica ime ima- po treh bratih iz Male vasi — Ježice, padlih borcih NOV. — Alojz Čebulj se je rodil 1913. leta in je bil pp poklicu mizarski pomočnik. V OF je delal od leta 1941, naslednjo spomlad je odšel v partizane in padel avgusta ali septembra 1942 na Krvavcu kot borec II. grupe odredov. — Viktor Čebulj (rojen 1914) je bil kleparski pomočnik in je bil že od leta 1941 glavni intendant za Ježico. Po izdajstvu so ga leta 1943 ujeli v bunkerju v hiši v Mali vasi 18 in po zverinskem mučenju 13. januarja 1943 ubili. — Najmlajši brat Franc Čebulj (rojen 1916) je b«l tapetniški pomočnik in Danile Kumarjeve ulica Danila Kumar, z ilegalnim imenom Andreja, se je rodila leta 1921 na Kojskem. V SKOJ je bila sprejeta že leta 1939, dve leti kasneje v KPS. Od začetka okupacije pa do leta 1942 .je delala na terenu Ježice kot ilegalka. Bila je kurirka JCK KPS. Nato je odšla v Tomšičevo brigado in padla marca 1944. na Lubniku nad Škofjo Loko. Pokopana je na Ježici v skupni grobnici padlih Imrcev. Zaradi izrednega junaštva je bila z ukazom z dne 20. dec. 1951. odlikovana z redom narodnega heroja. V JAMI PRI ŠOLI OB VODOVODNI CESTI JE BILO NASELJE BARAK Dečkova ulica Politik in borec za pravice štajerskih Slovencev Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi, umrl pa je 1908 v Fcldhofu pri Gradcu. Gimnazijo je dokončal v Mariboru in po opravljenem študiju prava v Gradcu postal odvetniški praktikant v Mariboru, kmalu pa se je preselil v Celje in odprl svojo odvetniško pisarno. S številnimi članki v slovenskem časopisju je dajal smer slovenski politiki na Štajerskem in s svojo Zbirko zakonov olajšal županom slovensko poslovanje. Kot poslanec volilnega okraja Ljutomer — Ormož — Gornja Radgona je prvi vložil v štajerskem deželnem zboru interpelacijo v slovenščini. Z zavzetim narodnim delom je spravil v slovcnsk-' <> se občine v okolici Celja. Pomagal je tudi slovenskim dijakom, obrtnikom in zadružnikom. leta 1958 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na akademiji v Kirnu in Firencah. Sprva je bil scenograf . Ljudskega gledališča v Gorici, od leta 1927 pa je živel v Ljubljani in veljal za enega mestnih originalov. Slikal je pokrajine, portrete, motive iz delavskega življenja itd. Dečmanova ulica je imenovana po padlem borcu NOV. Emanuel Dečman sc je rodil 1927 na Ježici 81 (sedanja Dečmanova ulica 10) in od ustanovitve OF delal za NOB, najprej na terenu, maja 1942 pa je stopil v II. grupo odredov in avgusta istega leta padel v bojih na Blegošu. Kje je pokopan. ni znano, ker njegovega trupla niso našli. Črtomirjeva ulica ime ima po junaku iz Prešernovega »Krsta pri Savič’«. Snov je vzeta iz bojev med poganskimi in krščanskimi Slovenci proti koncu osmega stoletja. Uvod pesnitve opisuje, kako krščanska vojska oblega Ajdovski Gradec in kako Črtomir z mogočnim nagovorom (»Največ sveta otrokom sfliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in postave«) hrabri pogansko četo pred izpadom iz trdnjave. Valjlumova vojska pobije izčrpano Črto-mirovo četo. Dermotova ulica Publicist in politik Anton Dermota se je rodil 1876 v Železnikih in umrl 1914 v Gorici. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo v Pragi, služboval pa je v Ljubljani in v Kranju, dokler ni odprl leta 1912 lastne odvetniške pisarne v Gorici. 2c kot študent v Pragi je bil skupaj z Dragotinom Lončarjem eden od ideologov me(f Masarykovimi učenci. Deset let je urejeval socialistično — masarykovsko revijo »Naši zapiski«, ki j*5 postala publicistično glasilo demokratične inteligence. Kot publicist je bil oster kritik slovenske zaostalosti in njenih čuvarjev, klerikalizma in liberalizma. Pomemben je bil tudi njegov nastop proti združitvi slovenščine s srbolirvaš-čtno. Precej je prevajal •* češčine. Detelova ulica Pripovednik in dramatik Fran Detela sc je rodil 1850 v Moravčah na Gorenjskem-umrl pa je 1926 v Ljubljani-Dokončal je gimnazijo v Ljubljani, študiral jezikoslovje na Dunaju in služboval kot profesor v Dunajskem Novem mestu, od leta 1890 pa J4’ bil gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. S svojimi sP*' si jo hotel bralce poučevati s tem, da je prikazoval pos'edi' ec slabih dejanj. Z bistrin' i>česom je beležil vsakovrstne človeške napake in jih šib#1 z dobrodušnim smehom. Nje* govo glavno delo je roma" »Trojka«, od zgodovinskih P°' vesti pa je najboljša »Pegan' in launbergar«. (Nadaljevanje na 12. str ) 10 ZBOR OBČANOV JANUAR J Občinska SUPER KOZERIJA h«. CD reforma S MESTNA PLINARNA LJUBLJANA ŠKAFarjeva NOVOletna pOSLAnica bežigRAJčanom Naš stari znanec in nenehni spremljevalec dogajanj od zgoraj navzdol in °d spodaj navzgor — POKLICNI DISKUTANT ŠKAFAR — se je pravkar vrnil na svoj teren, za Bežigrad. Z diplomo problemskega delavca III. stopnje si je pridobil zveneči naslov — magister problematike kot take oziroma kar tako. V kratkem bo na visoki problematični Soli zagovarjal tudi doktorsko disertacijo na. 'lemo: PROBLEMSKA PROBLEMATIKA PRO- bi-ematicnih problemov Začasno se je moral sicer zateči na Zavod za eoposlovanje delavcev, toda njegov neumorni duh neprestano zasleduje dodajanja in razvoj problemov na občinskem kot tudi na' drugih najvišjih in najniijih nivojih. d neposredni zvezi s Problemskim letom 1967 n*trn je nametal nekaj okvirnih tez za pospeševanje naših občinskih problemov, hkrati pa je pre roško napovedal novo ob-eniško SUPER REFORMO Teze zanjo so naslednje: Črnuški Kongo Vse črne gradnje m Črnučah bomo legalizirali Vsem graditeljem bo ob innski svet za komunalni ‘n gradbene zadeve kot no votetno darilo pri prič Poslal lokacijsko in grad beno dovoljenje ter jil Prostil plačevanja komu alnega prispevka. Prv braki za legalizacijo (pri nanje, da črni zidovi sto le), so bili že storjeni tud ostalih 66 črnih bajt i bcmi, ki jih bo posebni fisija v kratkem pre e apnom. Naj živ ■nrčadr^na Pobuda obča nov pri gradnji lastni) en nad glavo. Novo na oJj na Črnučah se bi uradno tmenc * Val° KONGO. ^•spevek tako mestn1™Vek za UV01 do zemljišča ne ni J>nlačfvali edinole o sicer 61* in Kl<*’ * čeL 0gla*no izrekli a trehn P>a* n*im ne zahtl,Pla(:evati- ln kei tou£e, zborov volil ■S ^ “ 300.000 din nf'Prade nZSi' ki so * grJL stanovanji doh£m> bodo Po Jiod Komun PO okrog 300.00C l^novanja. m so j7 10 miliioi ZkZ? pri bivš V1ca za popia investicij v 65. letu) so namreč dvakrat zaračunali. Banka bo zdaj ta denar vračala lastnikom novih stanovanj kot darilo za namenski nakup pralnih strojev, oljnih peči itd. TOPS Milijardno izgubo tovarne pisalnih strojev v Savljah bodo v naslednjih 20 letih morali odplačati (kot odškodnino prizadetim de-lavcem)\vsi tisti, ki so se na račun podjetja šolali za inženirje, ki so si omislili inštitut, skratka vsi, ki so zafuvali podjetje, Vse neprodane pisalne stroje bodo potem dobili kot hvaležno darilo tovarne za lastno uporabo. °rispevek drugače Vse še zmeraj razrite ulice in ceste se bodo postavile po robu slehernemu fičku, ki misli, da se bo v novem letu vozil bolje kot letos. Denar za asfaltiranje naj zberejo vsi, ki so bili na zborih volivcev proti prispevku za uporabo mestnega zemljišča, imajo pa že asfaltirana lastna dvorišča in dovozne poti do vikendov. Carina Občani, ki so jim po zadnji šverc-carini zaplenili ople (hopla) in druga vozila, bodo dobili brezplačno karto za mestni tro-lejbusni promet. Dvojna leta, četudi mladoletna, ne štejejo. Občina umira ' Vse funkcije na občini bodo odslej, kakor delno že potrjuje praksa, samo še častne in amaterske — brez plač (župan, predsednik SZDL, partijski sekretar itd.) Honorarji pridejo x poštev. To je občinski prispevek k postopnemu odmiranju države. Najprej se mora posloviti občina. Red pač morp biti. Rotacija Namesto načela: na vodilnem položaju eden v štirih letih, naj bi po bežigrajskem vzorcu povsod uvedli: štirje v enem letu. Sindikat Najbolj prizadevnim posameznikom, ki se bodo posebej uveljavljali pri uresničevanju občinske super reforme 67, bo občinski sindikalni svet ob koncu leta izplačeval po- sebne nagrade v višini 100.000 st. dinarjev iz sindikalne članarine. Upokojenci Najnižje pokojnine se bodo gibale v višini 50% od povprečja plač občinskih zavodov in inštitutov (proračun), ki bo znašalo 300.000 st. dinarjev, kakor kažejo povprečni pokazatelji za zadnjo polovico poslednjega meseca v tekočem in reformnem letu 1966. Šola na svojih nogah Kdor se bo v novem letu želel šolati (od osnovne šole dalje), bo moral v celoti plačati šolanje (okrog 130.000 st. din po glavi). Učitelji in profesorji si bodo delili dobiček kot gospodarske organizacije, ki ustvarjajo izgubo. Zemlja -*<•» An dinar Agrokombinat bo neobdelano in arondirano zemljo prodajal za gradnjo stanovanj (blokov in privatnih hiš) po en stari dinar za kvadratni meter. Prednost imajo prejšni lastniki. Reelekcija Direktorji gospodarskih in negospodarskih organizacij brez ta zaresnih šol (traktorski tečaji, tečaji za prvo pomoč, plesna šola in razni šnel kurzi) se bodo javno odpovedali svojim stolčkom in se lotili posla, ki ga zmorejo in znajo. Zaposlovanje Zavod za zaposlovanje delavcev bo posredoval sposobne in šolane strokovnjake vsem podjetjem, ki so se doslej na vse kri-pije otepala mlade tehnične inteligence. Hkrati bo odobraval ali zavračal razpise oziroma javne natečaje na nova delovna mesta (n. pr. 50 let prakse na vodilnem stolčku, tri razrede osnovne šole in najmanj po 100.000 st. dinarjev plače v zadnjih desetih letih). Perspektivno bo v okviru svojega zavoda odprl tudi banko za kupoprodajo in preprodajo deviz lastnim uslužbencem in brezposelnim delavcem, ki gredo v tujino s trebuhom za kruhom. Zdravstveni kino Predvsem je ukinitev zdravstvenega doma, ki bi ga v zgornjih prostorih preuredili v kino (letni kino ne zadostuje kulturnim potrebam občanov), spodnje prostore doma pa bi v celoti preuredili oziroma oddajali za skladišča. Si-mutanti in bolniki se bodo zdravili v novi bolnišnici ljubljanski — na lastne stroške. Županova ura Vsem občinskem uslužbencem. ki so preživeli že tretjega župana, se iz proračunske rezerve izplača po ena zlata ura, da bodo v prihodnje vedeli: čas v super reforfni 67 je zlato. Bife bo ukinjen. Po izvajanjih poklicnega diskutanta škafarja teze za občinsko SUPER REFORMO 67 pripravil in izdelal novinarski peroprask Niko-La, občinska slaba vest Poslovno združenje Žitna ♦ . skupnost Ljubljana * Poslovnim sodelavcem in vsem občanom želimo uspešno novo leto 1967 se zahvaljuje potrošnikom za sodelovanje in jim želi srečno novo leto 1967 MESTNI PLIN: • Povečali bomo proizvodnjo mestnega plina za približno 60 °/o, — kalorično vrednost mestnega plina od 4000 na 4800 Kcal, — občutno zmanjšali odstotek ogljikovega monoksida v plinu, — izboljšali kvaliteto uslug na istalacijah in napravah mestnega plina ter — razširili mestno plinsko omrežje. TEKOČI PLIN: 4 • Zaradi vsestranske uporabnosti, ekonomičnosti in nestrupenosti tekočega plina, ki ima poleg drugih naslednje dobre lastnosti: — ceneno gorivo, — popolno izgorevanje, — idealni izkoristki — visoka kalorična vrednost, bomo v letu 1967 razširili prodajo na strnjena območja Gorenjske, Dolenjske in Primorske. Trudili se bomo, da bo v prodaji dovolj surovine, jeklenk in druge opreme, v turistični sezoni pa bo dovolj čistega propana za potrebe turizma. Skrajšali bomo rok dostave tekočega plina in s tem zadovoljili številne potrošnike. Informacije: Tehnična služba tel. 310-587 Komercialne zadeve 312-058 \ Upravne zadeve 316-555 GIPOSS poslovno združenje za industrijsko gradnjo Ljubljana, Titova 39/IV želi vsem občanom Bežigrada, zlasti še vsem svojim poslovnim partnerjem, uspešno novo leto 1967 Posloyno združenje GIPOSS gradi stanovanjske stavbe, družinske hiše in garaže na ugodnih lokacijah v Ljubljani po zelo dostopnih cenah Informacije: Stanovanjsko gospodarstvo . Ljubljana, Celovška 87, telefon 311-071 Odborniki menijo... Nadalj. s 7. str INŽ. JANKO KRAVOS: »Urediti zadeve v zveznem in republiškem merilu« Na vprašanje, če ie bilo delo skupščine dovolj de. mokratično, sproščeno, je zelo lahko odgovoriti pritrdilno, pri čemer imam predvsem v mislih spro. Scene razprave na skup. ščinskih sejah. Možnost odločanja posameznega odbornika je seveda orne. jena z glasovanjem o sklepih, kjer pač od oča veči. na. Od zainteresiranosti samih odbornikov je od. visna razširitev kroga lju. di pri jormiraniu poJ.ii.ke v občini v okviru same skupščine. Od njihove aktivnosti je odvisen tudi vpliv širšega kroga obča nov na politiko jbčlnske skupščine Glede na to, da /e velika večina odbornikov redno zaposlena v delovnih orga. nizacijah, mnogo pa ta. kih, ki opravljajo poleg tega še eno ali več drugih funkcij, mislim da je vre, obremenjenost jziroma pomanjkanje časa mnogo. INŽ. JANKO KRAVOS organizacijah ne najdejo pravega odziva zaradi za. ostrenih kriterijev gospo, darjenja. Mislim, da je za upoštevanje priporočil, posebno tistih finančnega značaja, ki so naslovljena na delovne organizacije, treba predvsem urediti si. stem financiranja v zvez. nem in republiškem meri. lu. Samoupravni organi delovnih organizacij ne bi smeli imeti vtisa, da so žrtev neurejenih rit. zmer v širšem merila. Uveljavljanje onih pripo. ročil, kjer pa je polrebpa le »dobra volja«, pa je mnogokrat odvisno od te. ga. koliko je priporočilo sestavljeno in utemeljeno tako. da zbudi zanimanje naslovljenca. krat znatna ovira pri opravljanju odborniške funkcije Pri tem ne mi. slim le 'na prisos!vovaire skupčinskim sejam, tem. več na aktivno sodelovanje v razpravah, na osiovi preštudiranega gladiva za seje in pa na vsestransko spremljanje problemov v volilni enoti, kar pa seve. da zahteva od odbornika mnogo časa in pri zadeva, nja Mogoče je pogosto spre. minjanje raznih zakonov 'uredb in odlokov m pa večkrat tudi njihova ne. jasnost, v pretefclq.iti v splošnem zmanjšalo čut za disciplino in odgovor, nost V zadnjem času pa priporočila občinske skup. ščine. zlasti tista nnnnčnc. ga značaja, pri delovnih Za priporočila oziroma sugestije in vprašanja, ki so naslovljena na višja samoupravna telesa in njihove organe, pa mi. slim, da ima občinska skupščina pravico zahte. vuti čim hitrejše, točne in izčrpne odgovore oziroma njihovo obravnavo. Seve. da pa je s strani občinske skupščine treba dosledno spremljati usodo omenje. nih priporočil, sugestij in vprašanj in s tem pre. prečiti, da bi obležala v predalih. Odnosi oziroma dolžno, sti, pravice in pristojnosti mestnega sveta na eni strani in občinskih skup. ščin ha drugi strani, so še vedno v fazi urejanja in formiranja Prepričan sem, da bo pri vsem tem prišlo vedno bolj do izra. za dejstvo, da je Ljubija, na le organska celota, če. mur bodo morali biti pri. lagojeni tudi odnosi med občinami in mestnim sve. tom.V trenutni situaciji mislim, da je težko soditi o pravilnosti delitve pri. sto/nosti, dolžnosti in pra. vic, upam pa, da bodo javne razprave o novem statutu mesta prinesle vsestransko osvetlitev teh vprašanj, sam statut pa. ko bo sprejet, tudi zado. voljivo ureditev samo. uprave mesta za nekoliko da‘jše obdobje Na vprašanje o odnosih med občinsko skupščino ter republiško in zvezno skupščino, sem delno že odgovoril, Mislim, da je razvoj odnosov kakor tu. di vpliv na oblikovanje politike, v določeni meri odvisen od prizadevnosti predstavnikov, ki tam za. stopajo našo občinsko skupščino. Mislim, da bi bilo tudi po tej poti možno posredovati še marsikako sugestijo naše skupščine najvišjim pred. stavniškim telesom v pre. tres in od'očanje. ______I Pogodbe z etažnimi lastniki stanovanj Sklepalo jih bo stanovanjsko podjetje, da bi uredili plačilo stroškov za investicijsko in tekoče vzdrževanje zgradb Etažno lastništvo je sestavni del stanovanjskega gospodarstva oz. gospodarjenja s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. E-tažno lastništvo je razmeroma nova smer v našem stanovanjskem gospodarstvu. Prve splošne določbe o tem je vseboval zakon o prometu z zemljišči in zgradbami iz leta 1954. K uveljavitvi etažnega lastništva pri nas pa je pripomogel tudi zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zem Ijišč leta 1958 (Uradni list SFRJ št. 52-58). Še danes velja zakon o lastništvu na delih zgradb, ki ga je skupščina sprejela 16. aprila 1959. leta. Zakon je bil večkrat spremenjen in dopolnjen, objavljen pa je bil v Uradnem listu SFRJ št. 57-65. Na osnovi 9. člena osnovnega zakona o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi zgradbami v družbeni lastnini delimo večstanovanjske zgradbe glede gospodarjenja na dve skupini: Stanovanjske zgradbe, v katerih so vsa stanovanja v lastništvu državljanov, kakor tudi stanovanjske zgradbe in stanovanja v družbeni lastnini, ki služijo za službene potrebe. Pri teh zgradbah se všteje tudi hišniško stanovanje, če v zgradbi ne obstaja še kako' drugo stanovanje v družbeni lastnini. Te zgradbe ni potrebno vnašati v sklad stanovanjskih zgradb organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami v družbeni lastnini; 2. stanovanjske zgradbe, v katerih je vsaj eno stanovanje v družbeni lastnini še vnašajo v sklad stanovanjskih zgradb organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami. * S stališča gospodarjenja s stanovanjskimi zgradbami je stanovanje in poslovni prostor enota zgradbe, To izhaja iz 29. člena osnovnega zakona, po katerem organizacija za gospodarjenje . s stanovanjskimi prostori sklepa pogodbe o uporabi ne glede na to. če gre za stanovanje ali za poslovni prostor. Na podlagi tega se zaključuje, da smatra- navedeni osnovni zakon stanovanje kot ekonomsko enoto stanovanjske zgradbe. Stanovanjska zgradba torej pride v sklad zgradb, gospodarske organizacije, DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA Ljubljana Vsem, ki s svojim delom sodelujejo prh dvigu našega družbenega napredka, želimo srečno in uspešno novo leto 1967 tudi če se v njej ne nahaja nobeno stanovanje v družbeni lastnini ali se nahaja vsaj en poslovni prostor v družbeni lastnini. V večstanovanjski zgradbi, kjer so posebni deli v zasebni lastnini, stavba pa v skladu zgradb organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami, ta organizacija skrbi in vzdržuje skupne prostore zgradbe, ki so v družbeni lastnini in' služijo vsem ostalim delom. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami prevzame tekoče vzdrževanje posebnih delov v družbeni lastnini in investicijsko vzdrževanje posebnih delov v družbeni lastnini in investicijsko vzdrževanje posebnih delov v zasebni lastnini. To pa obvezuje zasebnega lastnika in uporabnika, da organizaciji plača nadomestilo za to vzdrževanje. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami prevzame skrb za vzdrževanje zgradbe kot celote in plačuje vse take stroške. Ta organizacija prevzame tudi vzdrževanje čistoče v skupnih prostorih zgradbe. Vsi odnosi, razen upravljanja, se urejajo s pogodbo med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami in etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stanovanja. PETROL LJUBLJANA Srečno voznfo v letu m? lega dela stanarine lastniku; 2. razmerje med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami in nosilcem stanovanjske pravice glede plačila stanarine, drugih stroškov in varovanja skupnih delov pred poškodbami; 3. razmerje med etažnim lastnikom in nosilcem stanovanjske pravice glede pridobitve stanovanjske pravice na stanovanje in rednega izvrševanja' tekočega vzdrževanja stanovanja. Ker še ni posebnega predpisa o pogodbi med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami in nosilcem stanovanjske pravice v zasebnem etažnem stanovanju, je potrebno v pogodbi navesti klavzulo, da bo pogodbo o plačilu stanarine in drugih pogojih sklenila z nosilcem stanovanjske pravice organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami.. Stroške tekočega vzdrževanja naj bi načelno tudi obravnavali po dejanskih stroških in mesečno obračunali v višini, kot določa predpis mestnega sveta. Vsekakor je potrebno ob sklepanju pogodbe, posebno pri obračunu z etažnim lastnikom o višini stroškov za investicijsko, tekoče vzdrževanje in u-pravljanje skupnih delov zgradbe, imeti verodostojne podatke, ki bodo sprejemljivi za obe stranki. Stanovanjsko podjetje »Bežigrad« bo pričelo za leto 1967 sklepati ustrezne pogodbe z etažnimi lastniki, za leto 1966 pa bo obračunalo dejanske stroške. JOŽE ČRNUGELJ Etažni lastnik je dolžan nositi stroške za investi- be, ki se plačajo iz stana- V primeru, ko etažni lastnik ne stanuje v svojem stanovanju, se pojavljajo tri vrste razmerij, ki se urejajo s pogodbo: 1. razmerje med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami in zasebnim lastnikom glede stroškov in obveznosti za investicijsko in tekoče vzdrževanje skupnih delov zgradbe, investicijskega vzdrževanja stanovanja in vrnitvijo preosta- cijsko in tekoče vzdrževanje skupnih delov zgrad-rine. Stroški investicijskega vzdrževanja zgradbe se odrejajo na zbiru skupnih stroškov za vzdrževanje posameznih elementov zgradbe ter se po površini enakomerno razdele na vse uporabnike zgradbe. Stroški za vzdrževanje posameznih elementov zgradbe se urejajo po normativih določene dobe trajanja vsakega posameznega elementa; stroški v stanovanjih gredo neposredno na uporabnika stanovanja. OBVESTILO Etažnim lastnikom stanovanj Obveščamo vsa; etaž.ne lastnike stanovanj, ki imajo stanovanja v družbenih hišah ter so le-ta v upravljanju Stanovanjskega podjetja »Bežigrad«, da morajo stanovanjskim podjetjem skleniti ustrezno pogodbo o investicijskem vzdrževanju in upravljanju. Za leto 1966 bomo stroške obračunavali po dejanskih stroških, zr leto 1967 bomo pa sklenili ustrezne pogodbe. Sklepanje pogodb bo v podjetju od 15. januarja do 30 januarja 1967.. STANOVANJSKO PODJETJE »BEŽIGRAD« Ljubljana, Vojkova ulica t Ali veste, v „čigavi ulici stanujete? Nadalj. z 10. strani Dimičeva ulica , Zgodovinar August Dimit/, je bil po stroki finančni uradnik in je živel večinoma v Ljubljani, kjer ic jt 1827 rodil in leta 1886 tudi umrl. Čeprav se je čutil »Kranjca« in ne Slovenca in je pisal svoja zgodovinska dela v nemščini, je objektivno ocenjeval slovensko zgodovino in obdelal slovensko protestantsko književnost kot še nihče pred njim. Posrečeno je prestavil tudi nekaj slovenskih pesmi v nemščino. Dravska ulica ima ime po reki Dravi, najmočnejšem vodnem toku v severovzhodni Sloveniji, ob katerem ležita mesti Maribor in Ptuj, in ’' daje, ukročena v našem delu s petimi liidro-centralaml, pretežni del električne energije v SR Sloveniji. Einspielerjeva ulica Koroški narodni buditelj, politik, publicist in organiza- tor Andrej Einspieler sc je rodil 1813 v Svečah pri Bistrici v Rožu na Koroškem in umrl v Celovcu leta 1885. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih na Korošken 'InK-ler ni postal katehet in učiti M slovenščine v Celovcu, ki gt* ni več zapustil. Od revolucijskega leta 1841 naprej je bil voditelj koroških Slovencev in .je zavzemal vidno mesto v celotni slovenski borbi za n*' rodnostne pravice v Avstriji-Leta 1851 .je s sprnišljeniKi ustanovil »Društvo sv. Mohorja«, ki sc je ptumeje kot »Družba sv. Mohorja« močno razmahnila in vsako leto prCj skrbela svojim članom nekaj dobriii knjig. Lela 1865 J6 ustanovil Einspieler v Celovcu časopis »Slovenec«. OkrOff novega časopisa sc je zbral* večina tedanjih politikov. * že čez dve leti je moral časopis utihniti, ker so Nemci ustrahovali tiskarje. V •-£-roškem deželnem zboru “ branil pravice slovenščine v šolah in uradih, njegovi !*** in spisi pa so bili pravzaPrl*' . prva smotrna politična šol za Slovence. Novo leto v novem stanovanju OBISK V [ SOSESKI 6 V dobrih dveh letih je v Stožicah zraslo veliko sta. novanjsko naselje. Za novo tencinsko črpalko so grad. beniki razpostavili več stolp, hic, stolpičev in blokov, če Vse skupaj od daleč pogledaš, se ti zdi kot naselje, ki so ga naredili otroci iz lepenke, ?®to da se bodo igrali z njim. Vendar je v nekaj sto stano. vanjih Soseske 6 našlo dom ravno toliko družin. Precej več kot petsto jih je, čeprav dve stolpnici še nista dogra. jeni in bo šele letos zasvetila uf: v njunih velikih zastekle. nin oknih. Pod okni je vedno precejšen živžav. Na eni stra. ra je cesta in ropot avtomobi. ov se sliši visoko, tudi v de. set0 nadstropje in više. Vmes raed hišami pa je otroško igrišče, čeprav je mraz, je živžav tudi na tej strani, trok pač ne moti vreme, ki ma vse muhavosti odraslih. Ravno tako vreme ni ovira, n tistih, ki so se ves zadnji ®sec lani selili v stolpnico ”, ~ 7«; s ključi na novo pre. P iskanih in tako rekoč še rakoli odprtih vrat v rokah, ° vstopali skozi vhodna vra. ra- Marsikomu se je tedaj , valil velik kamen od srca 10 raislii Si je: »Končno le imam novo stanovanje« Nekaj teh zadnjih prise. Oencev v novem stanovanj, skem naselju smo obiskali ”k pred Novim letom, v no. vem okolju, na katerega je ^ma čakala tudi po več let. Pred hišo smo videli, da gradbeni delavci pravzaprav ** niso odšli. Za stolpnico je gorel ogenj in na njem so oživele konec stvari, katerih je na vseh gradbiščih vse pol. n°'Pa jih po končani gradnji race ne ve za karkoli pa. metnega uporabiti. Tudi do. Ozne poti do nove stavbe še 1 m tičko, ki je pripeljal za ' ra. se je zamajal kot ladja st^uViharnera morju — na hi se je kot na poveljni. r"", mostu košatila škatla ščn ram strojem. Na stopni. g& je rovno čistila otiulr^J6 ra7'grajaI° nekaj n čakalo na brezplačno vožnjo z dvigalom in iz jaška za smeti je gledalo nekaj ko. sov rjavega ovojnega papirja. Pozvonili smo kar na slepo. »Še kot fant in dekle sva varčevala« »V novo stanovanje smo se pravzaprav vselili že konec novembra,« je začel pripove. dovati nameščenec PTT.ja Franc Virant, ki se je ravno pripravljal, da odide na se. stanek hišnega sveta. »Potem sva z ženo vse praznike po. spravljala in čistila, čeprav je bilo veliko dela, nama je šlo dobro od rok. človek se potrudi, če je toliko časa čakal na stanovanje kot mi. dva. Bila sva še /ant in dekle; oba sva bila brez stanovanja in takrat, to je bilo pred štirimi leti, sva začela dajati na stran prve dinarje, čez eno leto pa sva se vpisala in varčevala naprej. Tedaj sim bila že tudi poročena in vsak v svoji samski sobici. Potem se nama je rodila Hčerka in težav je bilo zmeraj več in več. Prav zares sva že ■ težko čakala na stanovanje, saj otroka niti pri sebi nisva mogla imeti in najina Doro. teja je morala živeti na Sta. jerskem pri stari materi « — Ste zadovoljni z novim stanovanjem? smo še vpra. šali. »Niti zamišljati si nisem mogel, kako to sploh zgleda,« je dejal in se posmejal, »s samsko sobo se sploh ne da primerjati in človek ima popolnoma drugačen občutek, ko se vrača, recimo iz službe domov. V začetku nisem opa. zil v stanovanju niti nobenih pomanjkljivosti, šele sedaj vidim sem in tja kakšno ma. lenkost, ki ni taka, kot bi v novem stanovanju - morala biti. Večjih napak pa tako ni. Težave pa sva imela še pred selitvijo, ko je bilo treba pla. čati še 900 tisoč dinarjev. Prav s težavo sva jih spravila skupaj,« je še povedal Franc Virant. »Nekaj denarja, vse. ga 300 tisočakov nama je po. sodilo podjetje, ostalo pa sva morala spraviti skupaj sama. Potem pa je prišla še oprema. Saj veste pohištvo je drago. Zaenkrat sva kupi’a pohištvo le za eno sobo in še za nakup tega je žena morala vzeti po. sojilo. S tem pohištvom so bile še težave. Kupila ga je žena. pripeljali pa so ga mehi pred samski dom v Vojkovo ulico. So/er se je zmotil, no pa smo tudi to uredili.« — Kje pa bosta silvestro. vala? smo bili radovedni. »Letos, ko imamo novo stanovanje, bomo kar doma. V družinskem krogu bomo kakšno rekli, pa kakšno ste. klenico bomo spraznili in tako zalili novo stanovanje. Kaj bi hodili ven, ko pa je doma lepo in prvo leto se kar nekako spodobi silvestrovati v novem stanovanju.« »Presenetila sva mamo« »Se dobro, da se imam ve. liko za učiti, če ne bi me po. bralo od samega dolgčasa,« je povedala pri Šilarjevih v novem stanovanju hčerka Neda. »Veste pri nas še ni vse urejeno, ampak do Silvestro. rega bo pa že. Saj dosti dela nimamo več, le še ena ali dve luči nam manjkata. Druge malenkosti pa so nam popra, vili. V začetku pa je kar pre. cej pihalo skozi okna in ne. katera vrata so se slabo zapi. rala. Drugače pa je stanova, nje kar lepo. Večje je od prejšnjega v šiški in central, no kurjavo ima, tam pa je ni bilo. Le navadila se še nisem novega okolja. Tam sem ime. la mnogo prijateljic in prija, teljev, s katerimi sem bila skupaj že od majhnega. Tu. kaj pa nobenega ne poznam. Zato mi je tudi dolgčas, če. prav imam res veliko učenja, saj se mi matura kar hitro približuje.« Prijazno dekle smo povpra. šali še kako so se selili. »Vse je bilo videti nekako tako, kot če bi nas hotel oče presenetiti. Za praznike ob 29. novembru sta mama in moj brat odšla iz Ljubljane k sorodnikom na obisk, mi. dva z očetom pa sva .selila’. Dela je bilo veliko in od praz. nikov nisva imela dosti. Od rok nama je šlo pa kar do. bro, jnoj oče ni zaman ener. gičen človek.« — Tudi pri presojanju učnih uspehov? »Tudi.« »Selitev imam že čez glavo« Tretjič smo pozvonili v de. setem nadstropju. Na vratih še ni bilo pritrjene tablice z imenom in priimkom in iz sobe je bilo slišati premikanje pohištva. »Dober dan. Želite prosim?« — Krajši razgovor za »Zbor občanov«, če je mogoče. OTROKOM NI NIKOLI DOLGČAS — Tudi v Soseski 6 ne; pozimi je dovolj zabave na zamrznjenih lužah. — V naselju zdaj še nimajo vrtca, toda obljubili so, da bo še letos dograjen. Foto: K. Dolenc »Ojej, pa ravno danes, ko se selimo!« — Saj ravno o tem bi že. leli govoriti, čisto na kratko. Pozvonili smo v novem sta. novanju Janeza Martinca, glasbenega urednika ljubljan. skega radia, ki se je tisti dan ravnokar preselil v Sosesko številka 6: »Pravzaprav imam selitev že čez glavo. Koma) pred štirimi leti sem se selil, se. daj pa sem se spet in upam, da se bo tokrat ustavilo. To pot pa res ni šlo drugače. Pri hiši smo dobili naraščaj, tako da smo sedaj štirje in v starem stanovanju nam je postalo malo pretesno, tukaj bo pa kar dosti prostora. Stanovanje je prijetno, le ne. katere stvari niso tako nare. jene, kot bi morale biti. Zdi se mi, da bomo morali mar. sikaj sami urediti, kot smo to storili tudi v prejšnjem stanovanju« Dalj časa v napoto nismo hoteli biti, Janeza Martinca smo vprašali še, kje bo dooa. kal Novo leto. »Silvestrovali bomo kar do. ma, v družinskem krogu; na to smo se pripravili še preden smo se selili. Pa tudi zaradi sina, ki je šele osem mesecev star, je bolje, če smo kar tu. kaj. Upam le, da nam bo do konca decembra uspelo spra. viti v red vse tole,« je še re. kel in pokazal po sob5 na. okrog. Soseska 6 za Bežigradom bo šele letos dobila svojo končno podobo. Urediti mo. rajo še okolico, posejati travo in speljati dovozne poti. Letos bodo dogradili ne le poslednji dve stolpnici, ki sodita v So. sesko, temveč tudi vzgojno, varstveno ustanovo, v kateri bo našlo prostor 140 otrok. Ta ustanova bo edina v ob. čini, kjer bo urejeno varstvo tudi za dojenčke. Tako bo v Soseski poskrbljeno za malčke, ki jih morajo matere sedaj puščati v vrtcih v šiški, Stožicah, ali pa še celo dlje. Za motorizirane prebivalce pa gradijo 252 garaž, ki bodo tudi dograjene letos. Mimo hišnega sveta, ki ga ima vsaka stavba, imajo v Soseski 6 tudi nekakšen skupen hišni svet — Svet Soseske. V njem je 19 članov, ki skrbijo za to, da se po hi. šah pravočasno popravijo vse pomanjkljivosti in odstranijo napake. Najbolj jih tare cen. tralna kurjava, ki noče in noče delati tako kot bi bilo treba in pa seveda cel kup reklamacij za razam obrtniška dela, ki jih pošiljajo stano. valci Svetu Soseske. Upamo, da bo takih in po. dobnih težav letos manj. Vseeno želimo prebivalcem Soseske 6 veselo novo leto. K. DOLENC ŽEIEZOPBOMET LJUBLJANA, Podmilščakova 18 Srečno novo leto želimo našim čla' nom in vsem občanom Bežigrada INŠTALACIJA montažno podjetje Vsem občanom in delovnim kolektivom želimo srečno in uspešno novo leto 1967 VODNA SKUPNOST Ljubljanica — Sava Ljubljana, Črtomirova 4 Srečno in uspešno novo leto 1967 Pionirji osnovne šole Ježica so nam sporočili, da so ustanovili dopisniški krožek. Poslali so nam tudi že prve sestavke, ki jih objavljamo. ............... Podmladek Rdečega križa Na naši šoli imamo pod. mladek Rdečega križa. Na začetku šolskega leta smo v vseh razredih izvolili razredne odbore, ki pregledujejo red in snago v razredih ter osebno higieno podmladkar. jev. V mesecu novembru smo dosegli naslednji uspeh: 1. razred 41 točk, 2. razred 39 točk, 3. razred 32 točk in 4. razred 31 točk. Tekmovali bomo do konca leta in želimo, da ne bi bilo velikih razlik meji razredi. Uredili smo si omarico prve pomoči in kupili tudi torbico, da jo bomo nosili s seboj na izlete. Na počitnicah Ko smo se vrnili v šolo, | smo vsi vprek pripovedovali, ; kako smo preživeli počitnice, Ker je bila Mojca najglasnej. £a. je tovarišica učiteljica re. kla, naj nam vsem pripove. duje, kako je bilo pri stari mami. Mojca je sedla na klop ; In mi smo se zgnetli okoli I ,pje Pripovedovala je: »Bila sem na počitnicah ipri stari mami v Podsmreki, SCer ima stara mama kmetijo, eem ji več tednov pomagala pri delu. Moje najljubše opra Vilo je bila paša. Krava Li. Bka je bila še mlada in naga. jiva, zato me je marsikdaj j prevrnila v koprive.« Se predno je Mojca konča. | fla, je povzdignila glas naša - narobna Verica. Vsi smo želeli ga-edeti, kako se je pa njej godilo. Takole je povedala: »Ker moja mamica živi i fr Bosni, očka pa je ves dan V službi, so me poslali v ko-lonijo v Žirovnico. Nastanili fmo se v šoli. Vsaka skupina, Id je štela po 15 otrok, je "imela svoj razred. Seveda ni bilo v njem klopi, (temveč po. stelje. Tabla pa je ostala, zato smo prosili za barvno kredo. Napisali smo nanjo ime Pika. polonice in svojo pesem, ki smo jo vsako jutro prepevali, ko smo odhajali na sprehode, Videla sem Čopov, Pre. šemov in Finžgarjev dom, hi. drocentralo Moste tn sotesko Vintgar. Po kosilu in popoldanskem počitku smo se igrali na dvo. rišču pred šolo. Fantje so največkrat zbijali žogo, deklice pa smo se igrale druge igre. Po večerji smo si ogle. dali poučni ali zabavni film, prebrali lepo povestico. Hitro je minilo 18 dni in vsi ža. lostni smo se poslovili od novih prijateljev in prelepe Gorenjske.« šolski zvonec je prekinil pripovedovanje o počitnicah. Nabiralna akcija Učenci osnovne šole na Ježici zbiramo papir in stekle, niče kot vse druge ljubljan. ske šole. Steklenice smo pri nas hitro nabrali, saj smo spraznili marsikatero pod. strešje in očistili marsikatero klet. Za čiščenje steklenic smo porabili mnogo popol-dnevov, saj so bile zelo uma. zane. Nabirali smo tudi papir. Tudi tu ni bilo malo truda. Nabrali smo ga 1.400 kilogra. mov. Učencev nas je 122 in opraviti je bilo treba precej poti od hiše do hiše. Obiskali pa smo tudi tovarno TOPS in podjetje ISKRA. Hvaležni smo tovarišu Vo. jinu, šoferju DINOSA, ki nam je pri našem delu veliko pomagal. Učenci osnovne šole Ježica ■ ■■■■■■■■■■■■»■■»■■»»■'MB' Na osnovni šoli »Vita Kraigherja« so izdali prvo letošnjo številko svojega glasila »Lastovka«. Po-natiskujemo tri prispevke, ki so jih napisali pionirji in pionirke te šole. Na poti v šolo Pot v šolo, vsakdanjost. Vsak kotiček, vsaka hiša, cesta, vse ti je že znano. Skoraj ni stvari, ki bi vzbudila pozornost. 2e vnaprej veš, kaj boš zagledal za prvim ovinkom. Toda nekoč le ni bilo vse tako vsakdanje. »Da, mama, priden bom, pazil bom na obleko, tudi tepel se ne bom,« so bile besede prvošolčka, ki se je prvikrat odpravil v šolo. Ko je rekel, da bo pazil na obleko, se ml je zazdelo, da katerikoli drug otrok ne bi dal takšnega zagotovila. Pri njih so bili revni, zato pa bolj čisti In skrbni. Odšel je, napotil sem se za njim. Njegovi sovrstniki so se ga izogibali, češ, {»glejte kakšno torbico ima in zakrpane hlače. Samo pni čevljih sp se ustavili: bili so novi. Mama se je najbrž zelo trudila, da mu jih je kupila. ■ Y^'Zk: ■. .. JLA V VOJNI IN MIRU Zaničevanje otrok me je zelo prizadelo, njega, prvošolčka, pa še bolj. Jokal je. Jel sem ga tolažiti, naj se ne zmeni za druge in naj jih ne posluša. Izraz hvaležnosti je spreletel njegov obraz, trpko se je nasmejal: »Veš, moja mama ...« »Vem, težko zasluži, veliko vas je,« sem rekel. Dobro sem ga razumel. Prijel sem ga za roko, počasi sva se bližala šoli. Lahen vetrič je zabrisal sledove solz, utrgal je list in ga ponesel k prvošolčkovim nogam. Otrok ga je pobral in se nasmehnil. Mtorda mu bo list ostal za spomin na njegovo prvo, toda zanj trpko pot v šolo. Marjan Krašovec, 7. d Jesenska melodija V mojem srcu je mir, kot neskončna snežena planjava, in tiha, skoraj otožna radost, kot bleda sončna bleščava. Zdaj, ko so želje, utrujene ptice, zaspale, so upi otopeli kakor kali, ki v mrzli sapi niso pognale. Majda Kajdiž, S. a Kaj želijo mladi? Včeraj je bila nedelja. Bila je pusta in moreča, kot še nobena. Mislim, da > me je prav to pripeljalo do vprašanja, ki si ga zastavlja toliko mladih: mar smo res tako nevzgojeni, kakor pravijo nekateri starejši? Mislim, da ne. želimo le malce razumevanja s strani starejših. Saj smo v najbolj norih letih. Premišljevala sem, zakaj gledajo starejša tako grdo na mladino, ki posluša plošče beat ansamblov. Vsi ansambli, ki so znani, so morali najprej znati peti in igrati, da so postali slavni. Kaj niso bili ti, ki nas sedaj obsojajo, prav takšni kot mi, le da je bilo takrat nekaj drugega v modi. Mar nam tl ljudje zavidajo, da smo mladi, da se veselimo življenja? Ali mislijo, da mi odobravamo huliganstvo? Četudi imajo fantje dolge lase, to ne pomeni da go huligani in da ne poznajo lepega vedenja. V Ljubljani so tudi huligani, toda teh ni toliko, da bi potem lahko obsojali vso mladino. Tudi včasih so nosili dolge lase, a tega jim nihče ne očita. Zakaj? Bila je taka moda. Vendar, ko jim to poveš, se obrnejo proč in napeljejo pogovor drugam. To store vedno takrat, ko jim hočeš na lep način dopovedati, da nimajo prav. Ali se ne sporni, njajd, da so bili tudi sami mladi? Ali smo res vsega krivi mi? Barbara Gregorin, 7. c Tudi na osnovni šoli »Borisa Kidriča« so izdali prvo letošnjo številko glasila mladinske in pionirske organizacije »Kidričev rod«. Ponatisku-jemo tri prispevke. Moj najlepši dan Stanovali smo v Brežicah. Bilo je konec šole, ko so de-lili nagrade. Hodila sem v prvi razred. S sošolci smo šli v dom kulture. Nekaj minut smo čakali, nato smo šli v dvorano Pripravili so nam kulturni progpam in govor, nato pa razdelili nagrade. Ko je tovariš ravnatelj poklical mene, nisem mogla verjeti, da je res. Sošolke so me porivale, naj grem po nagrado. Imela sem tremo, ko sem prihajala na oder. Bila šem srečna. Vračali smo se doniov in lil je dež. Tudi sestra Nadica je dobila nagrado. Skrili sva knjigi pod obleko in tekli domov. Mamica je bila vesela. Prosili sva jo, naj nama bere. Zame je bil to sončen dan, čeprav je deževalo, saj sem prvič dobila nagrado. Majda Dulmin, 4. a Moj oče Veste mogoče, kdo je moj oče? če res ne veste, koj zdajle izveste: širom in širom sveta takega ni očeta. Vam gre na smeh? Je misel v glavah, da ciciban ta se dobro baha? Ej, pa odločite sami: včeraj dobil je moj oče kot krvodajalec medaljo zlato. V ulici naši prvi ima tako! Kri je očetova neko mamo rešila s tremi drobnimi malčki in neko drugo mamo, ki pata pod kolo je avtomobila, in neko deklico s kitami plavimi... No, pa recite, baham se li? Nevenka Zidov, 3. b Jesensko cvetje Jesensko cvetje na grobe nosimo, zvesto spomin junakov počastimo, ki sebe darovali so za nas, za novega rodu srečnejši čas. Ležijo tam junaki, a ne spijo, ko nad svobodo našo še bedijo, ker hočejo, da raste in živi, za kar so dali svojo srčno kri. Darko Jurca, 5. b Med množico belo popleskanih prijetnih hišic se dviguje velika, bela, skoraj nova stavba, na kateri se blešči napis: »OSNOVNA SOLA DANILE KUMAR«. Vanjo dan na za dnem prihajamo učenci iz neposredne bližine in okoliških naselij. Pouk imamo v dveh izmenah, tako da je v šoli ves dan živahno. Nekateri učenci so v šoli v celodnevnem varstvu, kjer prejemajo hrano iz šolske kuhinje, se učijo in igrajo. Na šoli imamo pionirsko in mladinsko organizacijo. Obe skrbita za čimboljši učni uspeh, za disciplino in razvedrilo učencev ter rešujeta probleme, s katerimi se srečujejo posamezniki, razredne Ko sem nekega dne pohajala po cesti, sem zagledala naša letala. Pomislila sem na dan, ko je Hitler zvedel, da se mu ljudstvo male Jugosla. vije upira in noče pristopiti k trojnemu paktu in je skle. nil, da jo bo napadel. 6. apri. la 1941 se je začela okrutna vojna. Sovražnikova letala so bombardirala Beograd, to dejanje pa je v naših ljudeh vžgalo sovraštvo in odpor. Kraljevska vojska je vzdrža. la le bore 14 dni. Vsak naš zaveden človek je takrat po. mislil: oditi bo treba v par. tizane in braniti našo domo. vino. Kdor je mogel, je stopil v partizanske vrste, drugi pa so po svojih močeh pomagali ljudski armadi: zbirali orož. je, municijo, sanitetni mate. rial ali pa kako drugače po. magali. Vendar se je med našimi ljudmi našla tudi pe. ščica takih, ki je za male de. narce prodajala sovragu brat. ska življenja. Partizanov je bilo iz dneva v dan več. Temelj naše JLA je bila ustanovitev I. prole. tarske brigade. V vseh bojih proti sovragu je naše borce krepila misel na cilje, ki so si jih postavili. Njih prva naloga je bila, da preženejo sovražnika iz naše domovine, druga vodilna mi sel pa: izvesti revolucijo; naša NAŠA JLA Naša JLA je res naša, ker je izšla iz vrst naših narodov, ko so pod vodstvom Komunistične partije vzeli svojo usodo v lastne roke in stopili na pot revolucije za nacional. no in socialno svobodo. Ker je naša armada izšla iz ljudstva — iz naše skupne borbe za svobodo, ki smo jo pripravljeni varovati kakor punčico v očesu — se z ljud. stvom krepko povezuje. — Skupna je pripravljenost za obrambo pridobitev NOB. Leto za letom se pomlaju. jejo njene vrste z delavsko, kmečko, srednješolsko in študentsko mladino. Tu spozna, va poleg vojaških veščin tudi veščine skupnega življenja. skupnosti in organizaciji sami. V razredih je uvedena pomoč pri učenju za slabše učence, ki jo ponekod vadijo tovariši profesorji, drugod pa učenci. Že oktobra smo organizi-rali razne interesne krožke, v katerih delajo učenci v prostem času. Recitacijski, folklorni in pevski krožek skrbijo za čimboljši program in se na povabilo radi udeležijo tudi proslav na terenu, drugi pa bodo uspeh svojega dela pokazali na spomladanski razstavi. Udeležujemo se raz-nih športnih tekmovanj, saj smo že v jeseni na občinskem mediolskem tekmovanju zasedli drugo mesto, pred kratkim pa smo imeli v šolski telovadnici medrazred- država naj bi postala repub. lika s socialistično družbeno ureditvijo. Naša ljudska vojska se je iz dneva v dan bolj krepila. Postala je zgled borbenosti in bratstva. Tu je Hrvat rešil življenje Slovencu in spet drugje je Srb rešil makedon. ski materi sina. Tudi danes, 25 let po usta. novitvi, je glavna naloga JLA braniti domovino. Ker pa je Jugoslavija aktivna članica Organizacije združenih narodov, tudi naši 'vojaki sestav. Ijajo njeno vojsko. Ko sta se Izrael in Združena arabska republika zapletli v spor, je odšla na polotok Sinaj, da bi preprečila vojno in ohranila mir na svetu. Veliko zaslug ima naša ljudska armada tudi pri re. Sevanju ponesrečencev ob ve. likih naravnih nesrečah: potresih, poplavah in požarih. Kako požrtvovalni so bili na. ši vojaki ob potresu v Skop. ju, ob poplavah v Sloveniji in Hrvatski. In še eno zaslugo ima JLA: vsako leto izuri lepo število naših fantov v ravnanju z orožjem in drugih vojaških veščinah, poleg tega pa nepis. mene naučijo brati in pisati ter drugega osnovnega znanja. Irenca Knez 7. b o. š. Črnuče Tu se utrjujejo značaji in navezujejo prijateljstva Ure trdega dela in discipline so skupne, pa tudi ure veselja-Marsikdo je v vrstah JLA na. šel samega sebe. Ob resnem delu se je tudi sam zresnil- Naša JLA je prava ljudska armada, saj ni pripravljena samo, da brani narode v voj. ni, ampak tudi, da pomaga pri elementarnih nesrečah ali pa pri spravilu obilnega pridelka ob žetvi. Z nami je v nesreči in zadovoljstvu. Naša armada je naš ponos in vsi želimo, da bi nam to vedno tudi bila. Alenka Žnidarčič 8. c o. š. »Mirana Jarca« na tekmovanja v košarki med dvema ognjema. Sodelujemo tudi pri akciji za zbiranje odpadnega materiala. Učenje v prvi konferenci ni pokazalo -uspeha, a to bomo — upam — popravili. Okoli šole imamo lep pr0-štor, ki, ga bomo letos P° načrtu uredili v cvetlični in zelenjavni vrt, telovadišče in igrišče. To so glavne nalog0 naše šole m upamo, da jU1 bomo lahko izpolnili. Vsi radi prihajamo v svetle, tople prostore našega drugega doma, si nabiram0 znanje in se navajamo h» skupno delo m težave, ki 8® spremljajo, da bomo nekoj koristni člani naše socialisti0, ne družbe. ! LJUBLJANSKE | MLEKARNE # Želimo vam mnogo uspehov v letu 1967 Priporočamo zlasti naše izdelke v TETRAPAKU I...:........................... PRI NAS, V STOŽICAH . . . Bežigrajske ekipe Košarka imed najboljšimi se seli za Bežigrad Diploma za občinsko zvezo Na zadnji seji komisije za ocenjevanje dosežkov v jugoslovanskih športnih igrah so prvo nagrado dodelili občinski zvezi za telesno kulturo Maribor-Te-zno, ki je dosegla najvidnejše rezultate v obdobju od marca 1965. do marca 1966. Častne diplome, pa bodo dobile štiri občinske zveze in sicer Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana-Moste, Maribor-Čenter in Radovljica. V republiških in medobčin-sKin košarkarskih ligah je “m tekmovalo 11 ekip iz be-‘fajske občine. Toliko jih bilo iz nobene druge obči-ne b Ljubljani sini tbtih je košarka po- zn 'd množičen šport , °ežtoradom. Košarkarska p‘iktn,a KK »Stadion« in lu ifau Ježica sta po števi kn.i-p me>K«met«0le Sportno društvo usinn^-l m Črnučah pa so gnovii, pionirsko vrsto. 10 tr^^rddom je zdaj tudi riekdanaVeV in 9 sodnikov, nsiamJ , i0ra,cev’ ^r več 'Utiranih igrišč. hsVnJ?noiičnosti raste tudi °n« IT) Clani KK »Stadi-vati , lani uspešno tekmo- ni PartiLnrepublim Ugi'čla-Ubrstii, ,?™ Ježica Pa so se niče p„ t0 tekmovanje. Cia-stopale ,tl*ana Jeiica so na-Univ republiški ligi, mla-tjanN i 0™? najbolje v Ijub- reP^>lišk£Z0beinski liU- na se uvrsniJn Prvenstvu pa so vrstHe na tretje mesto. 0bČINSKA zveza 2a TELESNO kulturo Bežigrad 2eli vsem Sportnikom ^NOGO uspehov V LETU 1967. Ob zaključku tekmovanj v ljubljanskih medobčinskih ligah Pri bežigrajski občinski zvezi za telesno kulturo že drugo leto zapored deluje komisija za košarko, ki vodi tekmovanje v ljubljanskih medobčinskih ligah. Po ukinitvi okrajne zveze za telesno kulturo je medobčinsko tekmovanje v večini športnih panog precej zamrlo. To pa ne velja za košarko, saj je letos v medobčinskih ligah (bilo jih je 5) tekmovalo 3t ekip iz osmih ljubljanskih in okoliških občin. Registriranih imajo več kot 600 igralcev in igralk. Funkcionarja komisije Janko Plevn'k in Andrej Kob lica menita o letošnjem tekmovanju takole: • Tekmovanje je potekalo še kar v redu. Najbolj vneti so bili klubi, ki so se otepali Sprejem za športne delavce Pred koncem leta je občinska zveza za telesno kulturo pripravila sprejem za funkcionarje društev in klubov. Povabili so tudi nekatere ravnatelje šol ter telesno-vzgojne učitelje. Na sprejemu je bil tudi Janez Vinkler, takrat še predsednik občinske skupščine. Zahvalil se je športnim delavcem za ves trud in poudaril, da bomo morali tej dejavnosti mladine posvetiti še več pozornosti. s finančnimi težavami, Usti, id imajo zagotovljene vse pogoje, pa se niso preveč zanimali za tekmovanje, želeli bi, da bi Košarkarska zveza Slovenije bolj sodelovala z našo komisijo in ostreje prijela klube, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Tako nekateri najbolj znani ljubljanski klubi niso plačali prijavnine, neredno so prijavljali tekme itd.« Kako ocenjujete nastop bežigrajskih ekip? • Iz bežigrajske občine je tekmovalo devet ekip iz štirih klubov: KK Stadion (člani m zan Ježica (člani, mladinci m dve ekipd mladink Partizan Črnuče (pionirji) in Komet (člani). O delu klubov nimamo nobene kritične besede, Čeprav je bila naša komisija za Bežigradom, smo na »naše« klube gledali še bolj kritično kot na druge. Ce pogledamo na lestvice, vidimo, da so se bežigrajski klubi uvrstili zelo solidno. Mladinke Partizana Ježica so premočno osvojile prvo mesto, pa tudi druga ekipa tega društva je tekmovala uspešno, saj jo sestavljajo zelo mlade igralke. Pri mladincih je moštvo Stadiona osvojilo tretje mesto, takoj za Olimpijo in Slovanom, to pa sta najmočnejša kluba v Sloveniji. Ne smemo zapostaviti tudi druge mladinske ekipe Sta- diona, ki se je dobro upirala fizično močnejšim nasprotnikom. Članska ekipa Partizana Ježica je na drugem mestu, vendar so se uvrstili na kvalifikacije za II. republiško ligo, ker ekipa Trnovo B ni nastopala v konkurenci. Razveseljivo je, da se je pojavil nov klub na Črnučah, kjer so začeli s pionirji, spet pa je začela tekmovati ekipa Kometa, za katero igrajo gluhonemi. Ce bodo klubi nadaljevali s takšnim delom, bo Bežigrad zares postal nov košarkarski center.« Streljanje Tudi »Perov pokal« Bežigrajski strelci so imeli prejšnji mesec kopici tek. movanj. Med zelo uspešne sodi nastop na tradicional. nem tekmovanju za »Perov pokal« v počastitev dneva JLA. Pri mladincih so se strelci »Tabora« uvrstili na drugo mesto, pri članih pa ekipa »Protiavionca« na tretje mesto. Na tekmovanju, ki ga je v počastitev dneva JLA priredila strelska družina »Pro. tiavionac«, so zmagali člani SD »Heroj Vitez« iz Črnuč, pred »Taborom« z Ježice in »Protiavioncem«. M0Z\A!K JaNuar # Nastopi telovadcev Vrsta orodnih telovadcev Partizana Bežigrad. je imela zadnji čas tri javne nastope: na osnovni šoli Stožice, v Domžalah in ob. dnevu JLA v vojašnici Ljube Šercerja. Nastopili so mladinci in člani, v Stožicah pa tudi mladinke. Tekmovalci se tako pripravljajo za tekmovanja, hkrati pa propagirajo orodno telovadbo. • Košarkarska šola Na osnovni šoli »Mirana Jarca« so prejšnji mesec začeli z vadbo košarke za pionirje in pionirke. Dekleta imajo vadbo dvakrat na teden, fantje pa enkrat na teden. Pionirke vodi Andrej Kobilica, pionirje pa Stasil Burja in Igor Makovec. ^ © Priprave odbojkarjev Odbojkarji Partizana Črnuče so pričeli s treningi za prihodnjo sezono. Trenirajo dvakrat na teden v telovadnici osnovne šole na Črnučah. Močno jih ovira slaba razsvetljava v telovadnici, ker osnovna šola ni namestila štirih novih žarnic. © Turnir v badmintonu Partizan Ježica je organiziral VI. turnir za slovensko jakostno lestvico v badmintonu. Pri članih je zmagal D. Pohar (Olimpija) pred Janezom Jerebom (Partizan Ježica), pri članicah pa M. Amf (Olimpija). © Smučarski koledar Smučarji iz Dola (tekači in skakalci) se bodo tudi letos udeležili vseh pomembnejših telunovanj. Organizirali pa bodo še občinsko prvenstvo v smučanju ter tradicionalne tekme v tekih in skokih. Tekača iz Dola Slavko in Tone Premože sta bila tudi na skupnih pripravah najboljših slovenskih smučarjev na' Pokljuki. © Košarkarsko prvenstvo šol Občinska zveza za telesno kulturo je skupaj s komisijo za košarko organizi-rala prvenstvo bežigrajskih šol v košarki. Pionirji in pionirke so že zaključili prvi del tekmovanja. Pri pionirjih je bila v prvi skupini najboljša ekipa osnovne šole »Danile Kumar« iz Stožic. Rezultati: Osn. š. Danile Kumar I : O. š. »Maksa Pečarja« II 54:9, »Maksa Pečarja« I : »Danile Kumar« II 20:6, »Danile Kumar« I : »Maksa Pečarja« I 31:9. — Tudi pri pionirkah so bile najboljše igralke iz Stožic. Rezultati: »Danile Kumar« II : »Maksa Pečarja« 43:4, »Danile Kumar« II : »Danile Kumar« I 21:20. V tej skupini je samo iz osnovnih šol Črnuče in Stožice nastopilo sedem ekip. V drugi skupini so bili najboljši pionirji osnovne šole »Mirana Jarca«. Rezultati: »Mirana Jarca« : »Vita Kraigherja« 33:20, »Vita Kraigherja« : »Borisa Kidriča« 32:14, »Mirana Jarca« : »Borisa Kidriča« 43:25. Ta mesec bodo na vrsti finalna tekmovanja. Partizanski „Savski odred” Razgovor z Milo Rov-šnik, starešino tabornikov v Savskem naselju Taborniki »Savskega odreda« pričakujejo, da bodo odbili naziv »partizanski odred«. To priznanje podeljuje Zveza tabornikov Slovenije najbolj prizadevnim enotam, ki morajo izpolniti vrsto pogojev. Lani so imeli taborniki iz Savskega naselja svoj tabor v Kihnem pri Bledu, organizirali so kopico izletov in se udeležili vseh važnejših tekmovanj. • Otrok imamo dovolj, je dejala starešina odreda Mila Rovšnik, težko je le najti ljudi, ki bi bili voljni ukvarjati se z mladino, za kar bi jim bili zelo hvaležni. Mladina mora imeti nekoga, ki jo vodi in podpira, na žalost pa kot kaže je v Savskem naselju težko dobiti takšne ljudi.« Lani ste imeli še vrsto drugih težav. • Jeseni smo bili v škripcih zaradi prostorov, ki jih ne potrebujemo le zaradi sestankov, temveč za razne tečaje, brez katerih, si ne moremo zamisliti aktivnosti v zimskem času. Naposled smo dobili sobo v stolpnici III, za kar smo zelo hvaležni hišnemu svetu.« Kako pa je bilo na tabo-renju? • V Ribnem je taborilo 51 naših članov. Organizirali smo vodniški tečaj in gozdno šolo. Letos poleti bomo spet pripravili tabor, če se bo le dalo pa tudi zimsko taborjenje. Sicer pa imamo zelo veliko udeležencev na izletih. Letos bomo šli vsak mesec vsaj na en izlet.« In druga aktivnost? • Imeli smo vrsto tekmovanj v odredu (sankaška in orientacijska ter tekmovanje v signalizaciji), udeležili smo se »Milovanovičevega memoriala« ter »Pohoda ob žici«. Zbirali smo tudi papir in steklenice; nabralo se je 27.000 st. dinarjev, seveda pa je bilo veliko poti po hišah v Savskem naselju. Dotacija občinske zveze za telesno kulturo je velika podpora za večjo dejavnost. Potrudili se bomo, da bomo Taborniki bodo šli v Dražgoše Ob obletnica dražgoške bitke 15. januarja bodo tabornika partizanskega odreda »Bičkova skala« obiskali Dražgoše. Pripravili bodo kulturni program. K sodelovanju so povabili tudi tabornike »Savskega odreda«. V zimskih počitnicah bodo priredili smučarski tečaj na Gorjušah. naš program še razširili in povečali število članov«, je zaključila Mila Rovšnik. SMUČANJE Slavko Premože v reprezentanci Smučarji v Dolu so se vse leto pripravljali na novo zimsko sezono. Od junija meseca so imeli po dva do trikrat tedensko kondicijske treninge na pobočjih za Dolom, v neposredni bližini smučarske koče. Starejšim smučarjem, bratom Šimenc, Fleretu, Velepcu, Slabanji in drugim so se priključili mlajši Tone Premože. Žargi in Vodnik, medtem ko je Slavko Premože vadil v JLA v športni četi. že na- prvem snegu so Pavle Šimenc, Tone in Slavko Premože, pokazali napredek, kar velja še posebno za oba Premožeta, od katerih se je Slavko menda dokončno uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, ki nas bo letos zastopala na tekmovanjih za pokal Kurikkala ter na dveh mladinskih kriterijih v Murauu (Austrija) in dar rac ho wu (CSSR). Slavko Premože se .je na tekmi na Gorjušah uvrstil na odlično drugo mesto, le 5 sekund za Kalanom vendar .je še poldrugi kilometer pred ciljem vodil za 7 sekund. Ker bo zdaj vso zimo na Rudnem polju nad Pokljuko in bo lahko veliko treniral, opravičeno pričakujemo. da ho še napredoval. V Dolu delajo s polno paro in če jim bo naklonjeno tudi vreme, da bodo spravili na sneg tudi tiste mladince, ki so doma, potem od tekačev iz Dola lahko pričakujemo dobrih novic. J. P. Badminton IZREDEN USPEH DRINOVCA Na mednarodnem prvenstvu Avstrije, ki je bilo v začetku decembra v Linzu, se je član "Partizana Ježica Janez Drinovec uvrstil na tretje mesto. To je največji uspeli slovenskega badmintona, saj so na turnirju nastopili najboljši evropski igralci. Janez Drinovec je premagal tudi nemškega prvaka Bein-vogla, enega od favoritov na tem tekmovanju. Dobra uvrstitev na le- j stvicah najboljših Na lestvicah najboljših igralcev in igralk badminto, na v Sloveniji za leto 1966 so se tekmovalci Partizana Je. žica zelo dobro uvrstili. Pri članih je Jani Drinovec na drugem mestu, Janez Jereb na 4. in Mladen Škof na sed. mem mestu. Pri članicah pa je Tana Hernja na 8. mestu, Maruša Parčnik na 9., Manca Hernja in Metja Ravnikar pa I na 10. in 11. mestu. ELEKTRO LJUBLJANA enota Ljubljana-okolica Srečno in uspešno novo leto 1967 iVorc* knjjige V LJUDSKI KNJIŽNICI BEŽIGRAD Strah pred znanjem? Težave pri izobraževanju članov samoupravnih organov na delavski univerzi »Cene Stupar« za Bežigradom »V nekaterih podjetjih je čutiti tih odpor vodilnega osebja do družbenega izobraževanja članov samoupravnih organov, zakaj nevednost -a moupravljalcev omogoča vodilnim ljudem, da laže sami odločajo,« pravi Lovro Godec, strokovni sodelavec delavske univerze »Cene Stupar« za Bežigradom. »Podjetjem pošiljamo programe seminarjev za člane samoupravnih organov, ki jih pa potem obiskujeta !e po dva člana samoupravnega organa iz podjetja. Ljudje ki odločajo, kdo naj obiskuje .seminar, dobro vedo, da bodo slušatelji po končanem seminarju poučeni o samoupravnem sistemu; seznanjeni bodo s celotno problematiko nagega družbeno ekonomskega sistema in bodo pri odločitvah samoupravnih organov govorili drugače, kot pa ljudje, ki nimajo osnovnega znanja in zato največkrat samo pritrjujejo vodilnim funkcionarjem. Mislim, da bi si vsakdo ki je na novo izvoljen v samoupravni organ, moral pred tem pridobiti potrebno znanje. Tako pa se dogaja da sprejemajo v samoupravne organe ljudi, ki le malo vedo o upravljanju v podjetju. Ko le-tem omogočijo obiskovanje seminarja, pa ponekod že razmišljajo, kako bi se jih Čimpreje od-križali.« Seminar, ki se je končal te dni, je bil, na primer, namenjen družbeno-političnim de- iavcem. Obsegal je 112 ur predavanj. ki so jih imeli priznani strokovnjaki. Ti so pogosto bili pripravljeni tudi na obširne razprave o vprašanjih, ki so slušatelje posebno zanimala. Seminar je bil namenjen predvsem sekretarjem osnovnih organizacij ZK, predsednikom in članom odborov sindikalne organizacije in predsednikom in članom delavskih svetov in upravnih odborov, ne glede na to, ali so člani Zveze komunistov. »Osnovno je, da ima slušatelj že nekaj izkušenj iz političnega in samoupravnega dela,« pravi strokovni sodelavec Lovro Godec. »Med osmimi poglavji programa za ta seminar je tudi, kako je treba voditi sestanek in razpravo .. Po izkušnjah zadnjih let smo se prepričali, da ima celodnevna šola, oziroma seminar, glede uspehov mnoge prednosti pred večernim izobraževanjem V večini so slušatelji seminarja polno zaposleni in obremenjeni z delom v delovni organizaciji, zato vsled utrujenosti niso sposobni dojemati predavanj v večernem času. Tako smo se odločili za osemurni pouk dvakrat tedensko.« V nekaj letih svojega obstoja je bežigrajska delavska univerza »Cene Stupar« zelo razširila svojo dejavnost tako da je zdaj ena najvidnej šili tovrstnih ustanov v Sloveniji. Za njeni osnovni de- javnosti lahko smatramo druž-beno-ekonomsko ter politično izobraževanje in pa poučevanje tujih jezikov. Celotna dejavnost delavske univerze »Cene Stupar« se je letos v primerjavi s preteklim letom dvakrat povečala. Toda drugače je z denarjem: »Letos smo dobili samo 3 mi-iijone starih dinarjev, to se pravi polovico lanske vsote,« pripoveduje v d. direktor Sonja Karaš. »Za prihodnje teto pa bi potrebovali vsaj pet milijonov, kajti težimo za tem. da ne bi povišali naših cen.« Tečaj nemškega, angleške, ga, francoskega in italijanskega jezika obiskuje 545 slušateljev. kar je štirikrat več kot lani. »Pri nas je univerzitetni profesor Ivan Konte med prvimi uvedel jezikovni pouk po avdiovizualni metodi kot ga .je formuliral akademik prof. dr Peter Guberi-na. predstojnik zavoda za fonetiko I”' izofske fakultete v Zagrebu je poudaril Lovro Godec Končna zasnova peda. goških in metodoloških na čel, na katerih so grajeni avdiovizualni tečaji pa je plod sodelovanja Zavoda za fonetiko v Zagrebu in £cole Normale Superieure de Saint-Cloud pri Parizi Sonja Karaš pa je še dodala: »Naš kolektiv šteje samo šest članov, medtem ko honorarno predava 145 preda- vateljev, dve profesorici pa sta redno zaposlena. Velike težave imamo s prostori, primanjkuje nam učilnic. V svoj program dela bi radi vključila širše splošno izobraževanje mladine, kar se nam zdi nujno zlasti na območjih, kjer mladina ima možnost, da bi svoj prosti čas iskoristila za kakršnokoli koristno udejstvovanje Začeli smo že organizirati akcije, naj bi s pomočjo filmov in drugih pripomočkov pokazale, kako se bo treba mladini približata in spoznati njene želje, da bi Ji tako lahko nudili vsaj najosnovnejše kar zmoremo. S tem namenom smo navezali stike tudi s predstavniki kra jevnih skupnosti, ki nam bodo pripravljeni pomagati.« RADO VOUK J. Anouilh: Ples tatov C. C. Bergius: Džingiskan H. Boli: Klovnovi pogledi J. Boškovski: Solunski atentatorji H. Broch: Nedolžneži V. Brnčič: Ruska književnost do Gogolja M. Camoletti: Strogo zaupno E. Cevc: Slovenska umetnost A. P. Cehov: Dvoboj Ch. Dickens: Veliko pričakovanje T. Fajfar: Odločitev F. Godina: Babilon ljubezni in sovraštva R. Golouh: Pol stoletja spominov A. Hieng: Gozd in pečina Kalidasa: Šakuntala Koledar Mohorjeve družbe Koledar Prešernove družbe F. Križanič: Vektorska 'n ten-zorska analiza T. Maretič: Gramatika A. Maurois: Trije Dumasj M. Mejak: Književna kronika Ljudska knjižnica Bežigrad, Titova 61, je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12. ure in od 15. do 19-ure (razen ob sredah popoldne) G. Moldova: Temni angel Pota in uspehi mednarodnega sodelovanja A Prevest: Manon Lescaut E. M Remarque: Iskra življenja E M. Remarque: Trije tovariši E. M. Remarque: Vrnitev B. Rotar: Lakota S. Rozman; Poletje Seneca: Pisma prijatelju M. Stangl: Majhen vrt, veliko veselje B Tekavčič: Mladostnik i« spolnost G J. Whitrow: Vesolje H Wouk: Vounghlood llawke Š. Zeromski: Prah in pepel Knjige za otroke in mladino: E. Adamič: Ljudje v viharju F. Bevk: Gregee Petelinček G A BUrger: Čudovita poto- vanja barona Miinchausna N: Grafenauer: Pedenjped Brata Grimm: Sneguljčica ,J. Kastelic: MoJčkovi kamenčki M Mahnič: Turnir F. Milčinski: Desetnica L. Ondrejov: V savanah ii planinah - M Perovič: Dečki s troogcl-nega trga T. Seliškar: Mule in liščki Tika-taka. tika-taka Uspavanke in nagajivkc Steklarsko podjetje KRISTAL LJUBLJANA, Vilharjeva 45 a Poslovalnice v Savskem naselju, na Jesenicah in v Starem trgu Vsem občanom želimo srečno novo leto in se priporočamo termika Ljubljana, Kamniška 25 Telefon: 315-477 Teleprinter: 31-263 YU TERMIZ industrijsko in montažno podjetje Predstavništvo: Beograd, Bulevar V. Mišiča 14, tel. 50-153 Stalna delovišča: Rijeka, Pula, Split Obrati: Ljubljana, Bodovlje nad Škofjo Loko, Poljane nad Škofjo Loko, Zrenjanin Proizvaja: • mineralno volno in njene finalne izdelke, • protipožarne blazine za omejitev požara, • trajno plastični kit, • izolacijski material PERLIT in njegove finalne izdelke • akustično dekorativne plošče Iz mavca, iverk in a'u-pločevine v raznih barvah za izolacijo stropov, • akustično izolirane telefonske govorilnice, • kontenerje in druge termično izolirane posode, • proizvode specialnega mizarstva za hladilije prostore v ladjedelništvu in industriji Izvaja: • termične, akustične, hladilne, protipožarne in kislo odporne, IZOLACIJE • v industriji, ladjedelništvu, gradbeništvu, doma in na tujem Specialne izvedbe: f) brizganje z limpet azbestom po licenci Roberts Bolton, London, • brizganje s pluto po postopku »Phonkilier«, 9 vgrajevanje minikay naprav za preprečevanje vlage v izolacijah, • izoliranje s trdo poliuretansko peno, • konzervacija s cocoonom Nudimo brezplačne konsultacije in — strokovne nasvete Želimo srečno in uspešno Novo leto vsem delovnim kolektivom in občanom Bežigrada