CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA I MAMO NAJVEČ ANTEN V DRŽAVI JANŠA IN BAJUK V IZOLI / ROKOMETAŠI BREZ TOČK VSAK KAMEN IMA LASTNIKA (Mef) Na enem od političnih srečanj smo prejšnji teden slišali tudi grozečo napoved, da upravljalci objektov ob obali hitijo z vpisovanjem v zemljiško knjigo in tako dejansko lastninijo tisto, kar naj bi z zakonom o vodah postalo last države oziroma lokalne skupnosti. Takšna informacija je seveda več kot zaskrbljujoča, saj bi to lahko pomenilo, da bo vsak kos naše obale imel svojega lastnika, javno dobro pa bo ostalo le še lep spomin. Za Izolo ti dogodki niso posebej zaskrbljujoči, saj je večji del obale že zdaj olastninjen. Lastnika ima avtokamp Jadranka, ima ga Ladjedelnica, del obale ima v lasti Delamaris, povsem ob morju ima svojo lastnino (hladilnico) tudi Riba oziroma Delmar, lastnika ima plaža v Simonovem zalivu, da o zelo nejasni lastnini celotnega območja maline niti ne govorimo. Izdajanje dovoljenj za vpisovanje v zemljiško knjigo se je v občini Izola začelo kmalu po osamosvojitvi in zdaj skoraj ni več kaj zavarovati. Brez lastnika je ostalo še nekaj skal med marino in Banka Koper ÉW? 6.december 2001 Simonovim zalivom ter ob Simonovega zaliva do belih skal ter seveda plaža na svetilniku, ki se je ne upa polastiti nihče, ker je pač preveč na očeh. Mandrač bo pobasala država s sprejetjem zakona o vodah in tako bo občini oziroma ljudem, ki s to obalo in od te obale ter z morjem in od morja živijo že dolga desetletja ostalo le spoznanje, da jih je povozil čas in grabežljivost posameznikov, ki se ravnajo po načelu: "Kar lahko vzameš danes ne odlašaj na jutri." Javno dobro je postalo sirota za katero se nihče več ne zmeni. (CARME M) darila, bonboniera, art&hobby Sončno nabrežje 10, Izola www.slo-istra.com izolske spletne strani TRGOVINA Z AVTODELI d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA ZIMSKA OPREMA POCENI SNEŽNE VERIGE tel.: 05/ 641 57 78,641 66 08 e-mail: tecom.izola@siol.net odprto od 8.00 do 17.00 ure «Pi: FETISIZEM NI FAŠIZEM Ali so ljubitelji kulture v resnici fetišisti? Lahko bi rekli, da so, saj so pripravljeni v vsakem trenutku prekiniti krog vsakdanjosti in stopiti na vlak umetniških doživetij. Enkrat je to galerija, drugič gledališče, tretjič kino. V Sloveniji so vse najpomembnejše kulturne inštitucije v ponedeljek 3. decembra, v počastitev Prešernovega rojstva, na stežaj odprle svoja vrata in pokazale kaj premorejo in kaj znajo. Tako so storili v muzejih, v galerijah, gledališčih, knjižnicah in razstaviščih, kulturniki so se zbrali na literarnih srečanjih, obiskali Vrbo ali enostavno spili požirek belega ob spomeniku velikega poeta. V Izoli smo pesnikovo rojstvo enostavno spregledali, kulturniki in porabniki kulture. Edini dogodek tistega dne, ki bi mu lahko pripisali malo kulturnega pedigreja je bil film, ki je v ponedeljek na sporedu v kinu Odeon. Naslov je bil simboličen: Planet opic. 'avto fEREB=. IZOLA, tel.: 616 80 00 Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s paikirišča) Urnik: 8-12,1S-18, sobota: 8-12 Tel : 640 - 40 - 64 PETARDE, INVALIDI IN DENAR ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE V počastitev 3. Decembra - mednarodnega dneva invalidov Svet invalidskih organizacij Slovenije je letos pripravil izredno prireditev "Enake možnosti za vse" v počastitev mednarodnega dneva invalidov. Prireditev je potekala na praznični dan v Hali Tivoli v Ljubljani. Med kulturnimi točkami, ki so jih pripravili slovenski invalidi, so spregovorili: predsednik sveta invalidskih organizacij Slovenije, dr. Boris Šuštaršič; minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Vlado Dimovski ter mednarodno priznana športnica - invalidka, ga. Draga Lapornik. Z geslom "Enake možnosti za vse" smo hoteli opozoriti nase, opozoriti na težave, s katerimi se srečujemo invalidi. Skrb za invalide ne more biti zgolj odgovornost družine, prijateljev in sosedov, temveč vseh članov družbe, ki se morajo zavedai vseh oblik nestrpnosti in spoznati, da je tudi njihova naloga omogočati invalidom, da sodelujejo v življenju "kolikor je le mogoče normalno". Različni ukrepi v celotnem rehabilitacijskem procesu naj bi bili zmeraj naravnani k povečanju samostojnosti invalidov kot posameznikov in k zagotavljanju njihove ekonomske neodvisnosti ter polne integracije v družbo. Zato naj bi v program rehabilitacije vključevali in razvijali posamične in kolektivne ukrepe, s katerimi bomo invalidom omogočili, da ostanejo oziroma postanejo kar najbolj neodvisni posamezniki, sposobni za normalno in celovito družbeno življenje, ki vključuje tudi pravico do drugačnosti. Prilagajanje urbane strukture in načrtovanje mest, dostopi do zgradb in stanovanj, prevozi, športni objekti, kulturne dejavnosti Splošno okolje naj bi bilo čimbolj dostopno, vključno z ukrepi kot so oblikovanje standardov za dostopnost. Nekatera mesta imajo "zemljevid dostopnosti". Kljub težavam smo v tem obdobju vendarle dosegli nekaj pomembnih rezultatov. S posameznimi zakonskimi in drugimi predpisi, z delovanjem strokovnih institucij ter z angažiranjem posameznih družbenih subjektov, zlasti pa invalidov samih, je bil dosežen relativno kvalitetno visok nivo invalidskega varstva in splošne socialne varnosti invalidov. Splošna deklaracija človekovih pravic je imela velikanski vpliv na invalidsko gibanje. V deklaraciji je namrež vrsta členov, ki imajo po svoji vsebini posebno težo in pomen za invalide. Osrednji in bistven za nas invalide je predvsem prvi stavek tega člena: VSI LJUDJE SE RODIJO SVOBODNI IN IMAJO ENAKO DOSTOJANSTVO IN ENAKE PRAVICE. (Vida Orbanič) MANZIOLI SKRIT, STEINBACHER ODKRIT Ob naslovu članka v zadnji številki Mandrača pod tem naslovom, je marsikdo pomislil, da je Ministrstvo za kulturo namesto za dokončanje palače Manzioli, denar raje dalo novemu filmu K, Steinbacherja. Če bi to držalo, bi palača Manzioli dobila še kakšno obnovljeno okno, takšna so namreč razmerja med vloženim denarjem za adaptacije in za realizacijo kratkega filma. V resnici pa je situacija popolnoma drugačna: - Denar za slovensko filmsko ustvarjalnost odobrava Filmski sklad (denar je res iz proračuna) na osnovi prispelih projektov na vsakoletni razpis, na katerega se prijavlja okoli 100 kandidatov za celovečerne in kratke filme. Projekt "Izdelovalec mask" je bil izbran že leta 2000 ( z visoko oceno ekspertne komisije) in bo zaradi povečanih finančnih sredstev Filmskemu skladu (ta so še vedno manjša, kot v nekdanji SFRJ in manjša, kot jih dobijo osrednja slovenska gledališča) prišel na vrsto nekaj mesecev prej, kot je bilo predvideno. - Na razpis se prijavljam kot državljan Slovenije in ne kot občan Izole, zato vsaka primerjava s palačo Manzioli nima nobenega pomena. Izbrani filmski projekti namreč nimajo nobene povezave s krajem bivanja avtorjev, pomembna je le kvaliteta scenarija in jamstvo producenta ali avtorja, da bo vložil v projekt 20 % lastnih sredstev. (Koni Steinbacher) MINIRANJE IN PETARDIRANjE V MESTU S PRIJAZNIM NASMEHOM Izola - mesto preživelih delavcev in še vedno aktivnih ribičev, danes bolj znano po veliki marini in drugih turističnih zmogljivostih, je v zadnjih letih precej spremenila svojo podobo (v marsičem na boljše), in žal tudi način življenja (pretežno na slabše, zlasti v psihosocialnem pogledu). Prijetno majhno mestece, primerno za oddih, krajše in daljše sprehode, rekreacijo, skratka svojevrsten "balzam" za dušo in telo, se "urbanizira" v duhu novega slovensko-tranzicijskega kapitalizma. In kaj potem, porečete, saj je povsod tako. Pa vendar si dovoljujem nekaj pomislekov, ki jih bom v nadaljevanju samo okvirno nanizal. Najprej par besed o dolgem vročem poletju. Po opravljenem šihtu se človek - občan (domačin, domorodec op. a.) vrne iz službe "sparjen" od tropske vročine, na hitro nekaj vrže v usta in se odpravi na zaslužen popoldanski počitek (tukaj mu rečemo tudi pisolino). Toda že po nekaj minutah ga prebudi silovita detonacija (vsaj dvakrat ali trikrat močnejša od dovoljenih normativov za miniranje) v izolskem naselju Livade, kjer gradijo nov veliki turistično - poslovni kompleks. Po drugem miniranju se zatresejo stene trdno grajene hiše, od silne bližnje eksplozije iz sicer solidnega TV-sprejemnika pa v trenutku pade dol zaščitno steklo. Pa kaj se vendar dogaja, seje začela nova vojna ali kaj?!! Očitno je nekdo v Izoli prehitel Osamo Bin Ladna. Detonacije si sledijo ena za drugo do poznih popoldanskih ur, in to kljub sklepu izolskega občinskega sveta, daje potrebno v obdobju turistične sezone to dejavnost čimbolj omejiti (verjetno je miner podvojil ali potrojil "dozo dinamita", da bi prej opravil svoje delo). Človek - občan povsem omamljen od tropske vročine in divjaškega miniranja proti večeru s štirinožnim prijateljem odpeketa na običajni krajši sprehod. Toda tudi v tem primeru nastopijo težave, saj sprehod ob morju s psom ni mogoč zaradi plažnih in drugih omejitev. Sprehod se torej skrajša oziroma omeji na bližnjice med vinogradi v izolskem neposrednem zaledju. Človek - občan se zamisli in pomisli, daje nekje prebral o neodtuljivosti obmorskega (obrežnega) pasu,, ki naj bi bil vsem sprehajalcem vedno dostopen. Vendar v tej deželi, kjer vlada kakofonična demokracija to mednarodno določilo poleti ne velja! Poletje gre h koncu, pojavi se jesen. Človek - občan si oddahne in pomisli: no, sedaj bom pa končno mimo spal, celo popoldanski počitek se mi zopet obeta. A glej ga zlomka, tudi tokrat se nič ne spremeni. Gradbeno podjetje v Livadah še naprej kakofonično minira, stanovalci v sosednji ulici Oktobrske revolucije (najdaljša ulica v Izoli) pa septembra dobijo v poštni predal obvestilo o nadaljevanju miniranja, ki naj bi se zaključilo pred iztekom novembra. Izteče se tudi ta rok in obupani človek -občan prijavi miniranje na Policijsko postajo v Izoli. Tam mu prijazno pojasnijo, da nimajo nobenih kompetenc, in je za te stvari kompetentna gradbena inšpekcija. Nov telefonski klic in še eno pišmeuharsko pojasnilo, da se bo miniranje "še nekaj časa nadaljevalo", sicer pa daje vse v skladu z zakoni in občinskimi odloki. Zgodba pa se tu še ne konča, pravzaprav se šele sedaj začne razpletati. V začetku novembra so slovenski žogobrcarji ukanili romunske in tedaj je Srečko Katanec -Nacionale "urbi et orbi" vsem v deželi Kranjski poleg drugega voščil tudi vesele praznike (verjetno božične in novoletne). Izolski nogometni kibici in poleg njih vsi tisti, ki se vsako leto izživljajo s petardiranjem so njegovo voščilo razumeli čisto po svoje. Takoj po tekmi seje namreč, zanimivo da spet iz Livad, začelo "petardiranje v salvah", ki bolj kot na kaj drugega spominja na vojno stanje. Tovrstne detonacije praviloma začnejo takoj ko preneha miniranje na omenjenem gradbišču v Jagodju in seved traja pozno v noč. In tako iz dneva v dan! Zgroženi človek - občan je spet v precepu, niti štirinožnega ljubljenca ne more peljati na sprehod, saj je pred dnevi pred hotelom Haliaetum dobil petardo pod noge. Spet prijava proti neznanemu storilcu na Policijsko postajo Izola in spet ista pesem. Policisti nimajo kompetence (pooblastila), da bi "petardašem" odvzeli "municijo", razen v primeru, če bi jih zalotili na delu. Pred nekaj leti pa so imeli toliko pooblastil, da so v nekdanjem kamnolomu v Livadah (ravno tam, kjer je sedaj omenjeno gradbišče) na "mrtvo" prebutali skupino mladostnikov, ki so tam žurali in s preglasno muziko motili spanec sosedov. Zanimivo pa bo seveda spet decembra, ko v Izoli poteka "gasilska akcija" imenovana "december brez petard", ki bo v uradnih poročilih verjetno kot vsa leta doslej obravnavana kot "izjemno uspešna". Na vse navajeni človek - občan po vseh teh osebnih stiskah zapade v letargijo, ujame trenutek brez eksplozij in zasanjano meditira: sanjal sem o majhnih na videz nepomembnih življenskih radostih, tudi o tem, da v moje človeške pravice sodi tudi popoldanski in večerni počitek, sprehod ob morju ali po ulicah mojega mesta... da se lahko s štirinožnim ljubljencem sprehodim po vsaj za to namenjenih pešpoteh, skratka, da se z mojim psom počutiva kot dve svobodni bitji v svobodni deželi, ne pa kot ujetnika v obleganem minirano - petardiranem mestu, ki ni v vojni z nikomer razen s samim seboj. p.s. Ne pričakujem nobenega odgovora na moje lamentacije, sem si pa vsaj "potolažil dušo" in morda povedal nekaj od tistega, kar teži še kakšnega izolskega človeka - občana, ki od poletaj do pozne jeseni teh in podobnih duševnih stisk nima kam naslovit...ker preprosto ne verjame v delovanje inštitucij sistema! ( Slavko Gaberc) Janez Janša in Andrej Bajuk na srečanju v Izoli ZA EU IN NATO A PROTI PRODAJI BANK Na srečanju članov in simpatizerjev SDS in NSi sta oba prvaka požela aplavze številnih prisotnih, posebej za svoje kritične misli na račun nepreglednosti javnih financ, finančnega liberalizma in sprenevedanja vlade pri oceni gospodarske uspešnosti. Prvaka obeh strank, ki sestavljata koalicijo Slovenija je v Izoli pričakala polna restavracija Hotela Riviera, saj so se tam zbrali člani in simpatizerji obeh strank iz cele slovenske Istre. Izolani so bili morda celo nekoliko v manjšini, starostna struktura pa je bila mešana. Pravzaprav smo še najbolj pogrešali takoimenovano srednjo generacijo in gospodarstvenike, ki bi na srečanju imeli kaj slišati. Janez Janša se je v uvodnem govoru spotaknil predvsem v slovensko omahovanje v zvezi z vstopanjem v zvezo, Andrej Bajuk pa je govoril o javnih financah in prav ta tema seje zdela zbranim nekoliko bližja, zato so tudi večino vprašanj namenili tej problematiki. Slišati je bilo kritike na račun vlade, ki z različnimi manevri skuša prikriti dejanski primankljaj v javnih financah in o tem kako je novi finančni minister zlahka pripravil dvoletni proračun, čeprav so gospodarski kazalci tokrat najmanj zanesljivi. Govora je bilo tudi o divjem lastnjinjenju, ki se še kar naprej nadaljuje in Bojan Zadel, predsednik izolske SDS je ob tem opozoril na to, da nekateri zelo hitijo z vpisovanjem v zemljiško knjigo tistih delov obale, kijih zdaj le upravljajo. Tudi o prodaji Banke Koper je bilo slišati nekaj zanimivih misli, med drugim predvsem pripombo prvaka SDS, da če je to banko že treba prodati, potem bi bilo bolje, če bi jo prodali Avstrijcem, Nemcem ali Francozom, ne pa Italijanom, ki imajo na tem območju že zgodovinsko izražene interese. Glede meje s Hrvaško je bilo slišati zanimiv podatek, da je slovenska vlada že leta 1994 podpisala s Hrvaško sporazum po katerem je zaselke na drugi strani Dragonje dejansko prepustila sosednji državi in zdaj le uresničuje kar je bilo dogovorjenega. Zanimivo pa je, daje bilo izza govorniške mize slišati naklonjenost do sklenitve maloobmejnega sporazuma med dvema državama. O sedanji vladni koaliciji je bilo povedano to, kar je v glavnem že znanega. LDS, ZLSD in DeSUS so za koalicijo Slovenija nasledniki predosamosvojitvene politike, o stranki SLS-SKD pa ni bilo rečeno nič posebno slabega, saj je koalicija pripravljena na sodelovanje z njimi, seveda pod pogojem, da bodo v tej stranki ravnali bolj načelno kot doslej. Tudi o novinarjih je bilo izrečenih nekaj kritičnih, posebej na osrednje medije, ki zelo pomanjkljivo in včasih celo netočno poročajo o stališčih opozicijskih strank. Končalo se je s skupno večerjo, nastopom Primorskih fantov in zabavo z mislijo na prvo adventno nedeljo in praznike, ki prihajajo. Ob pogledu na polno dvorano pa je kdo morda pomislil tudi na prihodnje lokalne volitve in neznanke, kijih prinašajo. (DM) Od izolskih organizatorjev srečanja sta za govorniško mizo sedla Bojan Zadel (predsednik) in Ivan Bizjak (županski kandidat SDS), v dvorani pa je bilo največ pristašev koalicije iz sosednje občine Koper. Je javno delo lahko kazen? VOZNIK BMW-ja BO UREJAL PARK? Za začetek najprej izvleček iz zapisnika policistov, ki so obravnavali nočno prometno nesrečo v središču mesta. Se en nočni avtomobilski divjak ni uspel krotiti konjev pod pokrovom svojega BMW-ja in ko je na običajen nekontroliran način zapeljal s Trga republike v drevored 1. maja (rekli bi, da je polagal), ga je vrglo s ceste preko žive meje najprej na pločnik, nato pa je imel srečanje tretje vrste z novo ograjico in klopjo v parku Pietra Coppa. Morda ga je bilo sram zaradi tako slabega obvladovanja ISO KM, skritih v njegovem avtomobilu, pa je enostavno odpeljal s parka in domov, kjer je avtu namenil malo počitka. Na njegovo nesrečo pa je v parku pozabil registrsko tablico, tako da ga res ni bilo težko najti Dečki so zapisali, da so doma našli konje, osla pa ne. Pa se je nekaj dni kasneje voznik sam javil na policijski postaji in se skesal ter obžaloval dogodek. Policisti so mu vrnili registrsko tablico, obžalovanje pa bo moral ponuditi sodniku, ki ga bo povprašal o razlogih za poskus letenja z avtomobilom in mu verjetno naložil stroške za popravila v parku. O učinkovitosti takšne kazni je seveda mogoče govoriti na dolgo, bolj ali manj pa je vsem jasno, da se večina takšnih prekrškarjev ne sekira preveč. Nekaterim kazni poravnajo starši, drugi jih poravnajo sami iz istega fonda kot so si kupili drage avtomobile, čeprav vsi vedo, da nimajo v delovni knjižici zapisanega niti enega delovnega dne. Avtorji Zakona o prometni varnosti so ob pisanju kazenskih določb imeli v mislih tiste prestrašene redoljubne občane, ki se bodo kazni bali še preden jo bodo dobili. Pozabili pa so tiste, ki jim nekaj deset tisočakov ne pomeni prav veliko. Zato bi veljalo razmisliti o tem, da bi tudi pri nas, tako kot v ZDA in še kje, uvedli kazni v obliki javnih del. Tako bi, naprimer, leteči BMW-jevec dobil za kazen mesec dni dela v parku, ki ga je tako brezobzirno poškodoval. Delo bi trajalo od odmih do treh popoldne, v parku pa bi bila tabla na kateri bi pisalo: Park ureja voznik, ki ga je s svojo brezobzirno vožnjo poškodoval. Zanesljivo bi bila takšna kazen veliko bolj vzgojna, saj bi bil prekrškar po eni strani deležen pozornosti javnosti, po drugi strani pa tudi država z njim ne bi imela nobenih stroškov, saj bi delo opravljal zastonj. In če se vam zdi kazen prehuda potem si zamislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi na podoben način zletel s ceste ob treh popoldne, ko je na pločniku, prehodu za pešce in v parku množica odraslih in otrok. Bi se vam tudi v tem primeru takšna kazen zdela prehuda? (DM) Računalniška delavnica za mlade VIRTUALNI SVET BO DOSTOPEN VSEM Včeraj popoldne so slavnostno odprli računalniško učilnico Društva prijateljev mladine Izola, za katero je društvo sredstva nabralo z dobrodelno dražbo "Podaljšajmo poletje v Izoli - Naši umetniki za otroke", ki so jo organizirali skupaj z Turističnim društvom Izola. Za začetek otvoritve se je najprej predstavil zborček otroške delavnice Zvezdice, ki deluje pod okriljem DPM-ja s pesmico, ki so jo napisali ob pomoči mentoric Barbare Motoh ter Branke Adamič v zahvalo vsem, ki so jim omogočili zabavo ter delo z novimi računalniki, prostor pa sta nato odprli županja Breda Pečan ter 9-letna Sara Davidovič, ki je le ena izmed rednih obiskovalk otroških delavnic. Županja je ob tej priložnosti pohvalila dosedanje delo društva ter izrazila željo, da se ta dejavnost razširi tudi izven starega dela Izole. Zvezdice tako nadaljujejo s svojim vsakodnevnim programom, v decembru še malce bolj praznično obarvanim - že čez vikend bodo okrasili delavnico, nato pa bodo še izdelovali darila ter okraske za praznovanje novega leta, ki si ga bodo pripravili tudi sami - 30. decembra jih bo namreč obiskal Dedek mraz. Nada Morato v KAREL ESIH: ZNAČILEN PRIMER VPETOSTI DUHOVNIKA V BIVANJE KRAJA IN LJUDI (2. del) Fašizacija - nov val poitalijančevanja in odpor Italijanska oblast je po letu 1923 postopoma ukinjala slovensko šolo, vsa slovenska društva in ustanove ter vsiljevala svoje, nepriljubljene fašistične. Leta 1929 je piranski šolski nadzornik poslal Operi nazionale di Assistenza all' Italia Redenta v Trst tole zanimivo poročilo: "V Kortah imajo 863 prebivalcev; vsi so slovenske narodnosti in govorijo samo slovenski jezik, razen ene družine, ki se je pred leti priselila iz Pirana. Kljub naporom italijanski jezik ni prodrl v vas. Vaščani se namreč niso mogli navezati nanj, ker čutijo še staro in globoko nasprotovanje do Italijanov. Poleg tega slabo vpliva na razmere slovenski duhovnik, ki ne skriva svojih sovražnih občutkov. Vas šteje ISO šolskih otrok od 6. do 13. leta; za vrtec jih je kakih 60. Zaradi nepoznavanja italijanskega jezika, s katerim se otroci prvikrat srečajo šele ob vstopu v šolo, morajo razred večkrat ponoviti Zato bi bilo nujno zgraditi vrtec do oktobra 1929'.' Okrožnica nadzomištva je priporočala vsem osnovnim šolam knjigo La dottrina fascista (AI/IV 1, str. 211). Nadzornik je razmere dobro opisal in na njegovo priporočilo so leta 1930 ob prisotnosti italijanske princese že otvorili vrtec. Aprila 1930 so zadnjega slovenskega učitelja, Fridrika Pečariča, kije bil tudi pevovodja in orglanist, premestili v Italijo. V tem obdobju je bila vpeljana že italijanska večerna šola, šolski otroci so se morali oblačiti v fašistične uniforme, 29.marca 1931 pa so Izolani v šoli nastopali s Kristusovim trpljenjem. Župnik je ta novi val poitalijančevanja zaustavljal z ustanavljanjem društev v okviru cerkve, kjer so farani smeli vsaj do neke mere v ljudski pesmi in molitvi ter v medsebojnih pogovorih izliti svojo slovensko dušo. Tako je ustanovil 8. avgusta 1930 dekliško Marijino družbo, kije imela svoj pevski zbor in leta 1932 kar 70 članic. 23 novembra 1931 je ustanovil fantovsko kongregacijo, ki je imela le tri shode. 24. aprila 1932 je ustanovil žensko Marijino družbo. Skrbel je, da so bili zapisniki teh organizacji in vsako pisanje nasploh napisani v lepem knjižnem jeziku. Skrbel je za lepoto pogovornega jezika. Po 16.oktobru 1928, ko so v šoli ukinili slovenski verouk, ga je začel poučevati v cerkvi. Obiskoval je družine in nekatere posvečal, pošiljal otroke v srednjo šolo in mladeniče v samostan. Soočal se je s dejstvom, da so mu na jugovzhodu odvzeli Lonzan in Krog in ju dali leta 1935 italijanski piranski fari, leta 1942 pa novi sečoveljski, tako kot so nameravali storiti že v Ravnikovem času. (nadaljevanje sledi) Dobrodelna dražba del likovnikov, ki imajo svoje ateljeje starem delu mesta in seje zgodila letos septembra na katamaranu Prince of Venice, je društvu navrgla dobrih dva milijona tolarjev dobrodelnih sredstev, natančneje 2.015.000 SIT. Od tega je društvo nekaj več kot ............ ^ milijon namenilo nakupu računalnikov, nadaljnih 386 tisoč tolarjev za ureditev prostora z opremo in prezidavo ter še dvesto tisoč tolarjev za notranjo opremo ter električne inštalacije, tako da končni obračun znaša 1.677.068 SIT, ostanek denarja pa namenjajo zagonskim stroškom dejavnosti. Seveda pa se zahvaljujejo vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili to otvoritev, še posebej pa Rdečemu križu Izola, ki jim je odstopil polovico predavalnice, ki so jo preuredili v računalnico. (MM) Ob 100 - letnici rojstva gosoda Karla Esihtj, župnika v Kortah OBNOVLJENE MATIČNE KNJIGE ŽUPNIJE KORTE KORTE, 9.12. po sv. maši ob 10.00 uri Matične knjige sodijo, poleg zemljiške knjige in katastra, v sklop treh najpomembnejših javnih evidenc So izjemno pomembno arhivsko gradivo in sodijo v prvo kategorijo nacionalno pomembne dediščine Sodijo pa tudi v kategorijo gradiva, ki je zelo veliko v uporabi. Zato so poškodbe najpogosteje posledica uporabe. Najbolj izrazite so mehanske poškodbe knjižnega bloka in vezave, na knjigah 20. stoletja pa se jim pridružijo še poškodbe, ki so posledica slabe kakovosti papirja in uporabljenih tint Pojavljajo, pa se tudi poškodbe, ki so posledica delovanja vlage. Problematika konserviranje in priporočila za nadaljnji dostop do te pomembne zvrsti arhivskega gradiva bo predstavljena na primeru reševanja matičnih knjig župnije Korte. Konserviranje in restavriranje matičnih knjig župnije Korte, je bilo zahtevno in obsežno delo, ki so ga kot skupinsko delo opravili v Sektorju za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Restavrirane so naslednje knjige: Krstna, poročna in mrliška knjiga 1708 - 1780, Krstna, poročna in mrliška knjiga 1780 - 1819, Krstna knjiga 1816 - 1855, Krstna knjiga 1889 -1922, Poročna knjiga 1815 -1893, Mrliška knjiga 1815 - 1858, Mrliška knjiga 1859 - 1898, Status ammarimi - 2. polov. 19. stoletja, Status animarum -19/20 stoletje Gre za obsežen restavratorski poseg, na 1008 listih, združenih v 9 knjižnih blokih Za restavratorsko delo je bilo porabljenih 1537 efektivnih delovnih ur. Restavrirane knjige bodo na ogled razstavi v Kortah, sicer pa hranjene v Škofijskem arhivu v Kopru. Na fotografiji je del restavratorske ekipe v kateri so bili: Jedert Vodopivec, Stanka Grkman, Tatjana Rahovskp-Šuligoj, Nataša Višnikar, Mateja Kotar, Matjaž Časar, Darja Harauer, Blanka Avguštin-Floranovič. -----zapknl- Anrlrpj TiipniV v l-znlj Kabelska televizija in Internet JAGODJE IN INTERNET ZE JANUARJA lijoča 'jWraj«owiu: K^aasMHjmer 1 'NSOlfctH ■ Mnogi izolski uporabniki Interneta, ki so pri koprskem podjetju Telmont spraševali o možnosti priključka preko kabelskega sistema so bili kar razočarani oziroma slabe volje, saj so dobili informacijo, da ostaja ta možnost dostopna le nekaterim delom koprske občine, medtem ko drugi deli slovenske Istre te možnosti nimajo zaradi tehničnih težav. Ko smo povprašali za kakšne težave gre nam niso povedali čisto natančno, nekako pa smo razumeli, da je težava v tem, ker drugi lokalni kabelski operaterji (teh je na obali še pet) nimajo možnosti obojestranskega prenosa informacij preko optičnega kabla, brez tega pa Internet seveda ni dostopen. Glede na to, da se zdi na prvi pogled ponudba Telmonta za nekatere kopske odjemalce kar ugodna smo seveda želeli izvedeti, kdaj bodo tudi v naši občini zagotovljeni pogoji za priključek na Internet preko kabelskega sistema, kije trenutno najbolj uporaben in tudi finančno dostopen. Aco Kabanica, direktor podjetja Elta, ki skrbi za kabelski sistem v treh izolskih krajevnih skupnostih (Staro mesto, Haliaetum in Jagodje -Dobrava) je povedal, da je bilo treba v zvezi s to uslugo kabelskih operaterjev rešiti kar nekaj problemov, vendar ti niso bili v prvi vrsti tehnične narave, saj imajo lokalni operaterji v izolski in piranski občini postavljen optični sistem z dvemi vlakni, tako da je obojestranski prenos informacij zagotovljen V Izoli je le še nekaj manjših območij, kjer bodo v kratkem zamenjali kabel, tako da bo dostop na internet zagotovljen vsem njihovim naročnikom. Vzroki za zamujanje so po njegovem predvsem v dogovarjanju s Telmontom, ki je s prihodom novega lastnika (Telemah) želel razvijati svojo vizijo ponudbe, ki pa ni bila skladna s tisto, ki sojo enotno pripravili in zagovarjali vsi drugi lokalni operaterji na obali Pogajanja z novimi lastniki Telmonta so bila dokaj dolga in naporna, končala pa so se uspešno, saj so se dogovorili o prenosu televizijskih signalov, ki jih je zdaj že 44 oziroma več kot so jih naročnikom obljubili ob sklenitvi naročniškega razmerja. IDEJE ZA DARILO: masažne banjice, elektronski merilniki krvnega tlaka, kozmetika iz povsem naravnih sestavin, grelne blazine, vlažilniki prostora, svetilke iz kristalov kamene soli, inhalatorji, vodni filtri, energijska krema in energijsko perilo, proti stresni "kozarec 2000", anatomski vzglavniki in še mnogo drugega... Akcijo nadaljujemo: ponovno bomo žrebali vikend paket in druge nagrade. Sodelujemo tudi v akciji DECEMBER V IZOLI -en sam vaš nakup lahko sodeluje kar v treh žrebanjih. URNIK: 8-12 In 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje i i Poleg tega pa se še vedno pogajajo o ponudbi Interneta na kabelskem sistemu, obstaja pa kar nekaj možnih variant. Po besedah Kabanice se prav lahko zgodi, da bomo imeli na obalnem kabelskem sistemu več ponudb večjega števila internet provajderjev, saj je poleg Siolove ponudbe, ki jo imajo v Telmontu zanimiva tudi tista, ki jo predstavlja Soft.net S tem posrednikom internet storitev sodeluje tudi kabelski operater v Postojni, ki je imel to ponudbo na kablu med prvimi v Sloveniji. Kot je zagotovil naš sogovornik bodo te dvome razrešili že pred novim letom in januarja bodo kabelski naročniki v tistem delu Izole, ki jo pokriva njihov sistem že dobili ponudbo za dostop do internet storitve na kablu V zvezi s postavljanjem kabelskega omrežja v Jagodju je direktor Elte povedal, da so po pridobitvi vseh ustreznih dovoljenj takoj začeli z deli, ki še zdaleč niso enostavna, saj morajo kabel vleči po zemljišču, ki je v lasti občine oziroma je javno dobro, kar pomeni, da morajo skoraj povsod rezati asfalt in nato vkopavati kable, kar je gradbeno naj dražja storitev. Kljub temu, da bo investicija v sistem zelo zahtevna pa bodo obdržali ceno priključkov na dogovorjeni ravni. Kabelski sistem, ki bo eden najmodernejših, saj bo v celoti vkopan v zemljo, bo pokril takorekoč celo Jagodje z izjemo objektov, katerih lastniki bodo izrecno nasprotovali postavitvi sistema. Po končanih gradbenih delih in postavitvi mreže ter opravljenem tehničnem pregledu bodo kmalu po novem letu kabelski naročniki v Jagodju lahko že spremljali vseh 44 televizijskih in cel kup radijskih programov, seveda pa se bodo tudi oni lahko riključili na internet, ko bo sistem postavljen, e največ nerešenih vprašanj pa je v odnosih med obema izolskima kabelskima operaterjema, Elto in j Društvom Livade oziroma podjetjem KTV Livade d.o.o., kije zdaj ustanovljeno za to dejavnost. i V Elti so prepričani, da jim KTV Livade s svojo nelojalno konkurenčnostjo povzroča poslovno škodo, saj nudi usluge kabelskega sistema po ekonomsko nerazumno nizkih cenah, ki sijih lahko privošči zato, ker nima nobenega zaposlenega delavca ali strokovnjaka za te storitve pač pa vse opravljajo po pogodbi z zasebnikom, vzdrževalcem sistema. Spor se je najprej razvnel ob priključitvi poslovne stavbe v Livadah, kjer je vrhovno sodišče razsodilo v prid Elti, vendar se pravda menda nadaljuje na Ustavnem sodišču. Podobno je bilo tudi v primeru priključitve novega stavbenikovega stolpiča ob zdravstvenem domu, kjer seje investitor odločil za ponudbo KTV Livade, ki bi za to storitev moralo narediti preboj s kablom preko Prešernove ceste, čeprav je Eltin priključek v neposredni bližini stolpiča. Po posredovanju policije in generalnega direktorja Primorja, kije bil s strani Elte obveščen o celotnem dogajanju je investitor vendarle sprejel njihovo ponudbo in zdaj imajo stanovalci tega novega stolpiča možnost priključka na Eltin kabelski sistem. Po besedah direktorja Elte se obeta zaplet tudi ob priključevanju turistično poslovnega centra Livade IL, kjer je (po informacijah Elte) društvo ponudilo brezplačno priključitev objekta, kar se Elti zdi ekonomsko nesprejemljivo, saj sami take ponudbe ne upajo niti predlagati, čeprav imajo svoj priključek v neposredni bližini objekta (križišče Jagodje). Spor med obema kabelskima operaterjema v Izoli se očitno šele dobro začenja, zato bomo kaj več o njem zapisali v naslednjih številkah, ko bomo objavili celoten pogovor z direktorjem Elte in se pogovorili tudi s predstavniki Društva ter občine in Upravne enote, ki je društvu izdala uporabno dovoljenje za upravljanje kabelskega sistema v Livadah. (MD) « ; “V' f, ti i mmmBmmuCBmtmSBKKKB NAPAD NA JAVNI TELEFON Poleg parka je bila posebnih nočnih akcij deležna tudi telefonska govorilnica v neposredni soseščini. Neznanci so razbili steklo in na steni govorilnice in odtrgali telefonski aparat. Telekomu so seveda povzročili lepo škodo, občanom onemogočili uporabo telefona, sebi pa dali podobo nevzgojenih barab, ki mestu gotovo ne želijo nič dobrega. V ISTRI NAIVEC NEPRAVILNOSTI? Slovensko javnost so kar nekako opogumile informacije, da so republiški inšpektorji doslej že dosegli odstranitev nekaterih nelegalnih oddajnikov mobilne telefonije. V Inšpektoratu RS za okolje in prostor vodijo inšpekcijske postopke glede postavljanja baznih postaj mobilne telefonije urbanistična in elektroenergetska inšpekcija ter inšpekciji za graditev in za okolje. Poglejmo kakšne pristojnosti in koliko postopkov vodi katera od njih Urbanistična inšpekcija zaradi baznih postaj mobilne telefonije brez dovoljenja vodi postopke protiMobitelu za 35 naprav, SI Mobilu za 13 naprav, Western Wireless International za 60 naprav. Zavezanci so po prejemu inšpekcijske odločbe v zadnjih mesecih sami odstranili 8 naprav. Investitor SI Mobil je eno odstranil tik pred prisilno odstranitvijo, investitorja Mobitel in WWI dve odstranjujeta sama v postopku upravne izvršbe, investitorju SI Mobil pa je bila ena bazna postaja prisilno odstranjena. Inšpekcija za graditev vodi trenutno 8 postopkov. Teh postopkov je manj, ker je praviloma izrečen ukrep urbanistične inšpekcije. Elektroenergetska inšpekcija vodi trenutno 19 postopkov, izrekla je 8 ukrepov, ki so bili tudi bili realizirani. Inšpekcija za okolje je do sedaj uvedla 2 postopka, vendar podlage za njeno ukrepanje v teh primerih ni. Največ inšpekcijskih postopkov vodijo prav v južnoprimorski regiji (27), najmanj pa na Goriškem (4),______________________ OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA OBČINSKA INŠPEKCIJA- SERVIZIO ISPETTIVO COMUNALE Verdijeva 1,6310 IZOLA - Via Verdi 1,6310 ISOLA Številka: 414-01-150/01 Datum: 05.12.2001 _ JAVNA DRAŽBA ZAPUŠČENIH VOZIL NAZIV BARVA ŠT. ŠASIJF./MOTOR.JA KRAJ ODVOZA YUCiO FLORIDA BELA VX 1103 A0000010132 Parkirišče pri ladjedelnici RENAULT RI8 BELA VFI134000D0805I22 Parkirišče pri ladjedelnici ZASTAVA POI.Y BELA VX1128A0001008855 Parkirišče pod Bclvederjcm LADA 2105 RDEČA XTA210500FI0828341 Parkirišče pri marketu Dipro ZASTAVA 128 RDEČA VX I128A0005157870 Kraška ulica ALFA 33 RJAVA ZAR905A1005243552 Parkirišče pri OS Livade ZASTAVA 1261’ RUMENA SUFI 26A00939000‘J Parkirišče Zvonimirja Miloša ZASTAVA YUGO BELA VX 1145A0000296713 Parkirišče ob Južni cesti FORD ESCORD RDEČA SFAAXXBBAABR76338 Parkirišče pri Ladjedelnici ZASTAVA YUGO RDEČA VX1145A00008993I2 Parkirišče pri Mehanu RENAULTR4 BELA VFI11280000411684 Parkirišče pri ladjedelnici WARBURG KREM 2522938 Staro Jagodje CITROEN GS KREM 106901963 Parkirišče pri gostilni Jasna ZASTAVA YUGO BELA VXII45AOOOOI49I55 Parkirišče na Maliji RENAULTR4 KREM VIT 11280000304470 Parkirišče pri Ladjedelnici RENAULT R18 KREM VIT 1340000G0206691 Parkirišče pri Mehanu ZASTAVA YUGO BELA VXI I45A000089782 Oh Progi RENAULT R4 BELA VIT 11280000412542 Parkirišče ob Južni cesti FIAT INNOCENTI SIVO MODRE B53/I *93359311 Oh državni cesti 111 RENAULTR9 ORANŽNA VITL42300E00105I9 Parkirišče pri Ladjedelnici ZASTAVA JUGO 45 VXI 145A0000239404 Medljan W GOLF BELA WVWZ.ZZI7ZCW 188405 Parkirišče pri OS Livade ZASTAVA 101 RDEČA S400500300 Parkirišče pri Ladjedelnici ZASTAVA YUGO MODRA Parkirišče pri Ladjedelnici ZASTAVA 128 Južna cesia ZASTAVA YUGO Južna cesia ZASTAVA 128 ZELENA Parkirišče pri OS Livade LADA KREM Med vinogradi Izola ZASI AVA 1261' Baredi Izola LADA RDEČA Med vinogradi Izola ZASTAVA YUGO RDEČA Med vinogradi Izola ZAS TAVA YUGO sivo modri: Med vinogradi Izola FIAT 127 Med vinogradi Izola ZASTAVA 128 Strunjan - Dobrava 1 RENAULTR4 RDEČA VIT 1280000463482 1 unel v Jagodju Izklicna cena za vsako vozilo je 25.000,00 SIT Javna dražba bo 18.12.2001 ob 10.00 uri na deponiji JP Komunale. Ogled bo možen eno uro pred začetkom dražbe. Podrobnejše informacije o dražbenih pogojih ter stanju vozil, lahko zainteresirani dobijo pri Občinski inšpekciji Izola, Verdijeva 1. Tel. 6600-350. OBVESTILO Obveščamo vas, da morebitni lastniki navedenih zapuščenih vozil lahko prevzamejo vozilo z ustreznim dokazilom do 18.12.2001 do 09.00 ure na deponiji zapuščenih vozil JP Komunale. V nasprotnem primeru bodo prodana najaviti dražbi. Vodja občinske inšpekcije: Silvana ZADEL OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Urad za komunalni razvoj Urad za komunalni razvoj Občine Izola na podlagi L, 5. in 15. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Izola (Ur. objave Občine Izola, št. 17/96, 8/97, 15/97, 10/99 in 3/01) s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE ZAVEZANCE ZA PLAČILO KOMUNALNIH TAKS PO ODLOKU O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA, DA ZA LETO 2002 PRIjAVIjO NAJKASNEJE DO 11. JANUARJA 2002 UPORABO VSEH TAKSNIH PREDMETOV ALI JAVNIH POVRŠIN NA OBMOČJU OBČINE IZOLA pisno ali na obrazcih za prijavo taksnega predmeta pri Uradu za komunalni razvoj Občine Izola, Postojnska ulica št. 3, Izola. Prijaviti je potrebno stanje in morebitne spremembe pri uporabi taksnih predmetov ali uporabi javne površine. V primeru, da se uporaba taksnih predmetov ali javne površine ne prijavi, bo zavezancem za plačilo komunalne takse odmerjena komunalna taksa po razpoložljivih podatkih in uradnih ugotovitvah nadzornega organa -Občinske inšpekcije občine Izola za čas od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta, ne glede na to, ali je bila uporabniku uporaba, kije sicer podvržena dovoljenju oziroma soglasju pristojnega organa, dovoljena ali ne. Obrazce za prijavo taksnega predmeta je mogoče dobiti na sedežu Urada za komunalni razvoj občine Izola. Številka: 423-04-75/98 Datum: 23.11.2001 Predstojnik Urada za komunalni razvoj Martin PODBREZNIK OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Ufficio per lo sviluppo comunale In virtù' degli articoli 1, 5 e 15 del Decreto sulle tasse comunali nel Comune di Isola (Bollettino Ufficiale, nn. 17/96, 8/97, 15/97, 10/99 e 3/2001) l'Ufficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola con il presente PUBBLICO AVVISO CHIAMA TUTTI I CONTRIBUENTI DELLE TASSE COMUNALI AI SENSI DEL DECRETO SULLE TASSE COMUNALI RISCOSSE NEL COMUNE DI ISOLA AD EFFEHUARE PER L'ANNO 2002 LA DENUNCIA DEI TASSABILI 0 DELL'USO DI SUPERFICI PUBBLICHE ENTRO E NON OLTRE IL GIORNO 11 GENNAIO 2002. LA DENUNCIA SI RIFERISCE ALL USO DI TUTTI GLI OGGETTI SOGGETTI A TASSAZIONE E DI TUTTE LE SUPERFICI PUBBLICHE NEL TERRITORIO DEL COMUNE DI ISOLA. La denuncia va presentata per iscritto, oppure sugli appositi moduli, presso l'Ufficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola, Via Postojna n. 3, Isola. La denuncia si riferisce sia allo stato che alle eventuali modifiche concernenti l'uso del tassabile o della superficie pubblica. In caso di mancata denuncia del tassabile o dell’uso della superficie pubblica, ai contribuenti la tassa šara' commisurata in base ai dati disponibili ed ai rilevamenti ufficiali dell'autorità' preposta al controllo - il Servizio ispettivo comunale del Comune di Isola, per il periodo compreso tra il lo gennaio ed il 31 dicembre dell'anno corrente, indipendentemente dal fatto che all'utente l'uso soggetto al permesso ovvero al consenso dell’autorità' competente sia stato concesso o meno. I moduli di denuncia sono disponibili presso la sede dell'Ufficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola. Prot. no.: 423-04-75/98 Data: 23.11.2001 Capo deH'Ufficio per Io sviluppo comunale Martin PODBREZNIK NEKDANJE KOLONSKO POSESTVO V POLJU 29 Pojasnila v zvezi s člankom "Togi predpisi in dolgotrajni postopki". V izolskem glasilu Mandrač je bil 20. septembra 2001 objavljen članek z naslovom "Togi predpisi in dolgotrajni postopki", ki opozarja na problematiko v zvezi s kulturnim spomenikom, nekdanjim kolonskim posestvom v Polju 29 pri Izoli. Poudarja predvsem težave in zapreke, ki prizadevajo lastnika spomenika. Kot odgovorna konservatorka Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran se čutim dolžno pojasniti nekatere stvari, ki so v tekstu interpretirane narobe, saj izhajajo iz napačnih oziroma pomanjkljivih podatkov. Sklepam, da je do tega prišlo zaradi enostranskega zbiranja informacij, ki jih je novinarki kot edini posredoval lastnik posestva Valter Božič. Pojasnila bom posredovala po točkah in bodo vezana na posamezne trditve v obravnavanem članku. 1. Na izjavo g. Božiča, da gre pri obnovi stavbnega kompleksa za "počasnost birokratskih mlinov" in "počasno mečkanje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran", želim odgovoriti s kratkim kronološkim pregledom dogajanja. G. Božič je prvič pridobil soglasje k lokaciji za obnovo stavbnega kompleksa 29. 7. 1993 (št. dopisa S/III-1317-93). Zavod je kandidiral za pridobitev finančnih sredstev leta 1994, akcija spomeniškovarstvene obnove pa je stekla leta 1995. Od leta 2000 je začasno prekinjena. Letos je lastnik imel možnost kandidiranja za spomeniškovarstveni projektni razpis Ministrstva za kulturo 2002-2003. Kljub vzpodbujanju, da ne rečem kar priganjanju odgovorne konservatorke, pa ni izpolnil vseh svojih obveznosti v postopku pridobivanja dokumentacije in slednja ni bila pravočasno pripravljena. Med izvajanjem spomeniškovarstvene akcije so bili izdelani arhitekturni posnetek stavbnega kompleksa in PGD-statični izračun za sanacijo objektov. Obnovljene so bile strehe na objektih osrednjega stavbnega niza, sanirani dimniki, izdelane protipotresne in AB-horizontalne vezi. Izvedene so bile ojačitve temeljev, hidroizolacija, injektiranje zidov za preprečitev kapilarnega dviga, injektiranje zidov na poškodovanih mestih, obnova razbremenilnih preklad. Obnovljena in adaptirana je bila nekdanja posestnikova hiša, kjer družina živi. Za hišo je bila obnovljena kamnita škarpa. Izdelan je bil izvedbeni projekt za rekonstrukcijo objektov, ureditev okolice in vnos nove, turistične namembnosti. 2. Tudi na izjavo g. Božiča o "ogromnih stroških", ki naj bi bili " veliko višji, kot če bi sam poiskal izvajalce", nameravam odgovoriti predvsem z navedbo konkretnih podatkov. Začetno dokumentacijo (arhitekturni posnetek in statični izračun) je v celoti financiralo Ministrstvo za kultura Izvajalec, po besedah g. Božiča izrazito predrag, je bil izbran kot najugodnejši na podlagi uradnega zbiranja ponudb 3. 10. 1995. Država in občina sta v izvedbo projekta vložili nepovratna finančna sredstva. Soparticipacija Ministrstva za kulturo je bila vsa leta petdeset odstotna Leta 1995 je bila pogodbena vrednost dva milijona tolarjev, leta 1996 tri milijone. To leto je g. Božič prispeval polovico, deloma s plačilom in deloma, ker mu je bilo tako lažje, z lastnim prispevkom v delu. Leta 1997 je akcija zastala zaradi tedanje nezmožnosti sofinanciranja s strani lastnika. Leta 1998 je bilo odobreno štiri milijone tolarjev, od katerih je g. Božič svoj delež (50%) poravnal približno do slabe polovice s plačilom izstavljenega računa, ostalo pa s prispevkom v delu in materialu. Leta 1999 je bila pogodbena vrednost deset milijonov tolarjev. Polovico Božičevega deleža je v višini dva in pol milijona tolarjev prispevala občina Izola. Vse cene so podane v nerevalorizirani obliki, prepisane so iz originalnih pogodb oziroma izstavljenih računov. 3. Pritožbe zaradi slabo izvedenih del in obžalovanje, "daje zavodu pustil proste roke pri obnovi in izbiri izvajalcev" so nerazumljive. G. Božič je namreč spočetka navdušeno sprejel dejstvo, da bo njegovo posestvo pridobilo status kulturnega spomenika. Strinjal seje, da bi z vnosom kulturno - turistične ponudbe postal zanj ekonomsko zanimiv. Že na začetku sodelovanja je bil seznanjen s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot lastnik spomenika. Seznanjen je bil tudi s tem, da mora dela izvajati nekdo z ustreznimi referencami, pridobljenimi na osnovi delovnih izkušenj. Še manj razumljiv je komentar novinarke, s katerim bralce skorajda spodbuja k "črnim gradnjam". Naj še pojasnim, da se je pri izvajanju del zataknilo v delu, kjer je bil konservatorski nadzor manj strog (kopalnica, določeni posegi v stanovanju), to pa predvsem zaradi nezmožnosti kontaktiranja med investitorjem in izvajalcem. Ostala dela so bila narejena kvalitetno. Nekoliko patetičen zaključek o "neprodanih pridelkih na tržnici" bi lahko zamenjalo pošteno priznanje, da je g. Božič izvajalcu še vedno dolžan milijon tolarjev. 4. Izjavo o dokumentaciji, ki "že dve leti ni in ni gotova" moram pojasniti vsaj z nekaj stavki. V preteklih letih so bili izdelani arhitekturni posnetek, načrt za statično sanacijo objektov (že navedena) in načrt za adaptacijo stanovanjske hiše. Dela so se izvajala postopno, v skladu z najnujnejšimi potrebami (nevarnost samoporušenja, ureditev bivalnega objekta...). V določeni fazi je g. Božič izrazil željo, da bi stanovanje in kmetijsko dejavnost preselil v novogradnjo in bi stara poslopja namenil izključno kulturno - turistični ponudbi. Predlog je bil sprejemljiv in pomočjo kolega arhitekta sva se nemudoma angažirala pri pripravi dokumentacije in 3.7.1996 je bila s strani pristojne upravne enote sklicana obravnava. Vendar si je g. Božič zaradi previsokih stroškov za novogradnjo premislil in se ponovno usmeril k prvotni zamisli. In v tej smeri smo nadaljevali delo. Za vnos nove namembnost je bilo treba izdelati izvedbeni projekt. V ta namen je bil na Zavodu predhodno pripravljen konservatorski program Dva konservatorja (etnologinja in arhitekt) sva nadzorovala kvaliteto izvedbe projekta in danes lahko trdimo, da le - ta ob doslednem upoštevanju konservatorskih zahtev istočasno omogoča uresničitev zastavljenih turističnih programov. Zataknilo pa se je na pristojni upravni enoti Gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati brez lokacijske dokumentacije; slednja še ni popolna, ker manjka soglasje Rižanskega vodovoda Po izjavi izdelovalca projekta je do tega prišlo, ker g. Božič še ni uredil z njimi določenih obveznosti. Za kaj natančno gre, ne vem, gotovo pa je, da je to edina ovira na poti k pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja. Namesto zaključka Menim, da pomeni največjo oviro za uresničitev projekta dejstvo, da g. Božič ni prepričan, ali si tega v resnici želi Po začetnem uspešnem sodelovanju se me vse bolj polašča občutek, da se je njegovo navdušenje poleglo takoj nato, ko je bila obnovljena stanovanjska hiša. In ker prosi, naj mu "vsaj že enkrat nalijemo čistega vina, da bo vedel, pri čem je", bom to storila. Kot odgovorna konservatorka se čutim dolžno, da privedem revitalizacijo spomenika do konca. Na pol obnovljene stavbe brez namembnosti bi bile ponovno prepuščene propadanju. Tako ne bi le izgubili kulturnega spomenika, ampak bi bil nesmiselno potrošen državni in občinski denar. Ce g. Božič ne namerava nadaljevati s projektom, kot je bilo zastavljeno na začetku, bom Ministrstvu za kulturo in občini Izola uradno posredovala poročilo o sedanjem stanju, pa naj sami presodijo o tem, ali in na kakšen način naj g. Božič vrne pridobljena sredstva. Morda bo tedaj nehal "kaliti vino" z izkrivljanjem resnice in brezobzirnim obtoževanjem konservatorjev in izvajalcev in bo svoje moči usmeril v pridobivanje sredstev za realizacijo zastavljenih programov. Ne nazadnje je prišlo do sofinanciranja projekta s strani občine Izola tudi po zaslugi podpisane odgovorne konservatorke, kar je razvidno iz dopisov med občino Izola in Zavodom. S priporočilom sem se pisno obrnila tudi na Stalno konferenco za lokalne skupnosti v Ribnici, ki naj bi finančno podprla projekt g. Božiča, čeprav to ni bila moja naloga. Sedaj je na vrsti lastnik, da prekine s "počasnim mečkanjem" in končno prevzame P0^0- Eda Benčič Mohar, višja konservatorka na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran MIKLAVŽ JE ŽE PRIŠEL Lani je bilo vse nekoliko bolj slovesno, od odra do vremena, kije bilo že čisto zimsko. Letos pa se je zaradi gradnje na Manziolijevem trgu dogajanje preselilo na začetek Ljubljanske ulice, kjer je premalo prostora za veliki oder, vendar to ni motilo najmlajših, ki so spet v velikem številu prišli pozdraviti Miklavža in njegovo spremstvo. Prizorišče pred kavarno bo živahno vse do božiča, ko bodo oder prestavili na Verdijevo ulico, kjer bo tudi silvestrovanje na prostem. ODBOJKA-2. DOL-moški BrezovicaJzola 1:3 MB, -22,22, -211 Izdani nadaljujejo s serijo dobrih iger in tudi na gostovanju v Brezovici so vknjižili dve novi točki, izgubili pa so niz z ekipo , ki je bila vsaj na lestvici blizu izolskim drugoligašem. Z 12- timi točkami so zdaj trdno uvrščeni v sredino lestvice, prihodnjo soboto pa bodo doma igrali s tretjeuvrščeno Mislinjo. 3.DOL-ženske Grosuplje:lntemal A Izola 0:3 (-17, -18, -191 Izolske odbojkarice so gotovo presenečenje tega prvenstva, saj so se z zadnjo zmago učvrstile na drugem mestu prvenstvene lestvice, kar gotovo niso načrtovali pred začetkom prvenstva. Pravzaprav je vrh rezerviran za obalna moštva, saj so prve Koprčanke, druge Izolanke in tretje Pirančanke. V naslednjem krogu bodo Izolanke doma igrale proti moštvu Italijanske skupnosti, kjer zmaga ne bi smela biti vprašanje, nedvomno pa bodo odločilne medsebojne tekme treh obalnih ekip. KEGLJANJE-IJUiga ženske Brest:IZOla 5:3 (2589:2479) Izolanke so proti Cerkničankam dobro odigrale in malo je manjkalo, pa bi pri favoriziranih domačinkah osvojile najmanj točko, še posebej zato, ker se je med dvobojem poškodovala najboljša domača igralka. Konec jesenskega dela so Izolanke pričakale na sedmem mestu s sedmimi točkami. KAPUČINO ROKOMET-1. DRL-moški Slovan-Izola 35:27 (10:11) Izola: Vončina, Božič 6, Cetin, Muha 7, Vukovič 4, Žeger, Bubnič, Čebular 3, Cah 2, Slama 1, Grujčič, Kleva, Gregorič, Sovdat Sedemmetrovke: Slovan 3 (1), Izola 1 (0). Izključitve: Slovan 8 minut, Izola 14. Kljub temu, daje v zadnjih letih ekipa Slovana bila nekako na ravni izolskega moštva, pa je letos med njima precejšnja kakovostna razlika. Ljubljančani so se pred prvenstvom okrepili (Šafarič, Leve, Denič...) in tudi organizacijsko prenovili in počasi se želijo vrniti na pota stare slave. Kodeljevo pa tako in tako ostaja hram slovenskega rokometa, pa čeprav tam ni več takšnih tekem kot v Golovcu, pa tudi gledalcev je precej manj, manj tudi kot v izolski športni dvorani. Izolani nadaljujejo z nabiranjem izkušenj, točke pa prepuščajo nasprotnikom. Pretekli teden je trenerja Fredija Radojkoviča zadovoljil Pucer, predvsem s svojo igro v obrambi, med tednom pa se je poškodoval, tako da ga v Ljubljani ni bilo niti na klopi. Kljub temu so Izolani želeli drago prodati kožov in v uvodnih petih minutah še vodili (2:1). V nadaljevanju so Slovanove! z nekaj hitrimi protinapadi že sredi prvega polčasa prišli do občutne prednosti (14:8). Izolani so se približali na 15:12, vse ostalo pa je bilo popolnoma v znaku razigranih gostiteljev. Sele v finišu tekme so si Ljubljančani privoščili nekaj manj zbrano igro in obalni igralci so zaostanek 17:30 vidno zmanjšali na sprejemnljivih 8 zadetkov razlike. V soboto čaka Izolane še zadnja tekma v jesenskem delu prvenstva v domači dvorani proti Termu. NAMIZNI TENIS - Vsi naslovi Arrigomnr V nedeljo je v Novi Gorici potekalo primorsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. V konkurenci petih primorskih klubov, ki so na prvenstvu sodelovali so bili brez prave konkurence tekmovalci in tekmovalke Arrigonija. Pri dečkih so osvojili kar prvih pet mest v posamezni konkurenci, ter prva tri mesta v tekmovanju dvojic. Tako je naslov zasluženo pripadel Matjaži! TrbOVCU, drugi pa je bil VUKOViČ Gregor, pri dvojicah pa sta bila prva Trbovc Matjaž in Vukovič Gregor pred Simonom Frankom in Blažem Petrino. Pri mlajših pionirkah je slavila Ropret Maja, ki je brez težav tokrat premagala dve leti starejšo Eriko Kralj iz Vrtojbe, v igri dvojic pa sta bile prve Maja Ropret ter Kristin Fatoric Uvrstitve: mlajši Pionirji l. Trbovc Matjaž, 2. Vukovič Gregor, 3. Petrina Blaž, 4. Frank Simon, 5. Argenti Luka dVOjiCO: 1. Trbovc Matjaž / Vukovič Gregor, 2. Frank Simon / Petrina Blaž, 3. Argenti Luka / Juriševič Klemen mlajše Pionirke: l. Ropret Maja, 3. Fatorič Kristin, 4. Ropret Romina dVOjiCO: I. Ropret Maja / Fatorič Kristin BOKOMET-STABEJŠI DEČKI BK MITOL SEŽANA:MRK IZOLA 16:22 Izolski starejši dečki so minulo soboto gostovali v Sežani. Sežana se je pokazala kot slabša ekipa, rezultat pa ni realen kakovostni razliki, saj se tudi naši niso izkazali. V prvem polčasu so domači uspešno parirali našim do lO.minute, do konca polčasa pa naši pobegnili na 6 golov razlike (7:13). V drugem polčasu so Izolani razliko podvojili, trener Hrvatin, pa je dal priložnost tudi drugim igralcem. Ti so bili slabši od domačih in razlika je na koncu bila enaka tisti iz prvega polčasa. MRK iZ0LA:BK CIMOS KOPEB 11:17 Tekme med Izolo in Koprom so bile vedno zelo zanimive in polne borbenosti. Tokrat pa temu ni bilo tako. Koprčani so z visoko razliko v Izoli porazili nase fante. V prvem polčasu je bil izid izid vseskozi izenačen, ob koncu pa so Koprčani povedli za dva gola. V drugem polčasu se je Izolska ladja začela potapljati. Naši so proslavili gostujočega vratarja, ki je branil odlično, v obrambi pa niso našli rešitve za razpoložene goste. Tako imajo sedaj naši skupaj 6 zmag in 2 poraza (oba proti Kopru) in so na drugem mestu, tako da imajo velike možnosti za uvrstitev v drugi del tekmovanja. Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Rok Gomezelj 12, Matej Kleva2, Uroš Srabotič 1, Matej Srabotič 5, Rok Radojkovič 1, Jan Radojkovič 1, Rok Jurman 9, David Ivančič, Rok Kocjančič 1, David Ivančič 1, Miran Kaligarič, Matic Čebulj 4, Matjaž Piantoni-Žeger, Matej Srebotič 2, Amel Redžič, Alen Kuburič, Jasmin Dedič KADETI - RK MITOL SEŽANA:MRK IZOLA Minulo soboto, so kadeti odigrali 11.kolo v Sežani. Prikazali so lepo igro, z nekaj napakami, a zmagani bila nikoli vprašljiva. Večino golov so naši dosegli iz protinapadov, kjer sta bila najupešnejša Čosič in Kleva, v obrambi pa sta se zelo izkazala tudi oba vratarja. Naši so tako še vedno prvi na lestvici, to soboto pa bodi gostili Koprčane, tekmo pa lahko označimo za "derbi". Za Izolo so igrali: Aleš Puhar, Zoran Stampfer, Rihard Destradi, Dejan Starman 1, Luka Gomezelj 1, Martin Franetič, Andrej Kleva 10, Elvin Čosič 8, Kristjan Vajukič 2, Miha Stanič 1, Matej Marinac, Mitja Lukežič 2, Jure Zrinski 2, Luka Volk 1 KADETI - MRK IZ0LA:RK CIMOS KOPER 23:25 Tudi izolski kadeti so doživeli boleč, a nepomemben poraz proti Kopru. Vedno bolj očitna so njihova nihanja v igri na različnih tekmah, saj se enkrat pokažejo kot uigrana ekipa, dmgič pa delujejo kot razglašena violina. Žal je bilo tokrat tudi tako in že ob polčasu so Koprčani vodili za dva gola (10:12). Na koncu je bilo zelo tesno, toda Koprčani so ohranili minimalno vodstvo in zasluženo zmagali. Kadeti so že v nadaljevanju tekmovanja saj imajo 8 zmag in 2 poraza, do konca pa sta še dve koli. Za Izolo so igrali: Zoran Stampfer, Rihard Destradi, Luka Volk 3, Luka Gomezelj 2, Andrej Kleva 7, Elvin Čosič 3, Kristjan Vajukič 1, Miha Stanič, Mitja Lukežič 4, Matej Marinac, Jure Zrinski 2, Urban Hrvatin. Alen Iliševič. Martin Franetič 1______ / \ POGLED STRANI {-'/k) piše ŽARKO U za Kapučino Športi V rokometni Izoli še vedno vse na (zadnjem) mestu. Sobotna tekma proti Slovanu ni v ničemer izstopala od letošnjega povprečja. Čeprav sam poraz sodi med "znosne", pa so vse ostale stvari še vedno nedorečene. Ekipa si še vedno nabira izkušnje, vendar pa se že sedaj razmišlja o ceni teh izkušenj. Vrednost ekipe je na rokometnem trgu padla, tudi najboljši poznavalci rokometa si niso upali (dovolili) napovedati tako črne jeseni. Tudi sam nisem predvideval nule, samo pripravljalno obdobje res ni kazalo, da čaka ekipo pravi brodolom. Iz tekme v tekmo je težje igralce regenerirati in jim vliti prepotrebno zaupanje. Denarna kriza še poglablja in razjeda odnose, trener skuša, toda že prisotnost in aktivnosti na treningih so daleč od "norm" prvoligaških ekip. Teoretično in statistično je ekipa še vedno v igri, lahko se pokaže kakšen bogat stric in obdrži vse na površju. December, mesec, ko darila padajo "z neba", ali ne bi kdo od znanih dobrotnikov obiskal tudi rokometno dvorano? Ženski rokomet je trenutno rekreacijsko obarvan. Igralke in vodstvo bodo premor zaradi Svetovnega rokometnega prvenstva izkoristile za zacelitev ran in čimboljšo pripravo za drugi del. Čaka jih turnir v Italiji, odigrale bodo več prijateljskih tekem in skušale popraviti bled jesenski vtis. Z novim letom čaka dekleta tudi evropski krst in tam morajo pustiti res dober vtis. Izbira nasprotnikov je res pestra in nestrpno se pričakuje ime prvega nasprotnika, ali bo po naši "meri"? Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net MIKLAVŽ LETA 2001 Zadnji trenutek pred oddajo v tisk smo vendarle naredili tudi posnetek letošnjega obiska dobrega moža po imenu Miklavž, ki je tokrat prišel pred kavarno Alla Porta in tam pozdravil množico otrok in njihovih staršev. Pred prihodom Miklavža s spremstvom so si prisotni lahko s ogledali igrico v kateri ' so nastopili mladi igralci društva mladih kristjanom Jona. UPOKOJENCI IN RAČUNALNIKI Društvo upokojencev Izola v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc organizira za svoje člane OSNOVNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ. Tečaj bo dvakrat tedensko po dve uri, skupaj 20 ur in bo pričel prve dni januarja 2002. Prijave in podrobnejše informacije dobite na sedežu društva v uradnih dneh. Število tečajnikov je omejeno, zato pohitite s prijavami. - Društvo upokojencev Izola DRUŠTVO IZGNANCEV Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16. - 18. ure je odprta pisarna za člane Društva izgnancev. Prostori pisarne so v Plenčičevi ulici v prostorih Združenja borcev in udeležencev NOB. DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava vabita svoje članice in člane na srečanje ob zaključku leta, ki bo dne, 29. 12. 2001 v Hotelu Delfin s pričetkom ob 19. uri. Prijave sprejemamo v pisarni društva, vsako sredo, od 15. do 17. ure, cena večerje je 1.500 Sit. Vabimo Vas, da skupaj proslavimo odhod starega in prihod novega leta. -P0PUSTI-P0PUSTI-P0PUSTI- od 6.12. 2001 do 6.3. 2002 »J5SSSSS'—»*« v Izoli, Veliki trg 6, v Mandraču tel.: 05/ 641 56 50, 641 86 50 KNJIGA MLADIH 0 NENASILJU V petek, 30.11.2001, je v Izolski kino dvorani potekala predstavitev deset dnevnega srečanja mladih, ki so ustvarjali in ustvarili "Knjigo mladih o nenasilju" (Young people's hook on non-violence); mednarodni projekt v okviru Združenih iger narodov , ki združuje mlade v boju za mir in razumevanje. Člani Mladinskega združenja Mladi glasovi Slovenije smo izpeljali tretji uredniški sestanek za Knjigo mladih o nenasilju, ki je potekal v Izoli od 22.11. do 1.12. Udeležilo se gaje 38 mladih iz 8 evropskih držav. Poleg držav članic Združenih iger narodov (United Games of Nations), so v projektu sodelovale še tri partnerske organizacije: Associazione formazione, scambi e attività interculturali iz Rima, norveška organizacija Norwegian people's aid in mednarodna organizacija Peace Child, s sedežem v Londonu. Proces pisanja Knjige se je začel že leta 2000 na Češkem, drugi uredniški sestanek je potekal na Madžarskem aprila letos, tretji pa v Izoli. Udeleženci so v Izolo prišli z že pripravljenimi poglavji saj je vsaka sodelujoča država pripravljala svoje poglavje knjige. V Izoli smo vse skupaj pregledali in tako lahko zdaj javnosti predstavimo 83 strani napisanih od mladih za mlade. V Knjigi smo poskušali mladi razložiti naše poglede na nasilje, opisati naše izkušnje z nasiljem, in kar je najpomembneje, v knjigi predlagamo tudi nekatere rešitve. Kot nam je povedal Aleksej Skok , koordinator projekta za Slovenijo:" Knjigo je pisalo in pomagalo ustvarjati več kot 600 mladih po celi Evropi. To je prispevek vseh nas k kulturi nenasilja, ki je danes še toliko bolj pomembna glede na dogodke po 11. septembru." Knjiga naj bi bila uradno predstavljena na sedežu Unesca v Parizu, evropskem parlamentu v Bruslju in pri Svetu Evrope v Straburgu konec prihodnjega leta.Tiskovne konference se je udeležila tudi izolska županja Breda Pečan, kije nagovorila vse prisotne in povedala kakšen vpliv imajo taki mednarodni projekti na razvoj mesta in celotne regije. Za konec pa je dr. Werner Greis, predsednik United Games International, predstavil nadaljnji razvoj knjige in načrte za prihodnost. Kristina Zelič PROJEKT PODPIRAJO: URAD RS ZA MLADINO MLADINSKI SVET IZOLA JSKD (Ol IZOLA) IZ0PRIN i, prc dejavnosti Mladinskega Izolskega Centra. 8.12.2001 ob 18.00 se v prostorih Mladinskega sveta Izola predstavljata: |n MC Brežice Mladinski center Brežice www.mc-brezicc.si MaMa MLUtU jc namenjena združevanju organizacij, ki sc ukvarjt^jo s N problematiko mladih zaradi.. ^ >• M«*M* no 9/'o*Ao\q° www.mlc-mlc.oro into, o4i v/ / ur j OcgorCiCev« '2 1 \ V "ZLATARSTVU ČERNE" VAM BOMO Z ZADOVOLJSTVOM PREDSTAVILI: - RAZNOVRSTNI NAKIT IZ ZLATA IN SREBRA - BISERE "SCHOEFFEL" - POROČNE PRSTANE POPRAVILI BOMO VAŠ POŠKODOVAN NAKIT ALI PA GA IZDELALI PO VAŠEM OKUSU IN ŽELJAH. OBIŠČETE NAS LAHKO V SREDIŠČU IZOLE OB MANZIOLIJEVEM TRGU. ŽELIMO VAM PRIJETEN ZAKLJUČEK LETA IN SREČNO 2002. December v Izoli ~ Dicembre a Isola JOLLY MODA Marja Marušič s.p. Strma pot 2 6311 Jagorj e (Izola) tel 05/641-41-16 GSM: 041 728-408 ■ ženska in moška konfekcj a ■ spodnje perilo ■ modni dodatki ■ novoletni program Urnik: 9-13,16-19 Tildi ob sobotah V letošnjo akcijo December v Izoli se je vključilo več kot 60 izolskih trgovin, kar je največ doslej. Tokrat vam predstavljamo dobro tretjino vseh trgovin, ki so se odločile za sodelovanje v akciji. Naj še na kratko ponovimo pravila Decembra v Izoli: za vsak nakup nad 3-000 tolarjev v sodelujočih trgovinah kupec prejme kupon s katerim sodeluje kar v dveh žrebanjih: v zaključnem žrebanju, ki bo 14-januatja in v katerem bo izžreban dobitnik Seata Ibize, izleta v London za dva ter drugih nagrad (naštete so na zadnji d.o.o. BAN na avtobusni postaji (nasproti pošte) Cankarjev drevored Urnik: non stop 8-19 sobota 8-13 obutev, torbice, dežniki, copati V MESECU DECEMBRU -20% POPUST DISCONT BTC ■ BAJT Industrijska cona proti Drogi Polje 9e, Izola Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač Urnik: non stop od 7 - 18 sobota od 8 -12 Darila, art & hobby materij ali '^(CARMEN) Izola, Sončno nabrežje 7 0 M /"'T7T'VT> A M VRTNARIJA IN CVETLIČARNA tel.: 641 - 82 - 27 d o °- KoPer Cankarjev drevored, Izola VES DECEMBER PRODAJNA RAZSTAVA BOŽIČNO NOVOLETNEGA ARANŽIRANJA odprto: pon. - pet od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 16.00 A.T.Sa BORIS Prešernova cesta (pri bencinskem servisu) ODPRTO: non stop 8-18 sobota 9-13 REZERVNI DELI, MOTORNA OUA ZA MOTORJE IN AVTOMOBILE IK ir Alt Od 1T. Decentra L- wése/Z/r/co *4 y ss 4» razvijanju filma Jč __ __ ^ Drevored l.maja 4a Izola tei: 64039 77 GOSTILNA ffèJUrlò Veliki trg - izolski mandrač odprto vsak dan od 8.00 do 23.00 in izdelavi fotocjafij otdarimo z novim barvnim filmom ammmmmmmmmmmmmwmmmmmMmmmmmmmm DZS knjigarna in papirnica (Lipa) RIBJE SPECIALITETE, DOMAČE VINO Odprto od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 12.30 - novoletni program - novoletne razglednice in čestitke -DARILA -AKCIJA PRI NAKUPU KNJIG ■■■■■■■■■■■■■■■■■H Koprska ul. 28 tel. 640 40 55 KOZMETIKA, BIŽUTERIJA, ČISTILA IN PRIPOMOČKI ZA DOM URNIK 8-12, 16-19 sobota 8-12 Frizerski salon GREGORČIČEVA GORTANOVA TRŽNICA Odprto non stop od 8 -19, ob sobotah od 8 -17. Gortanova 2, Izola, tel.: 641 97 68 Sodelujoče trgovine / l.del strani časopisa) ter v tedenskih žrebanjih, od katerih bo prvo potekalo ll.decentbra. Tudi v teh žrebanjih bodo razdeljene praktične nagrade, kot na primer silvestrovanje za dva v enem od izolskih hotelov, fotoaparati, športne torbe in druge nagrade. Že bežen sprehod po Izoli pa nam je odkril, da imajo izolske trgovke in trgovci letos na zalogi veliko idej za praznično obdarovanje. Nekaj nam je morda že prinesel Miklavž, Božiček in Dedek Mraz pa lahko še izbirata. ADRIA Veliki trg 11 tel. 640 06 60 urnik: 9.30 - 12.00 13.00 - 18.00 Postojnska 11, Izola tel.: 641 63 33 Nudimo Vam PEČENE enst <*000 item ODQKA, HAMBURGER, UlrtreSji oc? 1 L$> clo Io:§8 PIZZE, TOPUESENCMČE O tf Barbara Lušič - Knez s.p'. Ljubljanska 24 / Izola / Slovenija Phnne: +386/(0)5/640 05 00 Fax: +386/(0)5/641 70 44 e-mait: fotiwptika.rii8fiiswl.net ah - NOVO ! SONČNA IN KOREKCIJSKA OČALA -KOLEKCIJA 2002 5 °/o gotovinski popust V DECEMBRU FOTOGRAFSKI IN DIGITALNI STUDIO Sončno nabrežje Urnik: vsak dan od 8 AKCIJA DECEMBER OB VSAKEM RAZVIJANJU FILMA IN IZDELAVI FOTOGRAFIJ VAM PODARIMO POVEČAVO 20 x 30 CM NUDIMO: ALBUME, FOTOAPARATE, OKVIRJE SLIK 12, sobota od 8 - 13 tvtvwfBteftiMtMy-sp-.fi POZOR: VSAK PETEK IN SOBOTO Manufaktura 10 % popusta pri ----------GOTOVINSKEM NAKUPU Poslov. 14 - Kumarjeva 1 Poslov. 16 - Koprska 20 ' VELIKA IZBIRA N0V0LETNEGAPR0GRAMA - prodaja na več čekov in potrošniški kredit V MESECU DECEMBRU ODPRTO NON STOP DO 19.00, OB SOBOTAH DO 18.00. CARBONIPNEUS Dario Carboni s.p.-i.a. Ind.cesta 4, Izola Isola Servis, prodaja in obnova avtogum Servizio, vendita e ricostruzione pneumatici urnik: 8.30- 12.30 in 13.30-17.00 sobota: 8.00 - 12.30 sai0 Vse vrste ^ frizerskih «j ^ storitev. » SS Oblikovanje & obrvi. Jjl£/ua IjfjdfaiHif A Ličenje. Pittonijeva 11 tel.: (05) 640-39-08 ZMRZNJENE IN SVEŽE RIBE PO ŽELJI OČIŠČENE IZOLA Obiščete nas lahko med 7. in 13.uro od ponedeljka do sobote na Kristanovem trgu (pri tržnici), pokličete pa na tel. 66 32 740. TRAFIKI: - Veliki trg - Drevored l.maja TUDI PRI NAS LAHKO IZBERETE LEPO DARILO CICA knjigama in papirnica Manziolijev trg tel.: 641 83 03 Se nikoli nismo imeli na naših policah toliko knjig kot jih imamo zdaj, Otroške so prijazne in lepe, mladinske so poučne in zabavne, odrasle so resne in žalostne, strokovne so razumljive, uporabne so koristne. Knjiga je lahko najlepše koristno darilo na Svetu. Podarite jo tistim, ki jih imate zares radi. Če ne boste mogli izbrati sami vam bomo radi pomagali. FINES perilo Koprska ul.14 Urnik: 8.30-12.00 16.00-19.00 Pozor: sobota 29.12.2001 Odprto non stop do 18.00 VELIKA IZBIRA NOVOLETNEGA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA IN ZA VSAK ŽEP PRIMERNO DARILO DEDKA MRAZA ■MUMSMRHMMBi galerija AL Vabimo Vas na otvoritev razstave članov Društva unikatne keramike UKER, ki ga vodi ZVONKO BIZJAK v četrtek, 6. decembra ob 19.30 gledališče Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71 8.12. ob 20.00 - Kulturni dom SEKSUALNA PERVERZIJA9ied Dejmo stisnt teater, v organ. KIŠD-a Izola Šovinistični mačo Jaka, gradi svoj družbeni status zgolj na osnovi svojih seksualnih praks ... Vstopnina : 1.200 SIT, študentje, dijaki 1.000 SIT. 10.12. ob 10.30 - Kulturni dom RDEČA KAPICA glasbena pravljica Produkcija : Kulturni center / organizirano za vrtec Izola / J1.12. ob 11.00 - Kulturni dom RDEČA KAPICA glasbena pravljica / za OŠ / "Večerja” v Španiji V soboto 8. decembra se bo prvič pojavilo ime "Eslovenija" tudi na "8th International Environmental Film Festival-u" v Guixolsu pri Barceloni. Selekcijska komisija je v festivalsko konkurenco uvrstila 5 celovečernih, 20 dokumentarnih, 10 igranih in 5 animiranih filmov na temo okolja. Animirana "Večerja" avtorja Konija Steinbacherja (z glasbo Gorasta Radojeviča) se bo "spopadla" za Zlato sonce z animiranimi filmi iz Kanade(2), Češke in Španije. Velike mednarodne uspehe slovenskega filma v zadnjem letu dopolnjuje tudi ta uvrstitev. Društvo prijateljev glasbe 5. koncert PAOLO PEGORARO -kitara Spored: Kellner, Handel, Bach, Rodrigo, Albeniz, Granados Četrtek, 06.12.01 ob 20.30, Palača Belgramoni - Tacco, Kidričeva 19, Koper vstopnina: 1000, 1500 Sit 6. koncert Vrhunski pianistični dogodek v Kopru! Društvo prijateljev glasbe in Mestna občina Koper vabita na koncert! DIMfTRIS SGOUROo - klavir 8. december 2001 ob 20.30 uri., Palača Belgramoni-Tacco, Kidričeva 19, Koper Spored: Liszt, Schubert, Ravel Vstopnine ni. LOVE GllOOVE DANCE PARTY- 8.12.2001 Olii An ni versa rv of Ambasada Gavioli Ambasada Gavioli bo tudi šesto obletnico delovanja kluba proslavila z enim izmed legendarnih imen klubske kulture elektronske glasbe. Lansko leto je gostoval 'praoče' house glasbe, Frankie Knuckles, letos prihaja Danny Rampling, pionir plesne glasbe v Veliki Britaniji. Ob velikem dogodku pa se je za nekaj časa iz študija v tujini za mikrofon AG vrnil tudi Mc Flasher. Danny je tekom svoje kariere zmiksal lepo število uspešnih albumov, vključno s serijama Love Groove Dance Party in React. Slednjo je izdal skupaj z newyorško legendo Davidom Moralesom. Danny Rampling ljubi svoje delo. Glasbeno je perfekcionist, v svoje delo vlaga ogromno energije in skrbi. Pravi, da je glasba podaljšek njegove osebnosti, njegovega duha, ki se prelije na ljudi, medtem ko vrti. Danny Rampling je danes sinonim plesne glasbe, neločljivo povezan z razvojem sodobne plesne kulture in elektronske glasbe. Uspešen je na radijskih frekvencah, v klubih ter produkciji. Pojavlja se povsod po svetu, redne rezidence pa ima v svoji domovini. Je ime, ki ga ni mogoče zlahka pozabiti. Denifr Papič------------------—--------------------------------- galerije galerijalNSUL Majk Mulaček FETIŠI Razstava v Insuli postavlja pred občinstvo pet večjih in štiri manjše skulpture, opus, ki je nastal v letošnjem letu. V načinu avtorjevega dela je pred nami nadaljevanje, ki prinaša v umetnikovo običajno obdelavo keramične barvne plastike nekaj zaznavnih sprememb. Prezentni cikel nosi naslov "Fetiši". Verjetno nas umetnik z besedo fetiš nekoliko provocira, saj je primarna implikacija pri sodobni uporabi besede običajno vezana na fetišizem. Vendar Mulaček ni tako ozkega pogleda, besedo fetiš ločuje od seksualnosti in jo razume v smislu globljega pomena fetiša, ki se nahaja v določanju vsebine, vrednosti in predvsem funkcije. Fetiš je predmet umetno pridobljene funkcije duhovnega, nadnaravnega, umetniški predmet je predmet brez praktične, uporabne funkcije. Na nivoju funkcije in vrednosti se torej "umetniškost" in "fetiškost" nekako soočita. Mulaček ustvaija kiparstvo, ki nosi v barvi velik delež izrazne izpovednosti. Kolorit je tisti, ki omogoča določeno lahkotnost in pomeni poetični način, ki nekoliko razbremenjuje ali bolje, preusmerja vsebinsko težo njegovih umetnin v veselejšo, igrivejšo sfero. Fetiši so v barvi avtorsko prepoznavni, z efekti "metaliziranja" celo nekoliko lahkotni, vendar v osnovi izvorne zastavljenosti resni in prefinjeno komunikativni. Razstava bo v Insuli na ogled do 14. decembra meseca. kino ODEON ATLANTIDA: IZGUBLJENO CESARSTVO ob n oo (Atlantis: The Lost Empire), animirani film (Walt Disney) Režija: Gary Trousdale, Kirk Wise / Glasovi: Michael J.Fox, James Gamer, Cree Summer KRUH IN MLEKOdrama(Slovenija),ob 19.00 in20.30 Režija in scenarij: Jan Cvitkovič / Vloge: Peter Musevski, Sonja Savič, Tadej Troha BENETKE 2001 - ZLATI LEV PRIHODNOSTI (NAGRADA ZA PRVENEC)! LIFFE 2001 - NAGRADA VODOMEC! PETEK, 7.12., SOBOTA, 8.12., NEDELJA, 9.12., PONEDELJEK, 10.12. in TOREK, 11.12.2001 ATLANTIDA: IZGUBLJENO CESARSTVO ob n oo KRUH IN MLEKOdrama(Stovenija), ob 19.00 NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 20 30 (Noman's Land), satirična vojna drama / Režija in scenarij: Denis Tanovič / Vloge: Branko Djurič, Rene Bitorajec, Filip Šovagovic, Simon Callow Art KINO - Odeon sreda 12.12. ob 20.30 uri SLADKE SANJE Slovenski film leta, Grand Prix festivala v Valenciji! Režiser: Sašo Podgoršek Glavne vloge: Jaiiko Mandič, Veronika Drolc, Gregor Bakovič, Davor lanjlč, Jernej Šugman Nekdanja Jugoslavija je izgledala v sedemdesetih letih kot dežela izobilja med socialističnimi državami. Z uvoženimi dobrotami so prihajale čez mejo tudi ameriška glasba, filmi in moda. Vsi imajo gramofone, le Edvin ga nima.. "To je topel, duhovit film, z izvrstno režijo, igro in fotografijo, ki ga odlikuje enostavnost, poetičnost in emocionalnost," so ugotovitve poznavalcev na mnogih mednarodnih filmskih festivalih (Palič, Motovun, Montreal, Quebec, Fort Lauderdale na Floridi, Palm Springs. Haifa, Monpellier, Valencia). "Le Presse" je zapisal, da je režiserju s pomočjo fantastičnih igralcev uspelo ujeti mikro momente lucidnosti, specifične za pubertetno obdobje, ki nas markirajo za vse življenje. In čeprav nima ničesar revolucionarnega, film Sladke sanje ohranja fineso tam, kjer Billy Elliot zapade v melodramo. Sladke sanje se namreč lahko pohvalijo s prepričljivo in vedno aktualno zgodbo o odraščanju Egona, ki usmeri vse svoje moči v uresničitev trenutnega življenjskega cilja - dobiti tako želeni gramofon in se s tem končno postaviti ob bok sovrstnikom. V tem vztrajnem lovu za glasnim predmetom poželenja Egon razreši še druge dileme, odkrije nekaj tragikomičnih resnic in se dokončno postavi zase ter se osamosvoji od depresivne družine, v kateri bi ga njegova babica spremenila v svetnika, njegova mama pa v mučenika, če to ne bi že pred njima uspelo represivni družbi. Finanziaria: promesse da marinaio? Possiamo ben dire che quest’anno S. Nicolò ha portato alla nostra Comunità una finanziaria sofferta come mai. Anzi, una doppia finanziaria, visto che è stata approvata sia per il 2002, sia per il 2003. E anche se all’ultimo momento alcune cifre sono state emendate, lungi da noi l’idea di cantare vittoria. La sola valutazione che in questo momento ci sentiamo di poter fare è che, forse, staremo un po’ meno peggio di quanto si prospettava all’inizio dell’iter parlamentare delle due proposte. Come noto, le sovvenzioni previste per le comunità nazionali minoritarie per le due prossime annate erano tanto scarne e andavano tanto al ribasso, da indurre la Comunità Autogestita Costiera e il nostro parlamentare alla Camera di Stato a sottoscrivere e inviare un appello alla massima carica dello Stato, al Presidente della Repubblica, e a indire una conferenza stampa per sensibilizzare l’opinione pubblica. Sembra sia stato proprio l’intervento del Presidente a convincere il governo a promettere, in fase di voto, un aumento delle somme previste per il 2003, equiparandole ai valori del 2002. Si tratta di una promessa, anche se, sinceramente avremmo preferito vedere le cifre corrette già inserite nei singoli capitoli della finanziaria. E anche se non ci aiuterà a recuperare quanto comunque perso nel 2001 e nel 2002, vogliamo credere che parola di ministro non è parola di marinaio, soprattutto se supportata dal Capo dello Stato. La battaglia ora dovrà convincere chi di competenza (governo e ministeri) a stilare norme e criteri adeguati ad un sistema di finanziamento adeguato alle necessità dei gruppi nazionali minoritari, in modo da garantire sovvenzioni regolari, costanti e consoni. Non sarà una corsa in discesa, ma che dovrà esser fatta, se non si vuole che, tra due anni, parlando del 2004 e del 2005, tutta la storia non abbia a ripetersi. E non è detto che allora avremo ancora a che fare con un Presidente disposto a muoversi per tutelare gli interessi di una comunità nazionale. Silvano Sau “Gallina per scelta”: un libro per insegnanti e... bambini Il libro Gallina per scelta - Teoria della scelta per gallinacei, presentato martedì scorso a Palazzo Besenghi è un’altra delle pubblicazioni uscite dalle iniziative della Comunità autogestita della nazionalità di Isola e dell’editore II Mandracchio. È un racconto illustrato, scritto in lingua italiana e in lingua slovena, che vuole presentare, attraverso le immagini e le vicende quotidiane del pollo protagonista, la teoria della scelta elaborata dallo psichiatra William Glasser. Ne è autrice Fulvia Grbac, maestro di pittura e insegnante nelle nostre scuole. altro genere, ma è un invito a tentare la strada da lei intrapresa negli ultimi anni. Il lettore attento e aperto alla sperimentazione potrà forse trovarvi suggerimenti su come stimolare i propri allievi (ma anche i propri figli!) a migliorare la qualità del sapere e la qualità della loro persona (per arrivare a saper essere e a saper interagire con gli altri), arricchendo egli stesso la propria personalità. Un altro merito del libro è quello di rivolgersi ad un pubblico esteso pure agli operatori scolastici che non conoscono la lingua italiana. La nostra interlocutrice tiene a sottolineare che l’opera è lo sforzo di più persone e ringrazia tutti coloro che l’hanno stimolata o aiutata in qualsiasi moa'o. Le considerazioni che si possono fare in merito agli argomenti trattati sono molte. Il lavoro con i bambini e gli adolescenti è stato da sempre difficile, ma lo è ancor di più oggi, quando l’insegnante, correggendo quanto scritto nelle note dell’editore, ha sempre meno il ruolo centrale nel processo di apprendimento. Egli fatica molto ad assumere il ruolo di guida nell’apprendimento, non essendo più il principale trasmettitore di sapere e di abilità in una foresta di stimoli esterni più vari e più accattivanti di quelli offerti da una sola persona e dalla scuola. Ben vengano allora le teorie come quella diffusa dalla pubblicazione, ma non si speri che tutti i problemi dei giovani (ignoranza, aggressività, comportamenti devianti) potranno essere risolti dalle teorie psicologiche o comportamentistiche. I cambiamenti devono avvenire anche nella società e gli insegnanti qui hanno sempre di più un ruolo marginale. Marino Maurel Il volumetto, che comprende una cinquantina di pagine e una ventina di tavole a colori con fa tecnica dei oì'segno acquerellato, è un notevole sforzo editoriale, ma vuole aiutare chi si occupa di scuola, come si legge nella nota dell’editore "a portare avanti l’impegno della formazione del futuro cittadino". Il testo, infatti, che può apparire una favola, ha una buona dose di ironia, ma può essere letto anche come un manuale per insegnanti. Parlando con l’autrice, veniamo a sapere che l’idea di un libro del genere, adatto sì ai bambini, ma rivolto soprattutto agli insegnanti, è maturata lentamente nel tempo, con la conoscenza approfondita delle teorie di Glasser e con la loro sperimentazione nel lavoro diretto con gli allievi. Lo psichiatra americano ha studiato a lungo il comportamento degli uomini e i rapporti tra le persone e, partendo dalla teoria dei bisogni, ha elaborato delle proposte per rendere più piacevole la permanenza e l’apprendimento dei bambini a scuola e per migliorare l’efficienza del lavoro degli insegnanti. Così la gallina protagonista del racconto, insegnante, dovendo affrontare non poche difficoltà nel proprio lavoro, viene casualmente a conoscenza della teoria della scelta. Dopo avere tentato di applicarla nella propria vita di ogni giorno scopre dei miglioramenti e trova più forza per affrontare gli ostacoli. È ciò che ci auguriamo di provare tutti, insegnanti e non. Il libro, come ci dice la Grbac, non ha la pretesa di fornire formule magiche per la risoluzione di problemi di comunicazione o di KOK05l(l po IZBIRI FULVIA GRBAC .GALLINA per SCELTA Non c’è più religione Con enorme stupore abbiamo visto ritornare a Isola, precisamente in Piazza Manzioli, la gru. Non l'uccello migratore che soggiornava anche da queste parti e che oggi non si vede più. Si tratta di una gru metallica, macchina da sollevamento, ma anche essa migratrice. Infatti, nella detta piazza le gru vanno e vengono con tanta frequenza. E Dio vuole che la piazza non sia una di quelle grandi circondate da tanti palazzi. Siccome l'abbiamo vista all’interno di un'ingabbiatura riservata a quel palazzo "tela di Penelope" chiamato Manzioli siamo stati stimolati a esclamare quella frase classica dell'italica cultura: "Fusse che fusse la volta bona". Vanamente però. Gianfranco Siljan Coro Coro Coro Coro Coro Coro Coro Coro Come consacrato dalla tradizione della manifestazione, anche la quattordicesima edizione dell’Incontro internazionale di cori in San Mauro è stata di ottima fattura e calorosamente accolta dal pubblico. I presenti nel duomo isolano per l’occasione hanno potuto ammirare gruppi vocali di varie scuole, però con il denominatore comune nell’amore per la polifonia sacra. In altre parole, hanno assistito a una vera e propria festa del canto polifonico, festa che ha onorato il Patrono di Isola S. Mauro. A proporla sono stati il Gruppo vocale "Cittanova vacai ensemble" della Comunità degli italiani di Cittanova (Croazia), diretto da Maurizio Lo Pinto; il Coro "Panarie" di Artegna (Udine-Italia), diretto da Paolo Paroni; il Coro "Jacobus Gallus" della Glasbena Matica di Trieste (Italia), diretto da Janko Ban e il coro ospite Cllaliaetum" della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola che per l’occasione era diretto da Eleonora Matijašič. La manifestazione organizzata dalla "Besenghi" è stata resa possibile grazie alla disponibilità del parroco Andrej Sedej e grazie ai patrocini della Comunità autogestita della nazionalità italiana e del Comune di Isola, nonché del ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia. Il Coro "Haliaetum" della "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola ha ancora una volta dato dimostrazione della sua alta preparazione raggiunta nel corso dei decenni di sua attività. Lo ha fatto partecipando al quattordicesimo concerto dell’amicizia di Pliberk-Bleiburg (Austria), manifestazione che porta alternativamente anno dopo anno il Coro da camera di Celje; l"'Haliaetum" di Isola e il "Foltej Hartman" dell’Associazione culturale slovena di Pliberk nelle località di loro residenza per incontri veramente improntati all’amicizia. Infatti, su quest’ultimo concetto hanno costruito molto della loro storia. E con questo ingrediente hanno dato vita finora a quattordici concerti di buono spessore artistico. Come lo è stato l’ultimo al "Kulturni dom" di Pliberk-Bleiburg, in una struttura che fa onore alla locale comunità slovena, in un centro voluto e finanziato dall’Austria e dalla Slovenia, in un centro che onora i sentimenti culturali dei due Paesi confinanti. Questo accadeva sabato (1.12.01), mentre la domenica l"'Haliaetum", diretto da Eleonora Matijašič, ha cantato la S. Messa nella locale chiesa dei S.S. Pietro e Paolo gremita di fedeli. G.S. ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Orario d'apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19 NUOVI ARRIVI IN BIBLIOTECA!!! MANIFESTAZIONI CULTURALI Mercoledì 12 dicembre, ore 18. Palazzo Besenghi “EDUCAZIONE 'SANITARIA” Conferenza del prof. Gianfranco Sinagra organizzata neH’ambito della collaborazione tra l’Unione Italianana e l’Università Popolare di Trieste. Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi" Giovedì 13 dicembre, ore 9, Scuola elementare Dante Alighieri di Isola “VIVA LE FESTE” Rappresentazione scenica dialettale di Amina Dudine, sostenuta dal Gruppo folk giovanile e i Minicantanti della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola. Organizzazione: CI "Dante Alighieri" Domenica 16 dicembre, ore 18, Casa di Cultura “LA VILA DE SCORCOLA” di R. Grenzi Rappresentazione teatrale della compagnia “Amici di San Giovanni”di Trieste. Regia di Roberto Grenzi. Organizzazione: CI "Pasquale Besenghi degli Ughi”. Ingresso libero. Lunedì 17 dicembre, ore 19.30, Casa di Cultura CONCERTO NATALIZIO DEL CORO “HALIAETUM” Sarà ospite del coro della CI “P. Besenghi degli Ughi" diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, il Coro MAESTRAL - TOMOS di Capodistria diretto dalla Maestra Maja Cetin. Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi" Martedì 18 dicembre, ore 19, Palazzo Besenghi “SCUOLA ITALIANA IN SLOVENIA OGGI E DOMANI” Presentazione del libro edito da “Il mandracchio” per la Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. Comitato di redazione: Lilia Peterzol, Daniela Paliaga e Silvano Sau. Redazione e prefazione: Silvano Sau. Fotografie: Claudio Chicco. La pubblicazione vuole essere una testimonianza della tavola rotonda sullo stesso tema svoltasi alla fine dell’anno scorso con la partecipazione di tutte le autorità delle istituzioni scolastiche del Litorale. In quell’ occasione sono stati affrontati tutti i temi salienti riguardanti l’Istruzione dai quali sono scaturite conclusioni molto interessanti, tanto da suscitare interesse il porle in esame ad un anno di distanza. Organizzazione CAN Isola Venerdì 21 dicembre, ore 19.30, Ristorante Riviera (Scuola alberghiera) di Isola SERATA CONVIVIALE DI FINE ANNO Oltre al tradizionale saluto di fine anno, in programma l’esibizione di qualche nostro gruppo culturale, la Tombola con premi ancor più ricchi premi, giochi di società e ballo. Conduttore della serata: Guido Merlot. Per una migliore organizzazione dei posti e per esigenze riguardanti la cena è d’obbligo prenottare presso la segreteria della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. Organizzazione: CAN Isola GRUPPI CULTURALI DELLA COMUNITÀ ITALIANA DI ISOLA Giovedì 6 dicembre, Pirano - Bojana Pevec, della CI Dante Alighieri, partecipa all’incontro di poeti organizzato dalla Comunità italiana. Sabato 8 dicembre, Dignano - Il Gruppo letterario della CI P. Besenghi degli Ughi presenta la serata letteraria “Oltre la siepe vedo il tormento degli ulivi” di Franca Chersicla e Marino Maurel. Regia di Marino Maurel. Venerdì 14 dicembre, Lucia (Portorose) - Rappresentazione scenica dialettale “Viva le feste” di Amina Dudine, sostenuta dal Gruppo folk giovanile e i Minicantanti della CI Dante Alighieri. Sabato 15 dicembre, Pola - Partecipazione del Gruppo cantanti di musica leggera della CI Dante Alighieri alla rassegna dei gruppi giovanili dell’Unione Italiana. Lunedì 17 dicembre, Verteneglio - Rappresentazione scenica dialettale “Viva le feste” di Amina Dudine, sostenuta dal Gruppo folk giovanile e i Minicantanti della CI Dante Alighieri. ATTIVITÀ SPORTIVA Sabato 8 dicembre, Lubiana - Incontro di calcetto tra le squadre “Circolo Besenghi” e “Metropol”, valevole per il campionato sloveno di II lega. Sabato 15 dicembre, ore 17.30, Palazzo Besenghi - Tradizionale torneo sociale di briscola e tressette della Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi”. FESTIVAL Ul Isola colpisce ancora! È veramente il caso di dirlo dopo i due ottimi piazzamenti dei connazionali isolani al Festival di canzoni per l’infanzia "Voci nostre 2001” tenutosi domenica 25 novembre scorso a Fiume: su quindici composizioni in gara, la canzone La cocinella, testo di Ondina Matijašič-Pucer e musica di Eleonora Matijašič, cantata da Lorna Šabič e Anna Buie della CI di Pola, si è classificata al secondo posto, mentre L’orno de neve, canzone delle autrici Lucia Scher per i testi e Amina Dudine per la musica, cantata da Sabrina Vasic della CI “Dante Alighieri” di Isola, si è piazzata al terzo posto. Si potrebbe dire “niente di strano" per la coppia Scher-Dudine che non è nuova a questi piazzamenti; la vera rivelazione, però, è il tandem sorelle Matijašič, che, a quanto ci consta, si presenta per la prima volta. Ambedue i primi premi, quello della giuria degli esperti e quello della giuria dei ragazzi, sono andati alla canzone Pinocchio deH’autrice Sabrina Stamberga Vidak di Albona Alla manifestazione, giunta quest’anno alla sua trentacinquesima edizione, che c stata organizzata dal Settore Arte e Spettacolo di Unione Italiana in collaborazione con Università Popolare di Trieste, TV Capodistria, l’Ufficio governativo della Croazia per le minoranze, la CI di Fiume e l’Assesorato alla Cultura di Fiume, ha partecipato anche il Gruppo di ballo della CI Pasquale Besenghi degli Ughi di Isola, guidato da Olivera Pajovič. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore^ responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31, 64] KRIMIN ALIJE Za nami in posebej za izolskimi policisti je zelo razgiban konec tedna, ki se je sicer zdel dokaj miren a je bilo tako samo na zunaj. V resnici pa so imeli mnogi opravka z možmi v plavem in tudi v belem. K sreči se je izteklo brez žrtev. UVOŽENI GOLJUF Izolski policisti so na Belvederju prijeli državljana Italije za katerim je bila razpisana tiralica oziroma iskanje. To so storili policisti iz Novega mesta, saj je tam naredil nekaj lepih goljufij. Zato so ga izolski predali dolenjskim policistom v nadaljno obdelavo. S PALICO SE POGOVARJA Osemnajstletni Izolan se je okrepil z večjo palico in krenil do Smaregljeve ulice, kjer stanuje njegov znanec s katerim sta v sporu. Prišel je do znančevega stanovanja in tam začel s palico razbijati po vratih ter pozival znanca naj pride na ulico, kjer se bosta pogovorila. Po vratih je tolkel toliko časa, da so popustila, medtem pa je tisti v stanovanju že poklical policijo, kije prišla na kraj dogodka ravno takrat, ko se je tisti z ulice odpravil v notranjost stanovanja. Vendar pa dlje od kuhinje ni prišel, saj so mu policisti odvzeli lesen pripomoček in ga poučili, da se na vrata trka čisto drugače, spor pa bosta morala zgladiti na sodišču, seveda če bo sodnik imel dovolj posluha za njuni zgodbi. INVESTICIJSKE TEŽAVE Občanka iz DAntejeve ulice ni bila zadovoljna z gradbenimi deli, kijih je naročil njen bivši izvenzakonski partner. Prišla je na policijo in svoje nezadovoljstvo prijavila, ker pa razdelitev premoženja še ni bila opravljena je bila tako jezna, da bo končala še pri sodniku za prekrške. Naslednji dan je znova prišla na policijsko postajo in podala prijavo za kaznivo dejanje poseg v nedotakljivost stanovanja. Prišla je tudi dan kasneje in podala ovadbo zoper bivšega izvenzakonskega partnerja zaradi ogrožanja varnosti. Prav tako je ovadila tudi delavce, ki so izvajali naročena gradbena dela in se niso hoteli odstraniti iz njenega stanovanja. PASJE ŽIVLJENJE NA pešpoti med Lonko in marino sta se sprla dva lastnika psov, spor pa je prerasel celo v medsebojno odrivanje, tako da res ni bilo lepo za videti. Vzrok sta bila seveda človekova najboljša prijatelja, saj je prvi zahteval od drugega, naj drži svojega psa v vami razdalji od njegovega. Končalo se bo z obiskom pri sodniku za prekrške, kaj sta medtem počela in razmišljala oba psa pa policisko poročilo ni zapisalo. SADJE NI NIČ KRIVO Občan je sporočil dečkom, da na tržnici pijan možakar dela kažin. Res so policisti na tržnici dobili dobro okajenega občana, kije opogumljena zaužitim alkoholom razmetaval sadje in zmerjal mimoidoče. Ker sadje ni krivo za njegovo stanje bo moral sodniku za prekrške razložiti, zakaj seje spravil ravno na te plodove zemlje. GROZIL JE PREKO MERE Na Šaredu sta se sprla bivša zakonca in prišlo je do pretepa. Policisti so prišli na kraj spora in ugotovili, da je za kršitev javnega reda in miru kriv bivši zakonec, ki so ga povabili k sodniku za prekrške. Naslednji dan pa je ženska prišla na policijsko postajo in podala ovadbo zoper bivšega moža zaradi ogrožanja varnosti, saj ji je menda grozil z življenjem. Resnost te svoje namere bo moral pojasniti na sodišču. Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel 05/640 00 10, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik/elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 e-mail: M ANDRA C @ S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola V VREČKAH NI LE SPEZA Na Velikem trguje policistom uspel veliki mali met, ko so v avtomobilu, v katerem sta bila dva občana našli dve manjši PVC vrečki, v obeh pa je bil heroin. Oba lastnika vrečk bosta končala pri sodniku za prekrške. LETEČI KOPRČAN POD BOLNICO Dečki so odšli tudi na cesto za bolnico kjer je Koprčan zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom in je zapeljal s ceste. Pri tem se je vozilo prevračalo, vendar je voznik dobil le lažje telesne poškodbe. Napihal je za 0,66 g/kg in kasko je šel po gobe. Italijanski državljan pa je pred odhodom iz našega lepega mesta poškodoval sosednji, parkiran avtomobil. Pa se ni sekiral dosti in je kar odpeljal, ustavili pa so ga v Kopru, kjer so policisti podvomili v njegove vozniške sposobnosti. Napihal je za 1,44 g/kg in moral domov s taksijem. ŽEJA JE HUJŠA OD DOMOTOŽJA Gosta v lokalu pod stadionom se nikakor nista strinjala z ugotovitvijo natakarja, da sta že dovolj spila. Ker prošnje za dodatno rundo niso pomagale sta se zatekla k grožnjam, natakar pa seje zatekel k telefonu in na prizorišče so prišli dečki, tako da sta žejna gosta opustila misel na pijačo. Odšla sta domov na nočni počitek, ker pa se spanec ni in ni prijel sta se vrnila pred lokal, ki pa je bil takrat že zaprt. Začela sta razbijati po vratih in vanje metati lesene klopi in takrat sta si prislužila prenočišče v Kopru in Piranu. Kako je spanec prijel tam se ne ve. LIVADE SO AFGANISTAN Tako pravijo številni občani, ki se pritožujejo zaradi pokanja močnih petard po naselju. Seveda petard ne mečejo vesoljci ampak otroci tam živečih staršev, ki se morda tudi pritožujejo zaradi istega motenja miru. Policisti zato pozivajo starše naj nikar ne kupujejo petard ali dajejo otrokom denarja za nakup teh nevarnih izdelkov, saj bodo tudi sami žrtve tega nasilja nad drugimi ljudmi. Za dejanja svojih otrok so namreč še vedno odgovorni njihovi starši. SRAKARSKA KRONIKA Občanka je naznanila, da ji je z avtomobila, ki je bil parkiran pred marketom Jagodje nekdo ukradel nahrbtnik v katerem je imela dokumente, videokaseto in 7.500 Sit. Izolski zlatar je prijavil drzno tatvino, ko mu je nekdo takorekoč pred nosom ukradel zlato verižico vredno 74 tisočakov. V ulici IX. korpusa so se dečki pogovorili z občanom, ki sicer rad kadi a cigaret ne kupuje rad, pač pa si jih izposoja pri znancih in prijateljih, ki pa jih ni hotel izdati. Morda bo bolj gostobeseden pri sodniku za prekrške. Obiskovalka Gaviolija je spoznala da vsi ne hodijo v diskoteko zgolj zaradi zabave ampak tudi zaradi biznisa. Na stolu je pustila torbico s 40 tisočaki in zdaj ni več ne enega ne drugega. MALI OGLASI - Jadrnico EVROPA, komplet z jadri in vso ostalo opremo, izvrstno ohranjeno -PRODAM. Tel.: 642 16 00. - Računalnik ATARIza delo v studiu - Prodam. Informacije: 64 00 011 -ATELJE-BAKER unikat in vitraž unikat se je začasno preselil na novo lokacijo iz Ljubljanske 43 na Kristanov trg 1.Možen ogled raznih kombinacij izdelkov iz bakra in vitražev tudi za prihajajoče novo leto. - PRODAM ROLERJE Races Seattle, št 39., črne barve, avtomatsko zapiranje, garancija, za 15.000 SIT. tel.: 041/ 599 - 419 - PRODAM DVOKRILNA PVC bela okna zastekljena po ugodni cen (110X127cm in 110X207cm). tel.: 641 7777 -STANOVANJE PRODAM Krpanova 9 Izola, 55m2za95.000 DEM, tel: 040 800310 -PRODAM TV znamke Philips, barvni, ekran 55cm, stereo, teletekst.nov za 60.000sit. tel 040 593 563 -KUPIM KINDER IGRICE - FIGURICE, tel 640 12 00 -VIKEND PRODAM, 15km iz Ljubljane proti Gorenjski na parceli 1700m za 27 MIO SIT. tel 031-857 758 zvečer 3 DVA trafika (Veliki trg, Drevored 1. maja) ADRIA COMPUTERS računalništvo (Veliki trg) ART FOTO fotoatelje (Drevored 1. maja) > AVTO JEREB avtomobili SEAT, avtooprema (Polje 9.b-ind.cona) • A.T.S. BORIS gvtodeli, oprema (Prešernova c.) • BAN obutev (Cankarjev drevored) CARBONI PNEUS vulkanizerstvo (Polje-lnd. cesta) (Je\UÌe ^ CARMEN darila, bonboniera, art&h'obby(Sončno nabrežje) CEDRA vrtnarija, cvetličarna (Cankarjev drevored) Zlatarstvo ČERNE (Manziolijev trg) DELAMARIS trgovina (Tovarniška ulica-pri ladjedelnici) • Ribarnica DELMAR (Kristanov trg) • DISCONT BTC-BAJT prodaja pijač (Polje-ind.cona) • DZS Knjigarna in papirnica Žiga Zois (Trg republike) • FAST FOOD VENI (Postojnska ulica) • FINES perilo (Koprska ulica) • FOTO FANTAST vse za fotografijo (Sončno nabrežje) • FOTOOPTIKA RIO (Ljubljanska ulica) • Frizerski salon CLIP (Gortanova ulica) • Frizerski salon IRENA (Pittonijeva ulica) • GRAFFIT knjigarna, papirnica, glasba (Manziolijev trg) • GOSTILNA RIBIČ Veliki trg 3 • JOLA SNOP darila (Drevored 1. maja) • JOLLY MODA oblačila (Strma pot-Jagodje) • JONATHAN d.o.o. šport in rekreacija (Veliki trg 6) • LILI drogerija (Koprska ulica) • MANUFAKTURA oblačila, tekstil (Koprska ulica, Veliki trg) • Market EL DORADO (Kosovelova ulica) • Market JAKA (Sončna pot-Jagodje) • Market KOLORČEK in EL DORADO (za reševalno postajo-Nazorjeva) • Market VANJA (Prešernova cesta) • Market NANOS - HRIB d.o.o. (Pittonijeva ul.) • Market SIM-TRADE d.o.o. (Kajuhova ul.11) • MERCATOR - DEGRO marketi (Jagodje, Livade, Veliki trg, Ljubljanska ulica, Trg republike, Ulica Prekom, brigad, Dantejeva ulica, Ulica IX. korpusa, Veluščkova ulica) • Mesarstvo RENZO & JANKO (Ul. prekomorskih brigad) • Cvetličarna MIMI (Drevored 1 .maja) • MUZIKALIJE SEVER glasbila (Cankarjev drevored) • OLJKA bomboniera, sadje (Dantejeva ulica) • OPTIKA IZOLA (Kristanov trg) • Cvetličarna ORHIDEJA (Kristanov trg) • PANDA oblačila, tekstil (Pittonijeva ul.) • PETEJAN - CICIBAN obutev (Gorkijeva 2) • PLACER jeans, oblačila za mlade (Ljubljanska ulica) • REVITA izdelki za zdravo življenje (hotel Delfin) • RITOŠA kolesa in šport (Kajuhova - Livade, Koper) • SANIS športna in druga oblačila (Sončno nabrežje) • STEP trgovina, obutev, torbice (Simonov zaliv) • STOP 390-KAPRIC darila za vsak žep (Ljubljanska ulica), • ŠPORT MALA športna oblačila in oprema (Ljubljanska ulica • VAGAJA zlatarstvo (Ljubljanska ulica) • WIT BOY oblačila za mlade (Drevored 1. maja) .__a32©s©fe0 ° ° femSDtìmgllDDfeyik r- Smtab™ „ 6 Športna (tòrb'a • KtbmpfàSmì&ipriSii 6 3 /X fo'nìpì'e’t C'D fpl'oS • i vwfKompieTiknjtgj in še kup tedenskih nagrad: ^ * 3x silvestrovanie za 2 osebi v izolskem hotefu' * 1 x mesečna vstopnica za bazen - Hoteli Morje * 20 x fotoaparat ■ 4 x športna torba * 4 x paket izdelkov Droge d.d. • 4 x nahrbtnik * 4 x Walkman * 8 x komplet CD plošč ‘ 12 x letna naročnina na Mandrač * 20 x komplet knjig ODqsqudGxh? ^ Da©00 jg» ^ ^GOC&X>i PRODAJA, ODKUP, PREPISI IN MENJAVA OSEBNIH VOZIL, AVTOMA, tel / fax: 05/ 641-76-12, GSM: 041/ 703 619 GSM: 041/713 811 HYUNDAI LANTRA1.6 GL9,1.92 430.000 SIT FIAT TEMPRA 1.8 KARAVAN klima, 1.95 670.000 SIT HYUNDAI LANTRA 1.8 KARAVAN 1.96 1.090.000 Sl' TOYOTA 1.616V 4X4 KARAVAN 1.91 740.000 SIT ALFA 75 2.0 TS cz, eš, servo, I.88 385.000 S! MB 190 2.0 D, reg 10/02,1.85 680.000 Sl' OPEL KADEH 1.4, rdeč, reg 08/02,1.90 380.000 SIT ZASTAVA 50/8 AVTOVLEKA1.89 920.000 Sl' NOVA LOKACIJA - RUDA CENTER MERKUR popolnoma naravna mašanica začimb SOČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 20.00 ob ponedeljkih zaprto Gostišče^Park Trattoria - Gastliaus - lun lET\ Senčna pot 2, 6320 Portorož a vsak dan dobrote IZPOD ČREPNJE: HOBOTNICA, SIPA, JANČEK, ODOJEK! rezervacije na tel.: 674 09 50 ali TJSS GSM 031 342 534 ® @iirw ri-tl'jn JJJJSJU ±=t/=ž=3Zi GOSTILNA Veliki trg 1 / tel.: 05/ 641 83 13 ■! NOVOST, DA NE MOREŠ VERJET, ^ A , VSAK PETEK POLENTA IN BRODET! ^ ^ - TOPLE MALICE VSAK DAN -