V SPOMIN
Tonetu Čemažarju
Globoko je pretresla krajane Novega Polja, Zadobrove in Sne-berij žalostna vest, da Toneta Če-maiarja ni več med nami. Tiho, kot /e živel, je prenehalo biti nje-govo srece.
Rodil se je II. januarja i~891 v Slapah kot sin delavske družine, ki se je bojevala za svoj vsakdanji obstoj. V ielji za srečnim družin-skim življenjem si je izbral živ-Ijenjsko sopotnico — tudi iz vrsi delavskega razreda, kigajezveslo spremljala skoz vse težko iivlje-nje. Kerpa tedaj, leta 1912, nista nasla primernega dela, ju je — kot mnoge druge naše rojake — živ-Ijenje primoralo, da sta zapustila rodno grudo in se v tujini pehala za borni kos kruha. Toda tujina jima je bila mačeha, do njih tako zeln skopa, dasta se leta 1916 vr-nila domov in tu nadaljcvala boj za vsakdanji kruh.
Pa tudi v stari Jugoslaviji se za delavski razred in za Toneta Če-maiarja niso odpirale svetlejše pempektive. A kot jepotekalo nje-govo življenje v neprestanem boju delavca —proletarca za skromni Življenjski obstoj, je ta boj v njem preraščal v uporniški dui^pj-oti takratnim razmeram in v rijem utrjeval prepričanje, da brez boja delavski razred ne more doseči svojih pravic.
Svoje prepričanje in visoko de-lavsko zavest je izoblikoval v kraju, kjer je živel s svojo družino, v kraju, ki je bil v njem boj za pra-vice delavskega razreda močno razvii in vedno razgiban. Tako ga vojna vihra leta 1941 ni našla ne-pripravljenega. Dobro se je zave-dal, da nasilje in krivica okupa-torja rodita odpor. Z vso svojo ak-
tivnostjoje sodeloval v narodnoo-svobodilnem boju in kot železni-čar odpravljal vagonske pošiljske partizanom. Žena in misel na edi-nega sina vojnega ujetnika v Nem-čiji — sta mu vlivala pogum in vneto je sodelnval v tetn boju do konca, do zmage.
Po končani vojni seveda ni slal križem rok, ampak se je z vso vnemo vključil v udarniško deln za nbnovo porušene domovine. Delal je požrtvovalno in predano do svoje upokojitve. Naslednja leta je zaiivel mirnn, tiho in skro-mno svoj zasluženi pokoj, ostalpa je do konca zvest idejam delav-skega razreda.
S Tonetom Čemažarjem izgub-Ijamo mirnega in skmmnega kra-jana, naprednega delavskega ob-čana, ki je bil zvest delavskemu razredu in mu je pripadal do zad-njega diha.
Dragi Tone! V imenu zveze borcev iskrena hvala za vse, karsi storil za dobro nas vseh, svojcem pa iskreno soialje.
FRANC  KUMŠE