Posleclnf & vesti Novice iz drugih držav Poljski kardinal umrl v starosti 76 let. Po dolgi m hudi bolezni je umrl varšavski nadškof kardinal Kakovski. Slovel je ne samo kot cerkveni kneK, marveč tudi kot velik narodni borec predvojne Pcljske. Zelo živahno se je udeleževal v prvOi vrstah borbe Poljakov za svoje osvobojenje. Poleg kneza Ljubomirskega je bil član regentstva Poljske in je v zvezi z drugimi vodilnimi osebami pričakal maršala Pilsudskega, ko se je vrnil na Poljsko iz nemškega zapora v imestu Magdeburgu ter prevzel upravo Poljske. Smrt kardinala Kakovskega je bolno odjeknila po vsej xJoljski, ker je rajni kardinal vedno deloval za pomirjenje med Paljaki in Ukrajinci, pa tudi med raznimi političnimi strankami, ki so med seboj v ostri borbi. Po smrti Kakovskega ima Poljska še enega kardinala, in to je poznanski nadškof dr. Hlond, velik prijatelj Slovencev, Jri je bil papežev zastopnik na narodnem evharietičnem kongresu v Ljubljani leta 1935. Važni ukrepi nove Cesko-Slovaske. Nova češkoSlovaška si je postavila za bodoče cilj varčevanja. Radi štedenja v državni upravi bo skušala odvišno uradništvo spraviti v druge službe. Razfešila bo poročene žene državnih služb. Upokojila bo starejše in manj sposobne uradnike. Za dobo dveh let ne bo sprejet noben uradnik in že nameščeni ne bodo napredovali. Vsa dozdaj veljavna znižanja plač državnih nameščencev ostan-ejo v veljavi. Draginjska doklada se zniža za neoženjeno uradništvo za eno tretjino. — Po izjavi predsednika vlade Podkarpatske Ukrajine bo prestolno mesto te pokrajine Chust. Avtonomna ipodkarpatska vlada se že pogaja za večje posojilo, s katerim bo zgradila v svojem novem glavnem meatu vseučilišče, novo stolnico, poslopje za višje šole, ukrajinsko gledališče in muzej. Vlada bo začela graditi novo železnico skozi Karpatsko Ukrajino, in sicer čez Terečin in Svalogo do Chusta. Francoeki ministrski predsednik po sprejetju državnega proračuiia na Korziki in v Tunisu. Po francoski ustavi mora biti državni proračun za prihcdnje leto sprejet najkasneje do 31. decembra. Kakor lani, se je tudi letos namerilo, da se je razprava zaradi nasprotij med senatom in poslansko zbornico tako zavlekla, da sta parlament in senat zasedala vso noč na starega leta na Ncvo leto in šele v jutranjih urah zaključila razpravo o proračunu. Senat je dvakrat vmil proračun poslanski zbornici, ki pa je vztrajala pri svojem stališču. Pcmovnr- sta morala posredovati finančni minister Reyn&ud in ministrski predsednik Daladier, naposled pa se je položaj tako zacstril, da je moral Daladier vezati na sprejetje proračuna zaupnico vladi. šele malo pred poldnevom na Novega leta je poslanska zbornica končnoveljatvno odobrila spremembe, ki jih je sklenil senat. Pri glasovanju o zaupnici vladi je dobila vlada 363 glasov, proti zaupnici pa je glaeovalo 237 poslancev. Pri konCnem glasovanju o proračunu je bilo oddanih za proračun 372 glasov, proti pa 228 glasov. Sele po sprejetju proračuna so zopet pognali uro v poslanski zbornici, ki je polnih 12 ur kazala na polnoč. Ministrski predsednik Daladier, ki bi bil moral po prvotnem načrtu že ob 9 dopoldne na Novega leta dan odpotovati na Korziko in v Tunis, je rjnoral zaradi tega odgoditi svoj odhod do popoldne. Ministrski predsednik se je v spremstvu vojnega brodovja pripeljal 2. januarja v pristanišče glavnega mesta Ajaccio na Korziki, kjer je toil slovesno sprejet in navdušeno pozdravljen. ¦Vojaštvo mu je izkazalo vojaške feasti pred spomenikom, postavljenim v spomin 40.000 Korzičanom, padlim za Francijo v svetovnl vojni. Daladier je položil na spomenik šopek cvetlic. Po Iparadi čet se je podal ministrski predsednik na prefekturo v prestolnici. Tam se je zahvalil za sijajni sprejem. Po nagovoru na zbrane Korziifiane se j2 odpdjal 3 spremljajočim ga brodovjem protl Tunisu. Nadaljevanje Francove ofenzive na Spanskera. Nad deset dni nadaljuje general Franco svojo zmagovito ofenzivo proti rdeči Kataloniji s preBtolnim mestom Barcelona. Franco hoče s to lOfenzivo zaMjučiti grozno državljansko morijo. Nepristranski opazovalci najnovejšega prodiranja nacionalističnih čet pravijo, da gre pri tem, kar se je doslej v desetih dneh poročalo o bojih za posest Katalonije, le za začetek. Glavna sila generala Pranca bo šele pozneje navalMa na rdečo vojsko. Vse razpoložljive rezerve je združil general Franco v dva velika armadna zbora, ki stojita takoj za bojnimi ortami. En armadni zbor bo posegel v boje, če bi general Miaja, vrhovni poveljnik rdečih Cet na odseku Madrid—Valencija, pričel razbremenilno ofenzivo v prilog svojemu tovarišu, poveljniku rdeče katalonske armade, Hernandesu Sarubiji. Drugi armadni zbor to napadel na reki Segri, ako bi se pokazala potreba. General Franco uniči.je zaenkrat s topništvom in letali trdnjavski pas, katerega je zgradila rdeča Katalonija ob rekah Segre in Ebro. Najnovejši uspeh nacicnalistov je zasedba Pobla de Granadella, ki leži kakih 5 km jugovzhodno od Leride v gorovju. Uspešno naproduje Francova fronta vzhodno od Trempa, kjer se mu je posrečila zasedba 1600 m visokega gorovja Monrech. Rdeče čete se še krepko branijo, vendar je opaziti znatno pcpuščanje. Število rdečih ujetnikov že presega 10.000. Dogodbi na Kitajskem tik pred novim letom. Pcdpredsednik kitajske vlade Vanšinvej je poslal maršalu cankajšeku kot predsedniku vlade brzojavko, v kateri našteva vse glavne zahteve Japonske za sklenitev miru s Kitajsko. Ti japonski pogoji so: Kitajska mora spremeniti svojo politiiko za bodoče do Japonske, prekiniti mora vse zveze s sovjetsko Rusijo in na kitajskem ozemlju mora prekiniti vse izredne t>ravice, ki jih uživajo inozemske države. Na podlagi teh japonskih zahtev je pozval imenovani podpredsednik Cankajšeka, naj prične takoj mirovna pogajanja z Japonsko. Nacionalna Kitajska, ki je zvesla čankajšeku, je po tej brzojavki izključila Vr^šinveja, mu odvzela vse položaje ter časti in ga je proglasila za izdajalca. Nacionalna Kitajska se hoče neizprosno dalje boriti in o kakšnih pogajanjih z Japonsko ne more biti govora tako dolgo, dokler zadnji japonski vojak ne zapusti kitajskega ozemlja. Vse, kar bo Vanšinvej delal za bodoče, bo storil na svojo lastno odgovornost in njegovi koraki za nacionalno Kitajsko niso obvezni. Oster odgovor ameriških Zdmženih držav Japonski. Japonski ministrski predsednik je podal 18. novembra izjavo, v kateri je naglasil, da bo odpovedala Japoinska (ki se že smatra za gospodarja na Kitajskem) vse pogodbe, ki jih imajo tuje države na Kitajskem, in da se bo potrudila, da postane Kitajska v tesni zvezi z Japonsko in z Mandžurijo zaključeno gospodarsko ozemlje, kjer tuje velesile ne bodo uživale nobenih ugodnosti. T"ra to izjavo so poslale Združene ameriške države Japonski 31. decembra oster odgovor, v katerem podčrtavajo, da ne bo Amerika priznala nobenih sprememb glede pravic tujih držav na ^itajskem. Zedinjene države se ne bodo o&rel-Je pod nobenim pogojem predpravicam, katere imajo na Kitajskem na osnovi mcdnarodnih pogodb. Domače novice Gradbcr.' mlni?ter za našc ceste. Novi gradbeni ministsi- dr. Miha Krek je podpisal odlok, s katerim se odobrava znesek 729.474 din za Mihovski kla^-.ec pri Veliki Nedelji. Nova uradna naziva raariborskih kolodvorov. S 1. januarjem 1939 je nastala sprememba v uradncm nazivu obeh mariborskih kolodvorov. Dosedanji naziv Maribor glavni kolodvor se spremeni v naziv »Maribor«. Dosedanji koroški kolodvor pa se bo odslej službeno imenoval »Maribor-Studenci«. Iz naših društev šmartno pri Vclenju. Za igro »Miklova Zala«, katero j€ uprizorilo Prosvetno družtvo, je bilo toliko nr.nimanje, da je bila dvorana nabito polna. Ponavljali bomo igro na praznik sv. Treh kraljev ob 15. Vljudno vabimo vse, ki igre še niso videli, da si jo ogledajo in 3 tem pomagajo, da naS prosvetni dom čimprej popravimo in uredimo tako, da bo bolj ustrezal sedanjim časom. Igra »Miklova Zala« je res krasna, pa tudi igralci v svojih lepih koatumih iz gledališča se bodo — kakor zadnjič — potrudili, da boate imeli od igre ves užitek. Na veselo svidenje! Sv. Trojica v SIov. goricah. Igralsika družina Prosvetnega društva priredi na Kraljevo igro, Henrik, gobavi vitez«. Kdor še ni videl tega krasnega tcžičnega niitterija, naj tokrat ne zamudi ugodne prilike! Vsi domačini, posebno pa sosedje-, iskreno vabljeni! Rače. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 8. januarja, ob treh popoldne in ob sedmih zvečer veseloigro s-Micka, premiali si!« Prijatelji smeha vljudno vabljeni! Poljčane. Na praznik sv. Treh kraljev ob 16 uprizori Prosvetno društvo igro »Rožni venec«, v prosvetni dvorani. Igra je pestre vsebine. Zagotavljamo, da bodo gledalci prav zadovoljni. Na veselo svidenje! Laporje. Na Novega leca dan je Prosvetno društvo uprizorilo v šoli lepo božično igro »Trije kralji«, ki jo je režiral g. Franc župec, sedmošolec iz Slov. Bistrice. Igra je uspela proti pričakovanju, kar je dckazalo tudi občinstvo, ki je polno dvorano zapuščalo zelo zadovoljno. Laporčani! Skrbimo in delajmo za svoj lasten prosve*> ni dom! Naši rajni Kapla. Med 25 mrliči leta 1938 smo zadnjega izročili materi zemlji Antona Urlaub, p. d. črešnika. Njegova hiša je bila daleč naokoli znana tudi boljšim ljudem, ki so iskali tam raznih obvestil. Bil je mož kremenitega značaja, veren in narcien. V njegovo hišo je redno zahajal »Slov. gospodar«. Kot cerkveni ključar je veliko dobrega. storil za župnijsko cerkev. Bil je dolga leta občinski odbomik. Na njegovi zadnji poti ^a je spremljalo obilo pogrebcev. Naj rajnemu sveti večna luč — žalujočim pa naše sožalje! IMale dole pri Vojniku. Vsemogočni je poklical v večnost K r o f 1 i č Franca, p. d. Zelnška, posestnika v Malih dolih. že precej Casa je bolehal na pljučah. Zslo pa si je pokvaril zdravje v svetovni vojni. Pokojni je bil zvest somišljenik dr. Korošca. Dolga leta je bil član tako zvane »maledolske« gcxibe. Na mnogih. novih mašah je bil kot muzikant. Tudi lovec je bil. — Na domu pokojnega je v imenu vseh vzel slovo njegov godbeni tova:iš Lipovšek Karel iz Jankove, ki je ^rregovori' lepe paslovilne besede. Na ^adnji potl ga je spremljala velika množica. Po sv. mašizadušnici je bil ob odprtem grobu v srce segajoC govor domačega g. kanonika Pavla zagar. Tolažil je ženo in male otroke, ki jih je pokojni prerano zapustil v velikih stiskah. in težavah. Poudarjal je veliko skrb, ki jo ima do nas Oče v nebesih, ki nikogar ne zapusti, ako v njega zaupa! — Vsemogočni Bog naj Ti bo plačnik za vsa dobra dela, ki si jih storil siromakom! Mi pa se bomo Tebe, dragi Tone, spominjali v svojih molitvah! — Družini naše sožalje! Dopisi Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 15. januarja, bo po rani službi božji v šoli občni zbor sadjarske podružnice, na katerem bo govoril o sadjarstvu kmetijski referent g. Filipi& Udje društva in vsi sadjarji in sadjarke takrat polnoStevilno na svidenje! Občni zbor bo zelo zanimiv. Pripeljite s seboj svoje sosede. Ako hočemo, da nam bo sadjarstvo zlata jama, se moramo. živahno zanimati za njegov vsestranski napredek. Sv. Trojic av Slov. goricah. Sadjarska podružnica ima svoj redni občni zbor 8. januarja ob 8 v samostanski dvorani. Nanj vabi vse sadjarje, člane in nečlane. Vsi sadjarji pridite na občni zbor in se vpiSite v podružnico, ker le v skupnosti in na organizirani podlagi bomo želi uspeho v današnjem naprednem sadjarstvu. Zrkovce prl Marlboru. Gasilska četa priredi v nedeljo, 8. januarja, ob 18 v dvorani g. Riedla na Pobrežju lepo igro »Lovski tat«. Vabijo se vsi sosedje in domačini k polnoštevilni udeležbi! Male dole prt Vojniku. Volitve so pokazale, da naša vas ni ravno najslabša. Popolnoma vsi, ki so volili, so glasovali za našo JRZ. Naročeni so v večini na »Slov. gospodarja«, ki nam bo učitelj in voditelj tudi v bodoče. Oni, ki lista še nimate, si ga takoj naročite! Danes velja pregovor: »Svojl k svojim!« Zato mi ne bomo nosili denar onim trgovcem in gostilničarjem, ki naročajo veri sovražen tisk. Zavedajte ae, da moramo tudi mi držati skupaj.