154 Jubileji 1.25 Drugi članki in sestavki Tatjana Hojan – 80 Naši Tatjani Hojan, profesorici slovenskega jezika, za osemdeset let Največja poznavalka slovenskega pedagoškega časopisja dvajsetega stoletja je maja letos dopolnila osemdeset let. O njenih strokovnih projektih in dosežkih lah- ko izvemo marsikje, 1 težko pa pridemo do podatka, da je med drugim osvojila tudi sankaško kolajno. Tatjana Helena, kot je zapisano v krstni knjigi, je v Slovenskem šolskem muzeju zvezda stalnica že 55 let, saj se je po študiju slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1963 zaposlila kot bibliotekarka v svoji prvi in zadnji služ- bi. Novembra leta 2003 se je po štiridesetih letih delovne dobe sicer upokojila, a še vedno se v muzeju srečujemo vsak dan od osmih do trinajstih. 97 bibliotekarskih enot v zadnjih desetih letih (2008–2018) nam pove, da je Tatjana zelo zaposlena upokojenka. Skoraj bolj kot marsikdo od za- poslenih. Poleg raziskovanja različnih učitelj- skih zgodb, predvsem učiteljic in učiteljev na Vrhniki, ter pisanja gesel pedagogov za Slo- venski bibliografski leksikon je redna avtorica številnih člankov z različnih področij v reviji Šolska kronika. Včasih tudi z dvema ali tremi prispevki na številko. Uredniki vedo, da Tatja- nin članek ne bo napisan med prvimi, ampak prvi. Njeno enciklopedično znanje je obsežno in natančno. Kadar zaposleni v muzeju išče- mo kak podatek, knjigo ali dogodek, gremo najprej k Tatjani po pomoč in informacijo, saj so njene izkušnje in širina neprecenljive. Za kakšno knjigo včasih niti ni treba pogleda- ti v fizični ali spletni katalog, saj že Tatjana večinoma ve, ali je med 55.000 knjigami tudi tista, ki jo iščemo. 1 Branko Šuštar, Šestdesetletni jubilej profesorice Tatjane Hojan, Šolska kronika : Zbornik za zgo- dovino šolstva in vzgoje, 7, 1998, str. 246. Marjetka Balkovec Debevec, Ob sedemdesetletnem jubileju prof. Tatjane Hojan, Šolska kronika : Revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 17, 2008, str. 123. Tatjana Hojan 155 Jubileji Vedno znova nas preseneča s svojo vedrino in iskricami v očeh, s svojo vztraj- nostjo in marljivostjo. Izredno je pozorna, datume rojstnih dnevov sedanjih in bivših zaposlenih ve povedati seveda »naizust« in vošči med prvimi, včasih že ob pol sedmih. Rada nas razvaja s prestižnimi tortami ali dobrotami s svojega vrta, ki ga ima ob hiški sredi Ljubljane. Tudi za smeh poskrbi s kakšno šalo, ki ji je včasih res ne bi pripisali. Za zdravje redno skrbi s telovadbo v športni dvorani na Taboru v Ljubljani. Ob koncu tedna sede v svojega rdečega jeklenega konjiča in se zapelje v okolico Ljubljane, kjer se odpravi na sprehod v naravo, najraje v okolico Vrhnike, Kamnika ali k sorodnikom na Dolenjsko. Draga Tatjana: Da bi se še dolgo srečevali v našem muzeju in si pripovedova- li zanimive življenjske zgodbe. Mateja Ribarič in Anton Arko France Strmčnik – 90 Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. France Strmčnik je gotovo med najpomembnejšimi slovenskimi znanstveniki s področja pedagogike v drugi po- lovici prejšnjega stoletja. Njegovo težiščno znanstveno področje je didaktika in ob njegovem letošnjem visokem življenjskem jubileju bo gotovo kdo z zapisom spomnil na neizbrisen pečat, ki ga je dal slovenski didaktiki. Aktualiziral je ce- lotno sistematiko moderne didaktike in jo postavil na mednarodno primerljivo raven 2 , hkrati pa kritično razvil mnoge aktualne teme sodobnega pouka, kot so problemski pouk, programirani pouk, učna diferenciacija in individualizacija. A kot je značilno za velike pedagoške teoretike, da segajo prek plotov svoje priori- tetne znanstvene discipline, tudi Strmčnik ob aktualnih temah o šoli, vzgoji in izobraževanju ni ostal hladno zazrt zgolj v njihovo didaktično pojavnost. Objave s področja didaktike sicer prevladujejo med skoraj tristo bibliografskimi enota- mi, kolikor obsega njegov opus. 3 Čeprav sam pravi, da se je ukvarjal predvsem s teorijami, je didaktika tisto področje, v katerem uporablja tudi empirične meto- de raziskovanja in različne oblike ter priložnosti spoznavanja konkretnih učnih in poučevalnih praks, zaradi česar imajo njegova spoznanja tudi praktično upo- rabno vrednost. To nam zgledno pokaže monografija Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije (1987). V delu na podlagi analize in vrednotenja različnih modelov učne in šolske diferenciacije razvija samosvojo teorijo učne diferenciacije, ki jo označi kot fleksibilno učno diferenciacijo. Na prelomu devet- desetih let prejšnjega stoletja je bila ta oblika že uveljavljena v praksi slovenskih osnovnih šol. V tistih letih je Slovensko društvo pedagogov aktivno podpiralo 2 Strmčnik, 2001, Blažič et al., 2003. 3 Bibliografijo dr. Strmčnika je 2008 vestno pripravil mag. Mladen Tancer; dostopna je v Sloven- skem šolskem muzeju.