Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stane Din 1.—. štev. 16. Maribor, dne 18. aprila 1936. Letnik L DELAVSKA FRONTA Urednlfitvos Maribor, Korofikn cesta 5. Uprava t Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 86«—, mesečno Din 8.—, Oglasi po cenika. — Izhaja vsako soboto ijntnji Okrog nakupa železni' carskih stanov, hiš. Kam jadra naša visokošolska mladina? Tri univerze imamo v naši državi. Ogromne so žrtve, ki jih terja vzdrževanje teh učilišč od naroda. Milijone in milijone premoženja je zazidanega v stavbah, je naloženega v učilih in knjižnicah in ga gre vsako leto za plače profesorjev ter za izpopolnjevanje učil. Radi žrtvujemo, ker vemo, da si s tem gradimo našo bodočnost. Naše univerze so namenjene naši mladini, da se na njih izobrazuje in dobiva podlago za življenje, v katerem jo čakajo težke naloge, ki zahtevajo temeljite priprave. Pričakovati bi bilo, da bo mladina na naših univerzah uvidela, da ljudstvo le z velikimi napori zmore vse žrtve, s katerimi ji omogoča izobrazbo. Da bo za vse to hvaležna in bo svojo hvaležnost pokazala z resno voljo, da se čim temeljiteje in tudi čim hitreje izobrazi. Vidimo pa žal ravno nasprotno! Vse tri naše univerze, na katerih bi moralo valovati neprestano živahno življenje, so zaprte. Z neprestanimi štrajki in izgredi preprečujejo nekatere skupine dijaške mladine normalno delo na univerzah. Namesto predavanj se vršijo v učilnicah razgrajanja in demonstracije po ulicah, krvavi napadi na one dijake, ki nočejo ne reda na univerzi in bi radi delali in študirali in končno je tekla sedaj na tleh univerze kri. V Belgradu sta se sprijeli dve skupini akademikov in v spopadu je Slobodan Nedeljkovič smrtno zabodel žarka Miladinoviča. Ljudje se s strahom izprašujejo: zakaj in čemu vse to? Ali se mar naši akademski mladini jemlje možnost študiran ja in razgraja zaradi tega, ker nima priložnosti za polaganje izpitov ? Nasprotno, univerze se trudijo, da bi omogočile mladini nemoten študij. Vsi ti izgredi in štrajki na univerzah imajo svoj izvor v nesrečnem komunizmu, ki razjeda duše mladine. Boljševizem je vedel, kje mora nastaviti svoje zanke. Začel je pri mladini in naše univerze so preplavili njegovi od Moskve plačani agitatorji. V svojem delu se poslužuje izredno spretne taktike. Če bi prešteli vrste od komunizma okuženega dijaštva, jih ne bi veliko našteli. Pa vendar znajo s svojimi akcijami ustvarjati videz, kakor da so že vse naše univerze popolnoma komunistične. Prav tako bi bilo napačno, če bi mislili, da se zbira v komunističnih vrstah mladina ki je okusila v življenju revščino in bedo, dijaki, ki se morajo sami vzdrževati z instrukcijami in često tudi z žuljavim delom svojih rok, da lahko študirajo. Saj tem se skoro ne bi čudili, ko vidimo, kako tira revščina človeka v obup ter se opri-jemlje vsake rešilne bilke. Ravno nasprotno je: reveži, ki ves čas univerzitetnega študija prestradajo, ti vedo, da je življenje trdo in kruto, ti bi radi čimprej končali svoje študije. Njim ni za štrajke in demonstracije, veseli in srečni so, če lahko študirajo v miru, saj jim je čas za študij tako pičlo odmerjen v ostri borbi za življenje. V komunističnih vrstah najdemo samo one mlade gospode, ki dobivajo od doma lepo podporo, da lahko brez skrbi in težav živijo. Ti imajo časa za demonstracije, tem so štrajki prav dobrodošli, saj so samo lep izgovor, da ni potreba polagati izpitov. Tako potem ta mlada komunistično navdahnjena gospoda terorizira vso svojo okolico ter onemogoča normalno delo na univerzah. S tem razdiralnim delom ne uničuje samo svoje prihodnjosti, uničiti jo hoče tudi tistim tovarišem, ki bi radi delali in študirali. Kaj bo z našim bodočim izobraženstvom, če se mladi komunistični in socijalistični gospodi ne bo temeljito onemogočilo sedanje razdiralno delo. Mi, ki smo pripadniki delavskega stanu, ki vemo, kako težko je življenje, mislimo, da ne bi bilo težko tako gospodo, kateri je samo za štrajke, izpametovati. Komur ni za študira-nje, ampak samo za politiziranje in štraj-kanje, naj se ga požene z univerze. Na ta način se bodo univerze očistile komunistične navlake in bodo postale res to, kar naj bi bile: vzgajališča in učilišča bodočih voditeljev naroda. Še vedno ni končnoveljavno rešena usoda železničarskih stanovanjskih hiš v Mariboru. Nedavno je izšel v mariborskem »Večerniku« dolgovezen članek, v katerem skuša pisec javnosti predočiti borbo kot sila važno nacionalno vprašanje, češ, da je skrajni čas, da preidejo v jugoslovanske roke in da se vselijo v hiše tako-zvani »nacionalni elementi«. S temi šla-gerji so poskusili potem gotovi ljudje tudi na drugih mestih vplivati, da bi izigrali odločbo g. bana ter so se poslužili celo podlih denuncijacij, s katerimi so hoteli po svoji stari preizkušeni navadi ostrašiti borce za pravice železničarjev in jim škodovati. Kdo tiči za temi denuncijacijami, je v Mariboru itak znano. Razveseljivo je edino to, da so danes hvala Bogu take razmere,, da s svojimi podlimi naklepi ti ljudje ne bodo uspeli, šle so tudi pritožbe na notranje ministrstvo, v katerih zahtevajo kupci stanovanj, ki so se organizirali v dve zadrugi, da se kupčija hiš vendar dovoli. Člani »Meljske in Magdalenske stanovanjske zadruge« so že sami prepričani, da s svojimi pritožbami ne bodo uspeli in je sedaj med njimi zavladalo znatno vznemirjenje, kaj bo z denarjem, ki ga je že večina naprej plačala. Baje je že vsa kupnina za hiše v znesku poldrugega milijona dinarjev na Dunaju. Vprašanje je, kdo bo nosil vse stroške številnih potovanj na Dunaj itd., ki gotovo niso malenkostni. Pretekle dni se je mudil v Mariboru zastopnik dunajske zadruge dr. Baum, ki je stopil V zvezo z interesenti za hiše. Zanimivo je, da je dr. Baum povda-ril, da dunajska zadruga teh hiš nikoli ne bi prodala, če ne bi bili interesi mariborskih članov zadruge zajamčeni, tako da bi obdržali stanovanja po dosedanji ceni še zapaprej. Tega pogoja pa člani obeh novih mariborskih zadrug, ki ju je ustanovil g. Tumpej, niso vedeli in gotovo pod takimi pogoji tudi ne bi bili vstopili v zadrugo, saj nebi niti imeli pravice do kupljenih stanovanj, ampak bi v njih ostali še zanaprej sedanji stanovalci. Očividno se je hotela ta zahteva dunajskih lastnikov na kajk način izigrati. Sedaj je tudi banska uprava pristala, da dvigne svoje nadzorstvo nad hišami, če se v kupni pogodbi pri prodaji hiš v resnici zajamčijo dosedanjim stanovalcem v hišah vse dosedanje pravice. Dunajska zadruga je na to zahtevo pristala, seveda pa s tem avtomatično odpadejo kot kupca obe Tumpe-jevi zadrugi, ki na take pogoje nikakor ne bi mogli pristati. Ostane kot najresnejši kupec sedaj edino Podporno društvo železničarjev, v katerem so že itak včlanjeni vsi stanovalci v Ihišah. Podporno društvo je na svoji zadnji seji tudi že v principu sklenilo, da obe hiši kupi. S tem načinom bi se vprašanje lastništva obeh hiš na najprimernejši način rešilo, ker bi hiši prešli v jugoslovanske roke, obenem pa postali skupna last vseh železničarjev, kar bi še najbolj odgovarjalo namenu, s katerim sta bili pozidani. Poziv slovenski inteligenci in dijaštvu. Vinjeta »Pod kladivo« bi spadala pravzaprav na načelno stran. To mi prihaja nehote na misel, ko čitam v »Delavski fronti« izvrstne in stvarne članke. Ne bo dovolj, da kritično motrimo položaj in se zadovoljimo s tem, da soglašamo z našim listom, treba je, da vsi primemo za delo, da se razmere že končno začnejo boljšati. Katoliško delavstvo ima dva resna nasprotnika: sebičnega velekapitalista in njegovega hlapca: komunizem. Od obeh nam je komunizem nevarnejši, ker ne zasužni delavca samo telesno, temveč tudi duševno, ker tam, kjer pride do moči, uporablja kapitalistične metode, poleg tega pa s svojo odkrito fanatično protiversko gonjo vzame delavcu še ono največjo oporo, ki edina človeka drži v težkih časih pokoncu, to je vero v Boga. Ako je temu tako, zakaj delavci tiščijo v socijalistične in komunistične stranke? To se bo nehote marsikdo vprašal. O, niso temu vzrok samo socijalne neprilike in ne samo nepoučenost delavstva, prav mnogo so jih pognali v marksistične tabore razni taki, ki se radi pustijo klicati z »gospod«. Delavec, naveličan težke borbe za kruh, je bil zapostavljen povsod. Nihče od inteligence razven duhovnikov ni iskal stika z delavcem;, nasprotno — sramovali so se ga! Le ob plačilnih dneh se je delavca priznavalo za sočloveka. In delavstvo se je dobro zavedalo, da je prezirano in zasovražilo je vse one škrice, kakor jih je na splošno imenovalo. Delavstvo se je zavedalo, da je najnižja kasta in čisto naravno je, da je vedno iskalo prilike zadoščenja za ponižanja, ki ga je trpelo. Zadnje čase je opažati v tem oziru precejšnje izboljšanje. Posebno naše dijašt-vo je pokazalo mnogo zanimanja do našega pokreta. Dijaški list »Straža v viharju« je ponovno pozdravljal našo »Delavsko fronto«. Mi katoliški delavci se zavedamo, da smo stvari božje, da smo Slovenci in potem šele delavci. Smo torej z vsemi sloji enakopravni in to hočemo biti tudi dejansko, zato stran s preziranjem! Ne v razredni borbi, ampak v medsebojni pomoči je naša rešitev! Ne v sovraštvu, ampak v ljubezni je bodočnost narodov in malega slovenskega naroda posebej! Opustimo opičje posnemanje surovega nemškega marksizma! Inicijativni bodimo, Vzpodbudni v tem, da se z vsem srcem oklenemo prvega Pobornika revežev, uveljavljajmo njegove zapovedi ne samo v zasebnem, temveč tudi v javnem življenju, v tovarnah, v pisarnah, v dogovorih in kolektivnih pogodbah. Opustimo strah in napačno sramežljivost, bodimo borbeni, aktivni katoličani! čas je, da spoznamo, da je naša čast in dolžnost, biti praktični katoličani! Opustimo defenzivo, pričnimo na vsej črti z ofenzivo za katoliška načela in svoj lastni dobrobit! Ne bojmo se sovražnih puščic, so že obrabljene in brez ostrine. Naprej, morebiti nas čaka še težek boj, prav gotovo pa zmagamo! Slovenci nimamo visokega plemstva in niti denarnih mogotcev, zato vsenarodno zbližanje nima resnih ovir, do tega pa mora priti, ako hočemo postati jez komunizmu in fašizmu. Tu pa ima široko polje katoliška inteligenca, predvsem katoliško dijaštvo. Gospodje dijaki, pridite med nas, pridite ob vsaki priliki, da nas navdušite za katoliška načela in da Vas navdušimo mi za naša. Seznanite nas s svojimi načrti in spoznajte naše potrebe. Pridite predvsem zato, da se medsebojno vzljubimo, da bomo močni v slogi proti našim združenim nasprotnikom in da nas obogatite s svojim duševnim bogastvom ter da izginejo med delavci predsodki proti Vam! Florijan Lindič, lesni delavec, Sv. Križ pri Litiji. Širite »Delavsko fronto1*! Zamora — Calles. Vz poglavja o komunistični hvaležnosti. Prvi predsednik španske republike Al-cala Zamora je bil svojčas minister zadnjega kralja Alfonza XIII. Pozneje je bil vodja revolucionarnega komiteja in ga lahko imenujemo očeta španske republike. Zamora je bil prvi republikanski predsednik vlade in prvi ter doslej še edini predsednik mlade republike. Dne 9. jan. 1936 je razpustil Zamora španski parlament radi tega, ker je sklenil stalni parlamentarni odbor obtožbo desničarske opozicije proti takratni vladi spraviti pred skupščino. Letos 16. februarja so se vršile volitve, ki sp vrgle levičarjem znatno večino. Da so levičarji gospodarji v sedajnem parlamentu, se imajo zahvaliti Zamori, ki je poslal prejšnjo zbprnico domov. Levičarji so. se po zadnji zmagi razbesneli v najhujše izgrede proti cerkvam, samostanom in sploh napram katoliškim ustanovam. Zamora ni napram revolucionarnim grozodejstvom niti mign nil z mezincem, da bi branil katoličane proti podivjanostim komunistov. Voči-gled požigom cerkev ter samostanov je imel samo eno tolažbo, da so pač požigal-na nasilja ventil, skozi katerega se mora razbesniti revolucijonarno razburjenje Španca. Vse to pozneje samo preneha. Levičarji, ki so imeli večino v prvem španskem parlamentu, so vrgli Zamoro kot prvega predsednika vlade in so ga napravili za. predsednika republike. Ista levica, ki se ima za vso moč zahvaliti Zamori, je sedaj tega moža odstavila tudi kot predsednika republike in bogznaj kaka razočaranja ga še čakajo iz rok ko- munistov, katerim je dopustil vse, kar so hoteli. Druga celemu svetu dobro znana komunistična osebnost je bivši predsednik Mehike — Calles. Pod Callesom se je po Mehiki godilo isto kakor pod Zamoro na Španskem. Razlika med obema državnima predsednikoma je ta, da je Calles sam dajal povelja za pokolje med katoliško duhovščino ter verniki, za požig cerkev ter samostanov in prepoved izvrševanja katoliške službe božje in sploh verskih dolžnosti; Zamora takih protiverskih odredb ter zakonov ni sam izdajal, pač pa je mirno gledal, kako so jih komunisti kar na svojo lastno pest izvajali proti katoličanom in njihovem imetju. Glede Callesovega protikatoliške-ga postopanja se je zgražal celotni kulturni svet. Calles ni odnehal, hotel je raztepsti v nič vse, kar je bilo katoliškega v Mehiki. Isti komunisti, ki so s Callesom na čelu tako nečuveno divjali proti Cerkvi, njenim služabnikom ter ustanovam, niso Callesa samo vrgli kot predsednika republike, ampak so ga celo izgnali iz Mehike. Eksprezidenta Callesa so 10. aprila v prestolici Mehike aretirali, so ga prignali na letališče, kjer so ga prisilili, da je stopil v letalo, ki ga je odložilo v mestu Los Angeles v Združenih ameriških državah. Tudi Callesovemu izgnanemu sinu so komunisti prepovedali povratek v Mehiko. Španski Zamora in mehikanski krvolok Calles sta dve debeli poglavji iz knjige o komunistični hvaležnosti. Komunistični nemiri v irski prestolici. , Komunisti so postali že tako drzni, da se upajo vprizarjati krvave nemire celo v irski prestolici v Dublinu, kjer imajo prepričani katoličani še odločilno besedo. Na Veliko noč so se vršile slovesnosti v počeščenje onih Ircev, ki so padli med velikonočno vstajo leta 1916. Spominsko slovesnost so priredili člani irske republikanske vojske. Te prilike so se poslužili nahujskani komunisti, da so izzvali s kamenjem spopade, ki so zahtevali 100 ranjenih. Komunistični poslanec Viljem Gelser je celo pozival množice, naj za- grabijo kamenje in ga mečejo na mani-festante. Ta divjaški poziv je povzročil hud pretep, kateremu se niso mogli izogniti katoličani niti na pokopališču, kjer so zaključevali manifestacije za one, ki so padli za svobodo Irske leta 1916. Katoliške množice so kričale: »To je katoliško pokopališče! Ne pustite brezverskih komunistov na mirodvor!« Ti klici so že bili signal za nahujskane komuniste, ki so pričeli na blagoslovljeni zemlji pretepe, katerim je bila komaj in komaj kos policija. Politične vesti. Notranjepolitično življenje se je zaradi bivanja predsednika vlade dr. Stojadino-viča na Bledu osredotočilo na Slovenijo. Na Bledu so se znašli med prazniki mnogi politiki in ministri, ki so obiskali predsednika vlade na njegovem oddihu. V torek se je vršila na Bledu važna konferenca, katere so se poleg dr. Stojadinoviča udeležili glavni funkcijonarji JRZ iz Slovenije. Pri tej priložnosti so pred vsem razpravljali o nadaljnjem delovnem programu glede organizacije JRZ in tudi o stališču, ki ga je treba zastopati, da se čim izdatnejše in uspešno pomaga narodu. G. predsednik vlade dr. Stojadinovič pa je hotel dobiti tudi popolnoma jasno sliko in zvedeti za mnenje stranke v Sloveniji, da bi mogel pravilno zastopati interese našega ljudstva. Predsednik vlade je zapustil 15. aprila Bled in se vrnil v Belgrad. Neprijetno so zadela gospodo od JNS odkritja »Slovenca«, ki je objavil znano okrožnico, v kateri poziva JNS v imenu neke »nacionalne fronte« svoje pristaše naravnost v revolucijo proti sedanji vladi ter napoveduje nasilno izpremembo sedanjega političnega kurza ter povrnitev nekdanjega terorja in diktature. V »Jutru« so se skušali oprati, češ, da niso oni izdali te okrožnice, vendar pa jim vse pranje ni moglo nič pomagati, ker so dokazi tukaj. Objava te okrožnice je zelo razburila tudi »združeno opozicijo«, ki sedaj uvideva, da je sedanja vlada v resnici braniteljica politične svobode in reda v državi. Turčija utrjuje Dardanele. Turška vlada je poslala vsem državam podpisnicam lozanske mirovne pogodbe ter Zvezi narodov noto, v kateri sporoča, da mora zahtevati razveljavljenje lozanske pogodbe glede prepovedi utrjevanja Dardanel. Turčija se pri tem sklicuje na to, da so se razmere od sklenitve lozanske pogod- be popolnoma izpremenile. Lozanski sporazum je podpisala Turčija pod pogojem, da bodo štiri velesile vedno branile Dar* danelske morske ožine. Danes pa te enot-' nosti med velesilami ni več in položaj v Sredozemlju se je popolnoma izpremenil. Edina varnost ožin je danes njih utrditev. Zato Turčija zahteva, da se lozanska pogodba takoj izpremeni. Predsednik grške vlade Demerdzis nenadoma umrl, zadet od kapi. Kralj Jurij je takoj poklical k sebi vojnega ministra generala Metaxasa ter mu poveril sestavo ndve vlade. Metaxas je takoj nato novo vlado sestavil ter prevzel v njej predsedstvo in zunanje ministrstvo. Vsi člani Demerdzisove vlade so ohranili svoja ministrstva. Odbor trinajsterice se je sestal v četrtek, do katerega dne je moral Mussolini pojasniti, kako je z mirovnimi pogajanji z Abesinijo. Ce tega pojasnila ne bo, ali če bo odgovor Mussolinija nezadoyoljiv, potem se sestane že v petek odbor osem-najstorice (sankcijski odbor), da sklepa o novih sankcijah proti Italiji. Proti sankcijam se je že izreklo mnogo držav in med njimi je tudi Jugoslavija, ki je imela doslej od njih ogromno škodo. Francija predlaga sankcije proti Nemčiji. Ker je Nemčija z utrjevanjem Porenja kršila pogodbe, predlaga Francija, naj bi se začele izvajati proti kršiteljici sankcije. Te bi bile predvsem dvojne: Francija ne bi več dobavljala Nemčiji železa, Anglija pa bi ustavila vse kredite Nemčiji, da ta ne bi mogla plačevati svojega uvoza iz čezmorskih dežel. V Abesinlji so zasedli Italijani Desije in imajo do Addis Abebe samo še 250 kilometrov. Italijanske čete so ob Tanskem jezeru zasadile italijansko trobojnico in so krstile neki vrh ob jezeru po Mussoliniju. Odlikovani zaslužni duhovniki. Ban dr. Natlačen je izročil v banski palači v Ljubljani red sv. Save n. razreda ljubljanskemu proštu g. Ignaciju Nadrahu. Mariborski prošt dr. M. Vraber, novomeški prošt g. Karl Čerin ter župnika Josip Lavtižar in p. Kazimir Zakrajšek so bili odlikovani z redom sv. Save III. razreda. Dva duhovniška jubileja. Pri Sv. Križu na Slatini je obhajal 12. aprila 60 letnico tamošnji g. nadžupnik Julij Vajda, ki je znan pri vseh slojih, ker uspešno zdravi in pomaga ljudem po Kneippovem načinu. — Pri Sv. Trojici v Halozah je videl Abrahama tamošnji g. župnik Fr. Jazbinšek. Zaslužnima ter delovnima jubilantoma naše častitke! Himen. Na veliko soboto sta prejela zakrament sv. zakona v frančiškanski baziliki v Mariboru gospodična Mara Žebo-tova .hčerka mariborskega g. podžupana Fr. Zebota in g. Vilko Beniger, tehnični uradnik v Hutterjevi tekstilni tovarni. Poročal je g. Fr. Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne. Priči sta bila g. župan dr. A. Juvan in ženinov brat g. Gvidon Beniger, pukovnik v Skoplju. Mlademu paru ča-stitamo! Prepotrebni zavod v Mariboru. V Mag-dalenskem predmestju v Mariboru je že kupljeno zemljišče, na katerem se bodo naselili salezijanci. Salezijanski zavod bo skrbel za zapuščeno delavsko mladino. Milijoni za javna dela v Sloveniji. Ministrski svet je podpisal odlok, s katerim se podeljuje dravski banovini za izvajanje javnih del vsota 3,650.000 Din. V Mariboru iz Avstrije pobegli morilci prijeti. Mariborska policija je aretirala naslednje hitlerjanske begunce iz Avstrije: 34 letnega pekovsk. pomočnika Schel-laufa, 25 letnega monterja Frica Godar in 22 letnega ključavničarja Wotscha. Omenjeni so zvabili v avtomobil pod krinko, da so policijski uradniki, v Feldbachu monterja Hoferja. Na vožnji od Feldba-cha proti Cmureku sta Schellauf ter Wotsch zadavila v avtomobilu Hoferja z vrvjo in truplo so odvrgli v potok pri Cmureku blizu naše meje. Trojica je prekoračila po umoru našo mejo na Remšniku in je pribežala v Maribor z v Gradcu izstavljenimi hitlerjanskimi izkaznicami. Ko so v Mariboru aretirali omenjene, je prvi priznal Godar, da sta morilca Njegova tovariša, on pa je sedel spredaj pri šoferju. Obdolžena sta se uklonila priznanju šele pod težo dokazov. Aretirance je policija izročila sodišču. — Hofer je bil prvotno hitlerijanec, a je pozne-fer je bil prvotno hitlerjanec, a je pozneje izdajal oblasti najbolj goreče narodne socijaliste in radi tega je bil na tajni seji vodstva stranke obsojen na smrt in so bile določene osebe za izvršitev smrtne obsodbe. Huda nesreča novega gasilskega avtomobila. Na velikonočni ponedeljek predpoldne je preizkušala gasilska četa iz Kamnioe pri Mariboru nov gasilski avto, Gasilci so se odpeljali v smeri proti Selnici. Na povratu je zadel avto na ovinku radi brzine v obcestni kamen. Popokale so tri pneumatike, avtomobil se je prevrnil in pokopal pod seboj 8 gasilcev. Štiri ranjene so prepeljali v bolnico, vozilo je močno trpelo vsled prekuca. Smrtna nesreča hlapca. V Vratih na Muti je ubilo izpodsekano drevo 741etne-ga hlapca Leopolda Krofa. Samomor in požig. Ana Škrabut, posestnica na Zgor. Polskavi je najprej zažgala seno, potem pa se sredi plamenov obesila na tram in visela, dokler je ni zajel ogenj, ki je prežgal vrv ter je v njem skoro popolnoma zgorela. Žena je že pred nekaj dnevi napovedovala svojim znancem, da se bo pri njih doma izvršila strašna stvar, o kateri bodo v okolici še dolgo govorili. Dejanje je izvršila zaradi družinskih razmer. Žrtve neprevidnega velikonočnega streljanja. V mariborsko bolnico so pripeljali 14. aprila štiri žrtve neprevidnega velikonočnega streljanja. Ivanu Slačeku je strel iz možnarja izbil levo oko in mu je ranil možgane. — Strel je vzel vid na levem očesu 17 letnemu Zvonku Kenič iz Središča. Na obeh očeh je ranjen 14 letni Anton Dvoršak od Sv. Petra pri Mariboru. — Pri streljanju s karbidom si je poškodoval desno oko 15 letni Anton Koren. Smrtno se je zastrupila v Mariboru 40-letna postrežnica Ivana Ferk. Truplo novorojenčka moškega spola so našli v Dravinji v bližini jeza pri Majš-pergu. Šestletni otrok zanetil požar. V Pernici, občina Sv. Marjeta ob Pesnici, je 61etni sinko posestnika Alojzija Jernejšeka pri igri'z vžigalicami zanetil ogenj, ki je upepelil hišo in gospodarsko poslopje s pritiklinami. Najdeno truplo mlade utopljenke. Dne 8. aprila so potegnili iz Dravinje pod Ptujsko goro truplo mladega dekleta, ki je bilo le kratek čas v vodi. Obsojeni ubijalci. V Mariboru se je vršila 15. aprila razprava proti šestim fantom, ki so bili obtoženi uboja mladega Antona Kureža v Skorbi v okraju Ptuj, ki je bil izvršen na Štefanovo lani. Obsojena sta bila Jakob Rodošek in Franc Peteršič vsak na 6 let, Jožef Zajšek pa na 5 let. Ostali so bili oproščeni. Pojasnjena zagonetna smrt. V zadnji številki smo poročali, da so našli pred hlevom v vasi Placarju pri Sv. Urbanu pri Ptuju mrtvo in s podplutbami za ušesom 45 letno deklo Ano Bohi, ki je bila zaposlena pri posestniku Selmajerju. Radi govoric o zagonetni smrti je bilo truplo Bo-hlove sodno raztelešeno. Komisija je ugotovila, da je Bohlova umrla vsled otrpne-nja srca in je pri padcu udarila z glavo ob tla. Smrtna nesreča otroka. V Bukovcih pri Ptuju je padel v gnojnično jamo dveletni najemnikov sinček Franček Negač in utonil. Hitro preprečena sleparija s hranilno knjižico. V Ptuju sta se zglasila pri agenturi Jurija Pichlerja neki moški ter ženska. Ponudila sta v nakup hranilno knjižico sreske hranilnice v Konjicah, glasečo se na ime Marije Novak na znesek 11.340 Din. Ko je Pichler knjižico pregledal, je takoj opazil, da gre za goljufijo in je obema naročil, naj se zglasita pozneje. Resnična vloga se glasi samo na 1.340 Din. Ponarejevalec je pripisal številko in besede z različnim črnilom in je falzifikat spoznati na prvi pogled. Policija je moškega in žensko zaprla. Na veliki četrtek ga smrtno zabodel. Radi dekleta sta se spoprijela kot tekmeca posestnikov sin Janez Raztresen iz vasi Planina pri Vrhniki in Jože Malovrh iz Butajnove v župniji Št. Jošt nad Horjulom. Kot žrtev zabodljaja z nožem je iz-skrvavel na veliki četrtek Malovrh, ubijalec se je sam javil orožnikom. Mlad pasarski pomočnik smrtno ponesrečil v planinah. Na Kredarici pod Triglavom je v snežnem metežu za velikonočne praznike smrtno ponesrečil 23 letni Stane Dolhar, pasarski pomočnik iz Ljubljane. Delavka se vrgla pod vlak. Na veliko soboto se je vrgla v Ljubljani na tržaški progi pod vrhniški vlak 19 letna tovarniška delavka Marija Gregorčič iz Viča. Vlak je nesrečno deklino strašno razmesaril. Vlom. Na Miklavškem hribu v Celju je vlomil neznanec v hišico vdove po cerkovniku Martinu Tratniku. Odnesel je dve hranilni knjižici, glaseči se na 27.000 Din. Nesreča z dinamitno patrono. Z dina-mitno patrono je streljal za veliko noč Ivan Potočnik, 15 letni posestniški sin iz Dobrine pri Žusmu. Patrona je fantu eksplodirala v roki in mu je popolnoma razmesarila desnico. Uboj v prepiru. Na veliko soboto sta se sprla Jurij Lešnik, hlapec pri posestniku Ocvirku v Zahomcih pri Vranskem, ter posestnikov sin Jože Ukman iz Ločice pri Vranskem. V prepiru je zabodel Ukman Lešnika dvakrat v vrat ter mu je prerezal žilo odvodnico. Zabodeni je podlegel poškodbi na veliko noč v celjski bolnici. Osumljen ropa in aretiran. Koncem marca sta vdrla v noči v samotno hišo posestnika Sluge v Selih pri Sv. Križu v okolici Litije dva neznanca. S samokresi sta prisilila 70 letnega gospodarja in njegovo sestro, da sta jima izročila 5000 Din in tolovaja sta po opravljenem ropu izginila. Prvega osumljenca so aretirali zadnje dni v osebi Franca Lipec iz Radeč, ki se je potikal po samotni dolinici Pasjek med Savo in Litijo ter Zagorjem. Lipec je bil že 15 krat zaprt. Požar v Zgornji Savinjski dolini. Dne 15. aprila je uničil ogenj v Nazarjih 16-okenski kozolec, poln sena ter slame. Kozolec je stal na škofijskem posestvu. Žrtve pretepa. Na Ižanski cesti v Ljubljani so napadli neznanci 31 letnega delavca Franca Bregarja z Ižanske ceste. Nevarno so ga poškodovali na glavi in moral je v bolnico. — V ljubljanski bolnišnici se zdravi 24 letni poljski dninar Franc Špan iz Dobrepolja pri Brežicah. S koli so ga neki divjaki hudo poškodovali po celem telesu. — Zabodljaju v trebruh je podlegel v bolnici v Mariboru Matija Leskovar iz Oplotnice pri Konjicah. — Pri Mar. v Brezju pri Mariboru so se sporekli dupleški in brezijanski fantje. Obležal je s skoro prerezanim vratom 24 letni delavec Tomaž Seletič iz Brezja. — V Kaniži pri št. Hju v Slov. gor. so vinjeni fantje napadli 39 letnega hlapca Friderika Mačka in ga s koli, ročicami in drugimi sredstvi tako premikastili, da so ga nezavestnega našli v gospodarjevem skednju in ga pripeljali v mariborsko bolnišnico. Smrtno podsut. Na veliki petek je smrtno podsula zemlja pri kopanju premoga v Zagorju ob Savi 57 letnega vdovca in bivšega hišnega posestnika pri Sv. Urhu Franca Haceta. 200.000 nežigosanih in zaplenjenih vžigalnikov so razstopili pod komisijskim nadzorstvom v livarni »Merkur« v Bel-gradu. Vžigalniki so bili iz vseh delov naše države, najrazličnejših vrst in precej tudi srebrnih. Smrtno zaboden z nožem, V Padežu v Zabukovju pri Sevnici je smrtno zabodel 211etni Leopold Trbovec 60letnega posestnika Luka Lušina. ffod. ^ kladivo Socijalist je isto kot komunista To amo mi vedno trdili, da voditelji socijalizma in komunizma delajo na dveh progah, ki pa vodijo k istemu cilju. To lahko vsakdo razbere tudi iz naših marksističnih listov. Sedaj, ko je komunizem v trenutnem pohodu na španskem, ga naši marksistični listi kratkomalo imenujejo — socialistični pokret. čudimo se delavcem, da tako slepo verujejo temu čifutskemu švindlu. Te dni je neki nemški delavec, bivši socijalist, odkrito povedal enemu slovenskih delavcev, ko sta se o tem vprašanju raz-govarjala: V Nemčiji ni več marksistov, ker mi smo spoznali ta švindl in smo prepričani, da ga bodo delavci tudi drugod kmalu spoznali. Norčevanje iz katoličanov in naše sv. vere. Velikonočna številka socialističnega lista »Volksstimme« je prinesla pod naslovom »Auferstehung« sledeče: Stari poganski praznik v čast boginji rodovitnosti Ostari se je v toku stoletja pod vplivom krščanstva izpremenil v simbol odrešenja po smrti in v praznik vstajenja.« — Ta list nič ne pozna Kristusa, ne prizna Njegovega odrešenja, pač pa hoče delavstvu natvesti, da se je praznik Velike noči razvil iz staropoganskih navad. Katoličani pa vse premalo resno vzamejo v pretres tako pisanje, ki razodeva sovraštvo do krščanstva in hoče po navodilih mednarodne protiverske propagande Sna zvit način ponižati veličino velikonočnih praznikov. Katoličani, storite svojo dolžnost! Moralna pridiga. V mariborskih železniških delavnicah je bila tik pred prazniki razkrita velika tatvina. Socijalistični list, ki se drugače tako na debelo razpiše o vsem mogočem, pa ima o tej zadevi prav skromno poročilo, ki niti imen ne obsega. Zakaj imen ne obsega? Seveda bodo rekli: Greh se pove, grešnik pa ne. Toda tega zlatega načela se držijo le v gotovih prilikah, kadar pač njim prija. Pa ta notica nas je posebno zanimala zaradi moralne pridige, ki jo list navaja: Posebno pa nas ta slučaj uči, da vsa kontrola — v delavnici je zelo stroga kontrola — nič ne pomaga, ako ljudje sami niso pošteni ter kradejo. — Ta moralna pridiga je udarec v vodo! Kaj boš zahteval od ljudi, da naj bodo pošteni, če pa istočasno trdiš, da ni Boga, kateremu so odgovorni, če istočasno učiš, da ni božje zapovedi: Ne kradi. Taki moralni pridigarji tolčejo samega sebe po ustih. Za vse barve smo! Ni večjega kameleona, kakor so marksistični voditelji. Od kar nimajo svoje stranke, so vedrili že pri vseh strankah. Tudi danes jih vidite povsod. Za eno dobo so v JNS, potem so v JRZ, potem bodo zopet z Mačkom, če bo treba, glavno je, da so voditelji na toplem. Z brezposelnim invalidom v Betnavskem gozdu ima marksistično časopisje v Mariboru že dolgo časa opraviti. No, sedaj pa je preskrbljen. Izvedeli smo, da je celo familijo vzel g. dr. Resman, znani marksist v Mariboru, na stanovanje v svojo lepo novo vilo. Če ne verjamete, pojdite pogledat! V živo jih je zadelo! Zadnje čase opažamo v mariborskem socijalističnem in takozvanem »naprednem« časopisju — Volksstimme, Delavska politika in Večer-nik — posebno ostro gonjo proti vsemu, kar je katoliškega v Mariboru. Osobito jih bode napredek na katoliškem področju, ki se kaže v delavskih predmestjih na desnem bregu Drave. Odgovor, zakaj vsa ta strupenost in to besno zaganjanje in poskusi smešenja katoliških ustanov, je nam podala najlepše letošnja Velika noč. Kdor je gledal VBe te Silne množice, ki so zlasti na velikonočno nedeljo in v pon-deljek prihitele k službi božji v železniški koloniji, ta ve, kako more to boleti socijaliste, ki so smatrali vse te delavske revirje kot trdnjavo svojega protikrščan-skega dela, boli pa tudi takozvane »naprednjake«, ki so že od nekdaj sovražni vsemu, kar je krščanskega, še bolj je moralo zadeti patentirane socijaliste, ki s tako vnemo širijo v svojih časopisih brezverstvo že toliko let, ko so videli med udeleženci službe božje take železničarje in delavce, ki že leta in leta niso bili pri sveti maši, sedaj pa so s solzami v očeh prisostvovali sv. opravilu. Zlasti na velikonočni pondeljek je bilo veličastno, ko se je vršila služba božja v koloniji ter je igrala pri njej Schonherrjeva železni- čarska godba, katero socijalisti progla š&jo za »svojo«. Verjamemo, da jim ni po volji, saj je brezverstvo med delavci bila dosedaj glavna njihova naloga. Lahko jih pa zagotovimo, da bodo s svojo strupenostjo dosegli baš nasprotno, kar nameravajo. še z večjo ogabnostjo se bodo odvračali delavci od njih, še prej jim bodo obrnili hrbet ter se organizirali tam, kjer jim njihovega verskega prepričanja nihče ne zasmehuje! Nov šef prometnega odseka pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Prometni minister je imenoval za šefa prometnega odseka pri ljubljanski direkciji dr. Leona Dekleva. Referent pri isti upravi je postal inšpektor g. Jože Jenko. Spremembe pri vodstvo mariborskih delavnic držav, železnice. Dosedanji upravnik mariborske delavnice državnih železnic višji svetnik Andrija Jovič je zapustil Maribor in pride za upravnika delavnice v Niš. Upravo mariborskih železniških delavnic je prevzel inženjer Ignac Vidic, bivši dolgoletni šef mariborske kurilnice. Železniški uslužbenci, ki stanujejo v mariborski okolici, ne bodo volili v mestu. Na podlagi novega tolmačenja o pojmu »državni uslužbenec« je mestna občina črtala iz svojih volilnih imenikov 1583 oseb, ki so doma v mariborski okolici, pa so nameščene pri mariborskih železniških ustanovah kot fizični delavci. Maribor ima tako sedaj 9731 volilcev, število volišč pa se je skrčilo od 17 na 15. Milijonska tatvina v topilnici mariborskih železniških delavnic. Mariborska policija je zaprla kot osumljence velike kovinske afere v delavnicah državne železnice: Alojzija, Ivana in Adolfa Wudler ter njihovega očeta, lastnike livarne v Melju, dalje tri delavce, ki so bili zaposleni v železniški livarni ter dva, ki sta pod sumom, da sta kupovala od delavcev dragoceno kovino. Po dosedanjih ugotovitvah je železniška uprava radi te afere oškodovana za 3 milijone Din. Policija je ugotovila, da je'izginjala iz železniške livarne žlahtna kovina — takozvana kompozicija, katero rabijo za ležaje. Dragoceno kovino so prejemale maribor. delavnice iz centrale iz Niša in stane državo 1 kg 65 Din. To kovinasto zmes so odnašali poldrugo leto iz železniških livarn v kockah po 4 kg 1 komad in so jo prodajali Wudlerjem in še eni drugi tvrdki pa 10 do 12 Din 1 kg; dočlm je bilo ukradeno blago prodano naprej v Zagreb in Sarajevo po 20—25 Din 1 kg. Iz Zagreba in Sarajeva je kupovala ukradeno kovino državna uprava, jo spravljala v Niš, kjer so dobile kocke originalne znamke in od tamkaj je prihajala tudi v Maribor v zopetne tatinske roke. Po policijskih ugotovitvah na podlagih tovorniških listov je tvrdka Wudler v poldrugem letu prelila in odposlala iz Maribora v Zagreb in Sarajevo okrog 50.000 kg kompozicije v skupni vrednosti 3 milijone Din. Pri policijskih zasliševanjih so vsi osumljeni tajili krivdo in so Wudlerji zatrjevali, da jim ni bilo znano, odkod da jim prinašata so-zaprta osumljenca žlahtno kovino. Preiskava pri sodniji bo že dognala, kedo vse je zapleten v to obsodbe vredno afero in v koliko so krivi prijeti osumljenci. Nekaj nadaljnih podrobnosti o milijonski tatvini v železniški delavnici v Mariboru. Glede ogromne tatvine kompozicije ali bele rude v železniških delavnicah je policija še vedno na delu. Zgorajno notico v opisu tatinske afere izpopolnjujemo v toliko, da je med zaprtimi tudi najemnik tvornice livarne za kovino »Metra« na Teznu Radovan Velibor ter še nekateri delavci iz delavnic. Doslej so aretirali 13 oseb, od katerih je že pretežna večina izročena sodišču. Glede Velibora je policija dognala, da je prelival v svoji tvomici belo kovino ter jo prodajal naprej. O zaprtih bratih Wudlerjih sta dala mariborski policiji dva zastopnika neke veletrgovine s kovinami v Zagrebu važno izjavo. Njuni tvrdki je ponudila livarna Wudler kar pol vagona dragocene bele kovine. Zagrebška tvrdka je zahtevala od Wud-lerjev potrdilo o izvoru kovine, nakar je prejela odgovor, da so Wudlerji protoko-lirani in jih še ni nikdo izpraševal, odkod da imajo kovinsko blago. Kovine so kupili več vagonov po ugodni ceni v Avstriji. Zagrebška firma je kupila samo 510 kilogramov kompozicije, ki je bila vlita v blokih po 10 kg z žigom »Made in Au-stria«. Wudlerji so pozneje omenjeni tvrdki v Zagreb še parkrat ponujali v nakup belo kovino, a je ta radi sumljivega izvora blaga, nakup odklonila. Značilno je še to, da je policija našla pri Wudlerjih 7 modelov z žigom »Made in Austria«. Kurjač ob nogo. Par dni pred prazniki se je zgodila na mariborskem koroškem kolodvoru nesreča. Pri skoku iz ene lokomotive na drugo je zgubil ravnotežje in je padel na tračnice kurjač Ivan Novak. Revež se je še sicer prevalil s tira, vendar ga je povozila in mu odrezala desno nogo v gležnju tretja lokomotiva, ki je privozila po tiru za premikanje in tej se ni mogel Novak dovolj in v zadnjem hipu ogniti. Težko poškodovanega so koj prepeljali v bolnico, kjer so izvršili operacijo. pnah Tovarna, k! je v obratu že 10 let in še ni doživela štrajka. Mariborska tekstilna tvornica Hutter in drug je ena največ jih. Zaposluje 1200 delavcev in je v neprestanem obratu že 10 let. Najlepše spričevalo za tvornico je dejstvo, da ni doživela po 10 letnem obratovanju nobenega štrajka. Vnebo kričeče mezdne razmere v neki mariborski tovarni. V neki mariborski tovarni (ime za enkrat zamolčimo) plačajo delavcem pri akordnem delu 75 para na uro. Ob nedeljah in praznikih prejema v obratu nujno zaposleno delavstvo navadne mezde. Ce se kateri delavec pritoži radi nezaslišano krivičnega izkoriščanja, prejme mesto pravice — odpustnico. Delavci se že dolgo vprašujejo: zakaj imamo pri nas delavsko zbornico in organizacije, ki dopuščajo tako izrabljanje? Ce se krivične mezdne razmere v tem podjetju ne bodo ublažile ter vsaj delno popravile, bomo prišli na dan z imeni in še bolj kričečimi dejstvi, v katera bo morala poseči nadzorna oblast! Potrjena Usta krščansko-socijalnega delavstva. Banska uprava je potrdila volitve obratnih zaupnikov v tovarni za strojila v Majšpergu. Zmagala je lista krščan- sko-socijalnega delavstva, daai so se na-cijonallsti pritožili proti voUtvam in so se že pred volitvami zastonj trudili, da bi dobili na svojo stran večino delavskih glasov. Jesenice. Zadnji Ženin, jn nevesta sta se podala za duhovnikom v zakristijo. Za njima so šli ostali gostje: sorodniki, prijatelji in znanci, da bi jima čestitali. Muzard ni šel v zakristijo. Soleme je vedel, da je prisoten in to je dovolj; službene Čestitke so smešne. Soleme in Ivanka sta ga povabila, naj ju zvečer obišče na domu, preden se bosta odpeljala na morje. Temu vabilu se bo odzval, ker bo,sam in se bodo neprisiljeno, prijateljsko pomenili o vsakdanjostih. — Pojdiva,! — se je obrnil k Andrejini. Nato sta se oba obrnila proti vratom. V naslednjem hipu je Muzard ko; prikovan obstal. Pred njim sta stala Loche in njegova hči. Preden je mogel priti do sape, mu je hči na videz ogorčeno dejala: — Ah! Tak medved! Greste, ne da bi stisnili mladoožen,cema roko. (Dalje sledi.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).