219
Solnčno merknjenje 18. dan t. m.
„Noviceu so le bolj poverh omenile v 25. listu solu-čnega mraka, ki bo 18. dan t. m. Morebiti utegnem ča-stitirn biavcom ustreči, ako jim to prikazen nekoliko bolj natanko popišem.
Znano je, da luna v svojem teku okoli zemlje je včasi bližej, včasi pa delj od nje. Najbližej zemlje bo luna 20. dan t. m. ob osmih zvečer, torej bo 18. dan t. m. precej blizo nje; nasproti pa bo solnce tačas skorej najdalje od nje (najdalje je bil pervi dan tega mesca). Zato bo lunina senca, po nektcrih krajih, postavimo, na Spanjskem in AJgierskem, zemljo popolnoma zadela, ali drugač rečeno: solnce bo ljudem po Spanjskem in Algierskein popolnoma merknilo. V deželah, ki leže bolj proti severju, pa se bo vidil svitel rob ali krajec solnca, to je: solnce bo za te kraje merknilo le nekoliko.
Pri nas bodo tri četerti solnca zakrite; le ena četert bo svetla.
Mrak ali temota bo vendar tolika, če bo jasno in bodo okoljsine sicer ugodne, da se bodo vidile nektere večje zvezde, posebno pa: Venera, Merkuri, Jupiter in Saturn, kakor so bile ^Novice" že povedale, in sicer tako-le: Prec pod solncom, pa nekoliko na levo bo Venera ali Ve čer ni ca, — vštric solnca, pa še enmalo bolj na levo kot Venera bo Jupiter, — za več stopinj (gradov) na levo od solnca bo Merkur, in nad njim pa spet se bolj na levo se bo vidil Saturn.
Pri tej priložnosti bomo morebiti tako srečni, da bomo vidili med drugimi zvezdami tudi Merkurja — zvezdo, ktero je vidil le malokdo izmed nas s prostim očesom. Merkur se pa navadno ne vidi s prostim očesom zato, ker je tako blizo solnca, da ga nam prikrivajo solnčni žarki. 18. dan tega mesca se nam bo pa Merkur vidil deleč od solnca, ravno na poti, ustopiti se med solnce in zemljo. Tedaj se bo ta dan lahko ogledava!.
Solnce bo pri nas začelo merkniti nekoliko minut po treh popoldne, konec pa bo ob petih.