Celje - skladišče D-Per 545/1986 GOBI55 o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ ’Boris Kidrič» za obdobje od leta 1968 do 1986 (v ZDA dolarjih - v %) Leto 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 Izvoz v $ 1,021.602 1,354.922 1,399.826 1,419.704 1,806.237 2,654.237 2,622.803 3,198.816 3,634.333 ZDA 21,8 23,0 36,0 • 44,2 33,2 26,8 40,5 43,5 63,6 ZRN 55,7 53,9 50,8 50,3 62,7 60,4 47,9 31,4 24,8 Avstrija 1,4 2,7 1,6 0,3 - 3,5 5,8 4,2 4,5 Kanada 5.4 5,9 5,4 2,7 0,1 0,8 0,3 - 1,3 Švedska ' - - — — — 0,3 Japonska • - - - - - — 0,4 0,8 0,2 Španija - - - 0.8 - - - ’ - 0,1 Velika Britanija - - • - - - - - - - Italija 11.3 12,6 5,6 0,9 3,2 5,5 3,2 0,7 0,4 Avstralija - - - - - 1,1 1,5 - 0,7 Grčija 1,4 0,9 0,2 0,6 0,7 1,8 0,3 0,4 0,5 Švica 0,6 0,4 0,2 0,2 - - - - - Francija 0,1 - 0,1 - 0,1 - 0,1 - 0,1 Nizozemska - - - - - - - - - ostale države 0,3 0,2 0,1 - - 0,1 ' 19,0 59 Leto 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Izvoz v $ 3,977.016 4,943.224 5,970.981 7,003.989 7,531.266 6,515.093 6,324.715 8,037.979 9,480.802 ZDA 56,0 65,2 66,7 75,8 75,5 77,0 81,4 80,4 70,8 ZRN 17,7 17,5 16,1 16,7 4.6 3,6 4,7 6,7 6,6 Avstrija 16,4 6,6 7,9 1,0 5,1 4,8 2,7 - - Kanada 3,7 3,6 3,1 4,6 4,9 2,2 3,4 - - Švedska 1,8 3,2 0,6 1.1 0,8 1,1 1,1 2,0 3,4 Japonska 1.0 1,2 1,6 1,5 1,8 2,2 0,5 1-7 - Španija 0,7 0,8 0,7 - 0,6 1,0 0,1 0,2 - Velika Britanija 0,5 0,8 0,9 0,7 - - - 1,1 8,1 Ijtalija 0,4 0,7 U 2.3 0,1 0.7 . 0,8 2,5 6,2 Avstralija 0,8 0,1 1,0 1,0 4,0 3,7 0,9' 0,8 1,4 Grčija 0,6 0,3 0,3 0,2 - - - - - Švica - - . - 1,3 2,9 2,5 1,0 0,7 Francija - - - - - - 1,0 1,0 0,4 Nizozemska - - - • . - - 1,0 1,0 0,4 ostale države 0,4 - - 1,1 1,3 0,8 0,1 0,3 0,3 klarske industrije, ima pa to tržišče izredno veliko absorbcijsko ali sprejemno sposobnost zaradi velikega števila prebivalcev s povprečno največjo ali eno med največjimi kupnimi močmi na svetu. Seveda velika navezanost na samo eno tržišče v tujini praviloma ni ugodna. Morebitnega izpada izvoza na takem tržišču namreč ni mogoče v kratkem času nadomestiti z izvozom drugam! Ima pa velika odvisnost od tržišča ZDA še eno slabo stran... Že v uvodu v ta sestanek sem poudaril, da ni vseeno, v katero izmed gospodarsko razvitih držav s konvertibilnimi valutami izvažaš. Vemo namreč, da dinar ni konvertibilna valuta in da zato cene naših izdelkov določamo v valuti države, v katero izvažamo. Se pravi, da je kar 74,7% naših cen v izvozu izraženih v ameriških dolaijih. Prav ta dolar pa je v primeijavi z ostalimi konvertibilnimi valutami zadnje čase močno izgubil na vrednosti (razmerje med ZDA dolarjem in DM je bilo še pred lanskim letom 1:3 in celo večje, sedaj pa je komaj 1:3! Takšno gibanje valutnih razmerij je za Steklarno zelo neugodno predvsem zaradi dveh razlogov: • Steklarna izvaža pretežno v zahodnoevropske države, zvečine v ZDA. • Notranja gospodarska politika s svojimi ukrepi ni storila dovolj, da bi s prilagajanjem dinarjevega tečaja v primerjavi z ostalim valutami omilila omenjena neugodna razmerja. Vemo, da so v enem letu tečaji zahodnoevropskih valut narasli za 80% in celo več, dolarjev tečaj pa se je v istem času povečal za kakšnih 35%. Seveda pa ne smemo pozabiti vpliva inflacijske stopnje, ki je letos že približno 100 od-stotov. Očitno je torej, da sedanja regionalna struktura ali sestava našega izvoza ni ustrezna. Vendar kljub temu ne kaže obupati. Vrednost dolarja namreč ne more padati v nedogled, pa tudi državni organi bodo enkrat le morali od obljub, daje treba izvoznike stimulirati ali spodbujati za njihovo delo, preiti k dejanjem... Po drugi strani pa je, tudi res, da takšen položaj povečuje našo konkurenčnost v primerjavi z zahodnoevropskimi proizvajalci in nam daje več prostora pri določanju dolarskih cen. DARKO BORŠIČ Mojster Stanko Grahovar vleče tanek kelihov pecelj po novem delovnem načinu... — foto Z. Novak V javni razpravi... Delovni koledar za leto 1987 Še nekaj mesecev nas loči od konca tega leta, pa smo vendarle začeli razmišljati o naslednjem letu ter zato pripravili predlog delovnega koledarja za leto 1987 Prav tako kot smo planirali za leto, načrtujemo tudi za leto 1987 sklad delovnega časa 2191 delovnih ur, pri čemer bo rednih delovih dni 266, med njimi 13 delovnih in plačanih sobot. Državnih praznikov bo enako kot le-, tos, to je 9. V mesecih: januar, februar, april in november predlagamo po dve delovni Predlog delovnega koledarja za leto 1987 soboti, za soboto, 11. aprila, pa načrtujemo solidarnostni delovni dan, medtem ko naj bi v soboto, 14. novembra nadomestili zadnji delovni dan v letu 1987, to je 31. december. Delovne sobote smo poskušali razporediti tako, da bi bil sklad delovnega časa in delovnih ur, ki se jih obračunava za naše osebne dohodke, razpore- jen v vseh mesecih približno enakomerno in brez prevelikih nihanj. Priporočamo vsem sodelavcem, naj predlagani delovni koledar za leto 1987 skrbno pregledajo ter povedo svoje morebitne pripombe svojim vodjem. Delovni koledar z leto 1987 moramo sprejeti na delavskem svetu v oktobru, če želimo, da ga dobimo pravočasno natisnjenega! DANI BRČKO Meseci Število delovnih dni brez sobot Število delovnih (sobot) Število praznikov Število ur Skupaj delovnih prazničnih plačanih ur Januar 20 2(10.1. in 17.1.) 2 176 14 190 Februar 20 2(7. 2. in 14.2.) - 176 — 176 Marec 22 1 (7. 3.) - 184 — 184 April 21 2'(4.4. in 11.4.) 1 176 (7) 7 183 Maj 20 1 (9. 5.) 2 168 14 182 Junij 22 1 (6. 6.) 184 — 184 Julij 22 - 2 176 14 . 190 Avgust 21 1(1.8.) — 176 176 September 22 - / - 176 _ . 176 Oktober 22 1(3. 10.) - 184 — 184 November 20 22 (7.11. in 14.11.) 1 176 7 183 December 21 1(5.12.) 1 176 7 183 Skupaj 253 14 9 2128 + 7 63 2191 1 Solidarnostni delovni dan 2 Nadomeščanje starega leta Letos na celjskem sejmu... Predstavljeni tudi steklarski poklici O 19. obrtnem sejmu v Celju je bilo že veliko napisanega in povedanega. Zato rajši pišem samo o eni izmed njegovih zanimivosti — o obrtniški ulici. Kaj je novega v tej ulici? Predvsem, kar je bilo takoj mogoče opaziti: mnogo mladih obrazov srednješolcev. Ti so pridno in z delom prikazovali svoje poklice. Verjetno je usmerjeno izobraževanje dobili primerno veljavo, v okorelem sistemu poučevanja zaora- To pot so se predstavili mladi fino-lo novo ledino... Tako je letos bilo vse mehaniki, orodjarji, steklopihalci, bru-težišče organizacije učenja postavlje- silci stekla, puškarji, strugarji, servi-no na srednje šole, ki si s svojimi serji TV sprejemnikov, elektroniki, Q usmeritvami vendarle prizadevajo, da previjale! elektromotorjev, rezbarji, w bi skoraj že pozabljeni poklicni spet čevljarji, avtoelektrikaiji. avtomehani- ki, tekstilno-obrtni konfekcionarji ter izdelovalci glasbil. Seveda je še veliko poklicev, ki letos niso imeli prostora za predstavitev! Zakaj so nekatere smeri naštetih dejavnosti že skoraj izumrle, je več vzrokov. Mednje sodijo vsekakor: • povojno gledanje na obrt kot pri-vatništvo; • močan razmah industrije in a vtomatizacije; • uvoženi izdelki, ki so konkurirali domačim proizvodom: • stihijsko načrtovanje in kadrovanje v poklice: • podcenjevanje dela in obrtniških poklicev. Vsi našteti poklici so vezani na ročne spretnosti, tradicijo in izkušnje, zato je prav iz vrst obrtnikov prišlo največ pripomb na račun praktičnega dela pri izpopolnjevanju kadrov. Za sko- raj polovico zmanjšan praktični pouk je osiromašil praktično znanje in usposobljenost učencev. V industriji poskušajo to na nek način nadomeščati s šestmesečnim pri-učevanje. V Steklarski šoli imamo sedaj tri učence z obrtniško štipendijo; seveda za smer steklo! Daleč pa smo še od smeri, ki bi bila tudi zelo primerna. To je srebritev stekla, delo z ravnim steklom, izdelovanje vitražnih oken, peskanje stekla itn. Glede na to, da se tudi miselnost in odnos do dela in obrtniških poklicev izboljšuje, pričakujemo napredek tudi v ozki steklarski specializaciji. REMI KOČICA 7. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu na Rogli Uveljavljajo se nove informacijske možnosti Na Rogli se nas je zbralo 25. in 26. septembra kakšnih 230 novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu na svojem tradicionalnem, že sedmem strokovnem srečanju. V štirih tematskih sklopih smo obravnavali nekatera pomembna vprašanja o nadaljnjem uveljavljanju sodobnih spoznanj informacijske in komunikološke prakse v združenem delu. Pogovarjali smo se s predsednikoma centralnega komiteja ZKS Milanom Kučanom in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Mihom Ravnikom. Na skupščini sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki deluje pri Društvu novinarjev Slovenije, pa smo sprejeli nov delovni program ter izvolili za predsednika njenega izvršnega odbora novinarja in publicista Jarota Novaka iz sozda Mercator—KIT. Pisec tega sestavka je pričakoval, da se bo srečanja udeležil tudi urednik glasila »Steklar«. Ker pa je bil zadržan, namesto njega prenaša med rogaške steklarje nekatere ugotovitve in nekatera priporočila, ki so jih izrekli na Rogli! Kako izboljšati kulturo pisnega sporočanja? V prvem tematskem sklopu o vdiranju suhoparnega in birokratskega stila poročanja v pisne oblike obveščanja smo slišali, da gospodarska in družbena'kriza dobiva svoje odsvite tudi v jeziku sporočanja. Vse manj je besedil, v katerih pisci imenujejo predmete in dejanja s pravimi besedami. Vse bolj se zatekamo v suhoparen, papirnat, birokratski besednjak, z dolgimi besednimi in stavčnimi konstrukcijami, v katerih poskušamo stvarem dajati izumetničena, nepristna poimenovanja. Če se le da, ne rečemo bobu bob, ampak. na primer, zelena rastlina, ki sodi a ti stročnice in ki ima fižolu podob-\ vliko večje plodove... naredili konec vsemu našte-■i venci zavzeli, naj bi . i programe osnovnošol-i ;< usmerjenega izobraževanja več časa za slovenski jezik. Vse kadre, ki se ukvarjajo z javnim nastopanjem ali ki pišejo pisna poročila, sporočila, analize ipd., bi morali pritegniti v ustrezne oblike funkcionalnega usposabljanja ob delu, katerih cilj bi moral biti, da se naučijo jasno, jedrnato, razumljivo in zanimivo pripovedovati oziroma pisati. Določena najmanjša raven teh znanj bi morala postati tudi pogoj za zasedbo delovnih mest, ki zahtevajo javno nastopanje in pisno poročanje. Mišljeni so ne samo vodilni in vodstveni delavci, strokovnjaki v različnih službah ampak tudi politiki, člani organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij, ki prevzemajo voditeljske funkcije -predsedniške in podobne! Pa tudi tajniki organov samoupravljanja, zapisnikarji in poročevalci v procesih samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja! Kako premostiti nepovezanost? Na vprašanje, kako povezati v ozdih delo računalničarjev in organizatorjev Predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in republiškega sveta ßveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik sta na Rogli odgovarjala na vprašanja novinarjev in'organizatorjev obveščanja v združenem delu obveščanja, nismo dobili povsem uporabnega odgovora, kajti v Sloveniji organizatorji srečanja niso mogli odkriti organizacije združenega dela. v kateri 'bi računalničarji razvili tak računalniški program, za katerega bi zajemali dnevno, tedensko in mesečno tiste podatke, ki dejansko kažejo, kako ozd posluje in gospodari, na osnovi katerih bi organizatorji obveščanja sproti -dnevno in tedensko - sodelavce o vsem tem seznanjali z razumljivimi, nazornimi, kratkimi in zlasti mobilizacijskimi informacijami. Videli pa smo primer dokaj obetavnega informacijskega sistema za obveščanje delavcev, ki ga uvajata Gorenje - Titovo Velenje in center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu. To je kombiancija računalniško obdelanih podatkov, ki jih informacijska služba prevaja v informacije in le-te v pisni obliki po teletekstu prikazuje na TV zaslonih delavcem v obratih in prostorih za družbeno prehrano, pisna sporočila, podkrepljena z grafičnimi prikazi, pa dokumentirajo videoprojekcije ali projekcije, posnete s televizijsko kamero zaprtega televizijskega 'kroga. Vse srečanje na Rogli so organizatorji spremljali s takšnim informacijskim sistemom. Medtem ko je nek govornik razvijal svoje misli, je televizijska kamera to njegovo nastopanje prenašala na televizijske zaslone v dvorani in na veliko projekcijsko platno, po teletekstnem uredniškem terminalu pa so take prikaze bogatili z ustreznimi napisi. Na primer, kdo govori, iz katerega ozda je, kakšna je njegova delovna zadolžitev ipd. Karkoli zlasti pomembnega je povedal, se je nekaj sekund potem pokazalo na zaslonih. In, kakorkoli je pokazal, da bi podkrepil svojo pripoved, je s snemanjem televizijska kamera prenašala na zaslo- ne... Bil je to zares multimedijski način podpiranja sicer klasične oblike javnega nastopanja - pripovedi in predavanja! Kako normativno uskladiti obveščanje delavcev z zakonom o javnem obveščanju in z zakonom o družbenem sistemu informiranja? Precej mesecev je že preteklo, odkar sta uveljavljena dva pomembna sistemska zakona, ki posegata na področje obveščanja. To sta zakon o javnem obveščanju in zakon o družbenem sistemu informiranja. Prvi določa, kako z javnimi občili zagotavljati demokratičnost informiranja in spoštovati z ustavo zajamčene človekove pravice in dolžnosti na tem področju. Drugi zakon pa nerekuje vsakemu ozdu in vsem drugim organizacijam, da vse svoje informacijske podsisteme povežejo v smisleno in racionalno celoto. Na srečanju smo slišali, kako bi kazalo urediti področje medsebojnega obveščanja v združenem delu, da bi bilo to kar najbolj demokratično, po-družbljeno in v funkciji delavčevega gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi za delo. Kaže. da bo večji del ozdov izbral tako samoupravno rešitev, po kateri bo za uresničevanje sprejete informacijske politike, o čemer odločajo delavci s sprejemanjem vsakoletnega plana ozda za naslednje leto, poseben kolektivni izvršilni organ - odbor za obveščanje. Njegova naloga bo predvsem, predlagati infor-macijsko-komunikacijske akcije v ozdu, voditi nadzor nad njihovim vodenjem, posredovati, kadar bi se kaj pri tem zatikalo, in nadzirati smotrnost uporabe denarja za obveščanje. Kako zagotavljati delavcem informacije? V četrtem tematskem sklopu smo razpravljali o tem, kako sodelavcem zagotavljati zares tiste informacije, ki jim sporočajo, kako učinkovito njihov ozd posluje in kaj vse je treba storiti za uspešno gospodarjenje. To so'torej in-foramcije, ki delavce usposabljajo za delo, umno gospodarjenje in odgovorno odločanje. Slišali smo že nič kolikokrat ugotovljeno spoznanje, da dobri voditelji razumevajo svojo vlogo v povezovanju z delitvijo dela in pooblastil porazdeljenih nalog v smiselno in racionalno celoto. Da so torej zlasti povezovalci in usklajevalci dela sodelavcev. In slišali smo tudi, prav tolikokrat ugotovljeno spoznanje, da slabi voditelji ne prenašajo poblastil in pristojnosti za to na sodelavce, ker hočejo »držati vse niti v svojih rokah« in o vsem sami odločati. Zato sodelavcev ne informirajo o bistvenem; sporočajo jim le tisto in toliko, kolikor jim omogoča, da opravljajo svoje delo, ne zadošča pa jim to za nujno inventivnost, ustvarjalnost, konstruktivnost. In zato, ker premalo vedo, ostajajo odvisni od predpostavljenih, »sodelujejo« le navidezno, in da bi kaznovali svoje predpostavljene, tudi oni navzgor ne povedo oziroma sporočajo bistveno, ampak le obrobno. Ugotovili smo, da bo treba bistveno razširiti in poglobiti komunikacijsko kulturo vseh delavcev v združenem delu in da kakršno koli zapiranje ali blokiranje informacijskih tokov zmanjšuje sposobnost celotne organizacije, da se prilagaja notranjim razmeram in razmeram zunaj nje, kaj šele, da bi bila sposobna, notranje in zunanje razmere prirejati svojim potrebam. Kaj pa sta povedala oba predsednika? Oba gosta srečanja - predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in predsednik republiškega sveta ZSS sta v svojih odgovorih na naša vprašanja zelo odkrito predstavila nekatere vzroke za našo sedanjo družbeno in politično krizo. In ker smo se na Rogli sestali novinarji in organizatorji obveščanja, smo se pogovarjali zlasti o tem, kaj mi lahko pripomoremo, da bi to krizo čim prej orpilili in navsezadnje tudi odpravili... Oba govornika sta močno podčrtala odgovornost virov informacij za njihovo vsebino in pravočasno dostopnost. Ustava in zakon o združenem delu zelo jasno določajo, da so nosilci javnih funkcij - tudi vsi delavci s posebnimi pooblastili in vodje strokovnih služb -dolžni obveščati svoje kolektive o vsem, kar je za kolektiv pomembno in kar pomeni njihovo delo kot vir podat- Kakšnih 230 novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu se je zbralo na svojem 7. strokovnem srečanju na Rogli kov oziroma informacij. Enako odločno pa sta poudarila tudi odgovornost novinarjev in organizatorjev obveščanja, ki morajo od virov informacij zahtevati tiste podatke, ki zadeve in stvari predstavljajo v resnični luči, take dobljene podatke pa morajo znati oblikovati v takšne informacije, ki uporabnikom predstavljajo stvari, kakršne v resnici so. In to na razumljiv, njim dojemljiv način. Novinarji so povezovalci virov informacij z njihovimi uporabniki. In viri informacij ter novinarji opravljajo svoje delo kot družbenopolitično delo za uporabnike - združene samoupravljalce. Kadrovske zanimivosti Kdaj naslednje srečanje? Naslednje srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu bo spet čez dve leti. Njegova vsebina bo prilagojena takratnemu času in takratnim gospodarskim ter družbenim razmeram. Zanesljivo pa je, da bo srečanje tam, kjer bodo za njegovo pripravo in izvedbo ponudili najboljše pogoje. Rogla oziroma RTC Unior je sicer obetaven turistični objekt, toda njegovi sedanji prostori in večji del osebja - razen redkih iyem - za kongresni turizem ne ustrezajo. Ni primerna vsaka dvorana za intenzivno stro- kovno delo 200 in več ljudi. In ni dovolj za prijetno počutje prijazen nasmeh nekaj turističnih in gostinskih delavcev, če preostali člani takega kolektiva opravljajo svoje delo nezainteresirano. kot nekakšno nujno zlo. To na koncu sem zapisal, ker sem kot eden izmed organizatorjev pristal, naj bo srečanje na Rogli, četudi sem zaradi dobrih izkušenj predlagal, naj bo to rajši v Rogaški Slatini. Naj bo 8. srečanje v vašem, steklarskem kraju Rogaški, za to se bom zanesljivo zavzemal! DUŠAN REBOLJ V juliju 2027 in v avgustu 2037 delavcev V juliju je bilo zaposlenih v Steklarni 2027 delavcev, v avgustu pa se je njihovo število povečalo na 2037. V teh dveh mesecih je prišlo med ngs 37 novih delavcev, zapustilo pa nas jih je v istem obdobju 11. V avgustu je bilo zaposlenih v posameznih tozdih naslednje število delavcev: v tozdu Osnovna izdelava 547, v tozdu Dodelava 194, v tozdu Kristal 555, v tozdu Dekor 209, v tozdu Servisne dejavnosti 89, v tozdu Delavska restavracija 29, v tozdu Naše staklo 12, v tozdu Dalmacijakristal 103, v tozdu Tehnokristal 79 in v Delovni skupnosti skupnih služb 220. Prišli v juliju V juliju je prišlo med nas 22 novih sodelavcev in sicer: v tozd Osnovna izdelava za krogličaija: Vinko Stuhne; za odnašalce: Vinko Bukšek,. Damir Cigrovski, Branko Debeljak, Rafko Fi-deršek. Milenko Ilijaš, Marjan Kun-štek, Mijo Lamešič, Ivan Miklaužič in Mirko Pernjak; v tozd Kristal za bri-salke stekla: Nevenka Dragojevič. Marija Esih, Snježana Flegar, Biserka Guntner, Albina Metlič, Marija Praca-ič, Nadica Rebič in Jela Toman; za pripravnika II. stopnje Bojan Mesarič in Andrejka Sovine; v tozd Dekor za brusilca II. delovnega področja Drago Mramor in za brusilca III. delovnega področja Boris Ceraj. Prišli v avgustu V avgustu je prišlo med nas 15 novih sodelavcev in sicer: v tozd Osnovna izdelava za odnašalca Vinko Murk in Stanislav Vodušek ter za pomočnika strojnika Martin Šket; v tozd Dodelava za brisalki stekla Katarina Čuček in Renata Petek; v tozd Kristal za brisalki stekla Elizabeta Drofenik in Bernarda Podhraški ter za steklobrusilko I Milena Polajžpr; v tozd Dekor za bri- salko stekla Klavdija Meglič, za brusilca I. delovnega področja Martin Plevnik, za brusilca II. delovnega področja Albin Prešiček in Marjan Romih; v Delovno skupnost skupnih služb za skladiščnika delavca Miro Bosnar in Mirjana Vešligaj ter za vodjo stalne inventure Milan Horvat. Vsem novim sodelavcem želimo, da bi bili kar najbolj zadovoljni s svojim delom in delovno uspešni ter da bi se prijetno počutili v našem steklarskem kolektivu! Odšli v juliju V juliju so nas zapustili 4 sodelavci in sicer iz tozda Osnovna izdelava od-našalec Anton Korez zaradi izključitve; iz tozda Kristal pomočnica I Martina Skale in transportni delavec v kislinski polirnici Ivan Lugarič - oba starostno upokojena; iz Delovne skupnosti skupnih služb skladiščni delavec Josip Pereti zaradi izključitve. V avgustu je Steklarno zapustilo 7 sodelavcev in sicer iz tozda Osnovna izdelava izlagalec stekla Pavel Filipčič zaradi invalidske upokojitve, nabiralec dna Bernard Cerovski zaradi starostne upokojitve, odnašalec Ivan Miklaužič in vodja izmene za avtomatično in ročno izdelavo stekla Marjan Drofenik - oba zaradi odpovedi; iz tozda Kristal pomočnica Božena Stančina zaradi starostne upokojitve; iz tozda Dekor umivalka stekla Štefanija Kramer zaradi odpovedi in iz Delovne skupnosti skupnih služb vodja razvojno-inovacijskega oddelka* Jože Žnidarec zaradi odpovedi. Rodili so se... V juliju in avgustu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Agata Ce-sarec - Vesnina hči, Lea Čebular -Josipinina hči, Jože Halužan - Marjanin sin, Petra Jutriša - Ivanova hči, Vesna Kolar - Želj kova hči, Janja Lojen - Marjanina hči, Suzana Lojen -Marjanina hči, Vojko Plevčak - Martinin sin. Rok Prgin - Zdravkov sin, Marjana Stiplovšek — Hedvikina hči, Katja Šket - Ružina hči, Jasmina Tut-njevič - Radomirjeva hči, Tanja Vešligaj - Stepanova hči, Jasmina Volavšej - Irenina hči in Nina Zupanc - Anina hči. Novorojenčkom želimo mnogo lepega v življenju, staršem pa čestitamo za veseli dohodek! Poročile so se... V avgustu so se poročile: Milena Čuček - poročena Pavlekovič, Branka Dimeč - poročena Ferjanič, Jasna Kunštek - poročena Draškovič in Marija Firšt - poročena Štehec. Vsem mladoporočenkam čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti vse najlepše! Za uredništvo ZDENKA GORENC Umrl je še en starosta rogaških steklarjev... Hinko Drnovšek ■ Čeprav smo vedeli za Hinka Drnovška, da je hudo bolan, vendarle nismo pričakovali, da bo tako hitro klonil. Pokojni Hinko se je rodil pred 76. leti v Hamburgu. Ko seje njegova družina vrnila v domovino, se je kot steklar zaposlil že zelo mlad v Steklarni Zagorje, po njeni ukinitvi pa je bil premeščen v Paračin. Tam je zelo hitro napredoval in postal mojster steklar. Leta 1932 je bil zaradi svojega partijskega dela sprejet v KPJ in tamkajšnji delavci se ga še sedaj spominjajo kot izrednega steklarja. Med drugo svetovno vojno se je Drnovšek vrnil v revirje in se pridružil narodnoosvobodilnemu boju in po osvoboditvi pomagal najprej pri obnovi Steklarne Hrastnik, leta 1946 pa je prišel v Rogaško Slatino, kjer je delal najprej kot mojster-brigadir pri peči. Pri delu je bil strog, vendar hkrati tudi dober učitelj mlajših steklarjev. Septembra 1948 je bil imenovan za direktorja Steklarne in opravljal to dolžnost do leta 1950. Potem je spet prijel za »fajfo« in delal kot mojster-brigadir. Hkrati pa je bil član upravnega odbora in delavskega sveta ter tisti čas večkrat tudi udarnik. V letih 1952-53 je bil sekretar zveze komunistov oziroma partijske organizacije, leta 1959 pa je bil predsednik sindikata v Steklarni. Hinko je bil vojni invalid, kar je pri delu vse bolj čutil in vse težje delal pri peči. Ker je bil velik praktik, izkušen in dober učitelj, je bil premeščen v Industrijsko steklarsko šolo v letu 1960 za tehničnega vodjo pri praktičnem učenju. In ko se je kmalu za tem Steklarna iz Slovenske Bistrice pridružila naši steklarni kot ekonomska enota, za vodenje pa ni bilo organizatorja in steklarja, je bil Hinko spet premeščen in imenovan za vodjo novega obrata. Obrat v Slovenski Bistrici je Drnovšek uspešno vodil, čeprav je bila proizvodnja razsvetljavnega stekla zanj novost. S pomočjo sodelavcev iz rogaške steklarne je izboljšal stekleno maso, uvedel proizvodnjo dvoslojnega opala in s tem omogočil obratu tudi izvoz ter s tem uveljavitev slovenjebistriških steklarjev še na tujih tržiščih. Pokojni Hinko Drnovšek se je upokojil v Slovenski Bistrici, vendar zasluženega pokoja ni dolgo užival. Zbolel je in kljub vsej svoji življenjski sili klonil. Med tistimi, ki smo ga poznali in z njim delali, bo ostal Hinko v trajnem spominu, kot zelo dober steklar in prav tako dober tovariš! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Umrl je... Dragutin Štih »Vse Tvoje sodelavce nas je globoko presunila vest o Tvoji prerani smrti. Zapustil si nas brez slovesa. Teden dni potem, ko si odšel na bolovanje, je Tvoje telo klonilo...!« S temi besedami smo se poslovili od Dragutina Štiha, našega dolgoletnega sodelavca. Drago Štih seje rodil 26. 11. 1937 v Brezni gori. Že zelo zgodaj, kot mlad fant, si je moral poiskati delo. Najprej je delal v opekarni, potem v gradbeni- štvu, od leta 1983 pa je bil v našem steklarskem kolektivu. Najprej je delal v grobi brusilnici, zaradi rahlega zdravja pa je prevzel manj škodljivo delo. Drago je bil vesten in zanesljiv delavec. Takšnega ga je pač izoblikovalo življenje, v katerem je bilo veliko trpkih in bolečih trenutkov. A vztrajal je, premagoval vse to in veliko dosegel. Z ženo sta si ustvarila prijeten dom in domačijo, ki jo je skrbno urejal. Z Dragutinovo smrtjo je nastala med nami velika praznina, ki je ni mogoče kar tako nadomestiti. Pogrešali ga bomo kot dobrega in vestnega sodelavca, kot pravega prijatelja. In ohranili ga bomo v trajnem spominu! O. V. Zahvala Vsem sodelavcem ih prijateljem iz Steklarne »Boris Kidrič« se zahvaljujemo za izrečene so-žalne besede, za cvetje in vence, za poslovilne besede našemu Dragutinu ter za tolažbo. Prav tako hvala godbi na pihala, ki je na zadnji poti pospremila našega Dragutina! Družina Štihovih Kako uresničujemo programe krajevne skupnosti v Rogaški? Veliki zalogaji za vse krajane... V letošnjem letu so bile in so še pred krajani Rogaške Slatine in pred organi naše krajevne skupnosti zahtevne naloge, ki jih bo mogoče uresničiti le s skupnimi močmi. Ob že uresničenih izdatnih zalogajih se pripravljamo na nove in zato načrtujemo nov samoprispevek, o katerem bomo vse nadrobno predstavili v naslednji izdaji »Steklarja«! V letošnjem programu javnih del za našo krajevno skupnost je asfaltiranje 6.330 metrov cest. od katerih jih je kakšnih štiri tisoč dolžniških metrov ali blizu 11.000 kvadratnih metrov že asfaltiranih, preostale površine pa na to še čakajo. Ker je povprečna cena za kvadratni meter asfalta 5.000 dinarjev, pomeni, da je dosedanje asfaltiranje letos že doseglo vrednost 60 milijonov dinarjev, pri čemer je prispevala samoupravna cestnö-komunalna interesna skupnost (SCKIS) 19 milijonov, preostali del denarja pa smo prispevali krajani in krajevna skupnost. Sedaj sta v gradnji cesti Kidričeva--Trumanova vila v dolžini 110 metrov ter Stritarjeva-Irje do obvoznice. Tudi ti dve bosta v kratkem asfaltirani. Do izpada preostalega dela letošnjega programa je prišlo, ker SCKIS in sklad za urejanje stavbnih zemljišč ni- sta izpolnila svojih obveznosti. Če pa bodo letos vendarle še dospela kakšna sredstva, bomo posodobili še del Šlan-drove ulice... Za makadamske ceste pa je bilo že porabljenega več kot 1.000 kubičnih metrov posipnega materiala v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Javno razsvetljavo je dobilo nekaj ulic in zaselkov - Celjska, Tekačevo, Prvomajska, Govedičev hrib, Trojica in V. Rodne, za kar smo zbrali skoraj ves denar sami, to pa je skoraj 8 milijonov dinarjev. V gradnji je most v Žiberniku, a da ne bi izzvenelo vse skupaj, kakor da gledamo samo na ceste in razsvetljavo, dodajmo še, da smo letos dobili še nov prizidek šole v Ratanski vasi, pa je tako sedaj ta objekt zaokrožena celota in omogoča nemoten pouk za vseh osem razredov osnovne šole. In nadaljevali so gradnjo obvoznice do Fern- štajna, potekajo pa pogovori z nadaljevanje tretje gradbene etape. Ne smemo prezreti kulturnega doma. ki dobiva dokončno zunanjo podobo. Do 29. novembra bo v njem nameščeno vse stavbno pohištvo z zasteklitvijo ter dokončana bo fasada. Vse skupaj bo veljalo kakšnih 90 milijonov dinarjev, zbrali pa jih bomo Oziroma smo jih že krajani KS Rogaška Slatina in sredstva, ki jih rogaške delovne organizacije izločajo po zaključnih računih kot enoodstoten prispevek iz ostanka čistega dohodka. Zbranih je že 70 milijonov dinarjev, 20 milijonov dinarjev pa je prispevalo podjetje Ingrad iz Rogaške Slatine, ki vse to gradi. Nadaljujejo še tudi gradbena dela za kolektor od osnovne šole proti hotelu Bohor, kajti prihodnje leto bi morali pospešiti gradnjo kanalizacijskega omrežja, če se hočemo rešiti številnih odplak ob cestah in naseljih. Takšni so torej naši naložbeni, gradbeni, komunalni zalogaji! Veliki so, toda zmogli jih bomo, kakor smo zmogli vse tiste v preteklih letih! Tajnik KS Rogaška Slatina Godba na pihala vadi kot že dolgo ne... Cilj je: dvigniti kakovost! Vsi krajani, ki stanujemo blizu Steklarne, zadnjih nekaj mesecev vsak ponedeljek slišimo iz steklarniških prostorov prijetne ter bolj in bolj ubrane zvoke naše godbe na pihala. Vadili so tudi vse poletje in se pripravljali na novo godbeniško sezono... In če se spomnimo, da je bila naša godba še nedolgo tega skoraj pred razsulom, se je najbrž zgodil korenit preobrat v njenem delovanju?! Kaj se je zgodilo? Kakšni so načrti, kakšne so sedanje težave in kakšne cilje so si godbeniki zadali? To vse so vprašanja, ki smo jih zastavili njenemu kapelniku Franju Stančini, ki ga bolj poznamo pod imenom Žiga... Zadnjih nekaj mesecev redno in marljivo vadite. Čemu gre pripisati to razveseljivo spremembo v delovanju naše godbe? »Na občnem zboru v začetku leta smo se dogovorili, da moramo začeti delati bolj zavzeto in kvalitetno. Precej zaslug ima za to razen članstva tudi novi odbor naše godbe, ki ga vodi Valter Jordan. Ugotovili smo. da le z rednim delom lahko dosežemo kakovostni napredek in se v lepši luči pokažemo pred steklarskim kolektivom in občinstvom. Smo namreč edina godba na pihala v šmarski občini- . Kako pa ste zastavili delo? »Najprej smo z mladimi močmi okrepili naše vrste. Pridobili smo precej mladih iz Rogaške in njene okolice pa tudi iz Šmarja. Prav stalen dotok mladih glasbenikov po možnosti takšnih, ki obiskujejo glasbeno šolo, je odločilnega pomena za kvalitetno napredovanje. Žal pa na naših glasbenih šolah. kolikor jih je v občini, poučujejo le klavir, harmoniko in kitaro, medtem ko se pihal oziroma trobil mladi žal ne morejo učiti. Povsem drugače je v nekaterih drugih krajih, kjer v glasbenih šolah po- učujejo tudi trobila, pa zato s pritekanjem mladega in kvalitetnega glasbe-niškega kadra nimajo nobenih težav, a tudi kakovostno lahko hitro napredujejo.« Kaj vam je sedaj najvažnejše? »Dvigniti kvalitetno raven našega igranja in pripraviti koncertni program. Le s koračnicami, budnicami in žalostinkami ni mogoče doseči zadovoljive kakovosti. Pripravljamo torej krajši program zlasti jugoslovanskih avtorjev, ki vsebuje različne vrste melosa in obsega različne zvrsti skladb -od borbenih, koračnic do koncertnih skladb. Upamo, da bomo program naštudirali v takšni kakovosti, da bi se še letos predstavili s krajšim promenadnim koncertom v Rogaški Slatini. Saj se nam v Rogaški Slatini obetajo lepe možnosti za nastopanje toda tovrstni publiki, ki se na glasbo dobro spozna, se moramo predstaviti kar se da kvalitetno«. Koliko glasbenikov šteje godba in kako ustrezno ste zasedeni po posameznih skupinah glasil? »Sedaj imamo 5 klarinetistov, 2 saksofonista, 7 trobentačev oziroma pihalcev na krilovke, ki so v godbi na pihala vodilni instrument, po dva tenorista, baritonista in trombonista, 3 S trobentače, 3 basiste, mali in veliki boben ter činele. Skupaj nas je trideset, nekaj mladih, ki so še začetniki, pa še v tem številu nisem upošteval. Da bi bila naša zasedba popolnejša, nam manjkajo še instrumentalisti za rog, flavto in pikolo. Upamo, da bomo kmalu uspeli dobiti tudi kakšnega tovrstnega glasbenika?« Kaj se vam zdi pri delovanju vaše amaterske skupine glasbenikov najvažnejše? »Da dosežemo primerno kvalitetno raven ter okrepimo in izboljšamo sestavo članstva. Ko bomo to dosegli, nam bo mnogo lažje. Potem si bodo lahko zastavili še smelejše načrte. Zmeraj je treba imeti nek cilj, se kvalitetno dvigati in potrjevati. Seveda pa ta pot ne bo lahka. A jo moramo premostiti, kajti še doslej smo dobili več ponudb za sodelovanje in izmenjavo z drugimi godbami. Zato je sedaj naša prva naloga, osvojiti koncertni program v primerni kvaliteti. Potem pa bomo razmišljali še o čem... Sicer pa že vsa leta dobro sodelujemo z godbeniki iz steklarne v Hrastniku.« Kaj pa instrumenti, jih imate dovolj? »Nimamo jih ne dovolj in ne v ustrezni kvaliteti! Vendar to zaenkrat še ni ovira, ki bi nam onemogočala delovanje... Naj za ilustracijo navedem, da je godba na pihala Železare Štore s pomočjo kolektiva pred nedavnim kupila instrumete tvrdke Yamaha - kar šestdeset instrumentov - in da so za to odšteli kar 25 milijonov dinarjev.« Prav je, da poveš še nekaj osebnih glasbeniških podatkov!? »Z igranjem trobente sem. pričel leta 1954 v III. letniku Steklarske šole in vseskozi igram v naši godbi. -V moji družini so se vsi ukvarjali z glasbo ter igrali v različnih orkestrih oziroma godbah na pihala. Obiskoval sem tudi glasbeno šolo v Celju, udeležil pa sem se tudi več strokovnih seminarjev za glasbenike in kapelnike.« Bi rad še kaj povedal? »Ker ima naša godba že lepo tradicijo, si želim, da bi bila tudi v bodoče deležna vsestranske podpore kolektiva in da bi s sgdanjim zavzetim delom vsi godbeniki nadaljevali?« ZLATKO NOVAK Delo v Nogometnem klubu Steklar Nove usmeritve obetajo povrnitev ugleda... V Nogometnem klubu Steklar je prišlo do izredne skupščine zaradi slabega dela in vodenja kluba v preteklosti. Tudi tekmovalni rezultati so bili slabši; preveč se je govorilo, malo pa delalo! Vse delo je praktično slonelo na samo treh ljudeh, kar nikakor ni dovolj za piramidalno selekcijsko društvo. Zato smo se odločili, da poiščemo prave delovne ljudi, ki so voljni žrtvovati svoj prosti čas in tudi nekaj ustvariti. Osnovne usmeritve kluba so sedaj: obnova športnih objektov in pravilna kadrovska politika. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen Alojz Juhart, predsedstvo pa sestavljajo pretežno starejši, nekdanji igralci oziroma nogometaši Steklarja, in delavci Steklarne. Boljši pogoji za vadbo... Zdali smo si za nalogo, da zagotovimo boljše vadbene pogoje vsem selekcijam, da pridobimo lasten igralski kader, kar pomeni, nameniti čim več skrbi pionirskim selekcijam. In takšno usmeritev je že čutiti, saj je izredno velik priliv mladih v klub, tako da smo sedaj v zadregi za zadostne količine športne opreme. Vključili smo se tudi v celjsko nogometno ligo in naša druga selekcija igra v njej vidnejšo vlogo, medtem ko bo prva igrala v občinski ligi. Pridobili smo cel štab, ki ga vodi Vili Prevolšek, pomagata pa mu Lešnik in Gotlin, vključili pa smo tudi svet staršev. S tekmovanjem so začeli tudi kadeti, tako da sedaj tekmujejo vsi igralci. Da dobro delamo, čutijo tudi člani, ki va- dijo bolj zavzeto in kar se že potrjuje z dobrim športnim rezultati. V pogovoru z igralci je predsednik Juhar vsakemu dal vedeti, da želi red in disciplino v klubu, saj je to osnova za dobre rezultate in da se povrne klubu nekdanji sloves. ; Reči moram, da se igralci sedaj res trudijo, žal pa je preveč poškodovanih, saj so posebne tarče nasprotnikovih igralcev naši najboljši igralci. Zato še nismo nastopili v najboljši postavi! In zaradi možnih težjih poškodb smo spoznali, da moramo v najkrajšem času vse igralce zavarovati. Dela za vse dovolj... Velik problem imamo, ker ne moremo pridobiti človeka, ki bi v klubu opravljal hišniška dela, četudi ponujamo za to nagrado po 50.000 dinarjev mesečno. Urejeval naj bi prostore in opremo. Ustanovili smo tudi veteransko moštvo in če si je kdo zaželel spet igrati nogomet, naj to sporoči tovarišu Kračunu, kije zadolžen za veteransko moštvo. In kdo so še trenerji? Člansko moštvo vodi Rado Jurjec, mladinsko Branko Androič, kadetsko Vili Prevolšek. Vsaka ekipa ima svoj tehnični štab, kar zagotavlja ustrezne delovne razmere in dobtfe rezultate. In s takšnim delom pričakujemo, da privabimo na naš stadion vse naše nekdanje pristaše. Kaj pa novo igrišče? Se bomo glede tega premaknili z mrtve točke? Tudi za to pomembno nalogo smo zadolžili človeka, ki naj bi z vsemi pomembnimi in upoštevanja vrednimi ljudmi ter oganizacijami v kraju poskušali doseči napredek na tem področju. V našem klubu je torej dela dovolj, kaj bomo od načrtovanega uresničili, pa je težko povedati, saj imamo premalo denarja. Upamo sicer na duržbe-no pomoč in na pomoč vse športnikov ter podpornih članov v kraju in okolici. Na koncu pa še nekaj? Hvala vsem. ki nas razumete in ki nam pomagat. ' S športnim zdravo! IVAN BÜROS Za razvedrilo Nagradna križanka št. 138 sts/oah PAst/A psov GiAS- £>£AA VAJA K4//AI VETK/č RAZl/c- a/A SOGiAS- /S//C4 SAHO- GIASAHK joreAA- JA SIAM zore/c bi A GA /TAL. /JAT/JA MU z M A/fbesA s Tezi 4P /Pusto sAH/sr /ZOISRAZ A4 X4ZSTAV- Ut PROSTOR zeov/zj IZTOP/3 Mver/ HesRC opob/e Kosajo uc/reu £T/K£ retesA/j posčoj>~ /JAs/ue uezbAH- V/ SlOV. SHUCAR. SRAZAlec ?Rha Pepka ZOV/EA ZMDLJ/- 2- !H£ fjcčue pT/ce SXV//VA Magsm r#2>/rsv, posr/t v-*/> repno -Mere p PßOza/i- UA, KRAKA, SMOJ PT/CA ujrsa sei „ OPncfJC-SA APARAT. orač SLOJ. UUhop. UST evpopsKi h//)ßOJ> RAJV/lU vzoa. STEZ14Q SMUČAJ SKA bisci- Pl/SA OÜRA&A ŠEZUA SVOJ/JA forezA SPEHAJ pee-ei, Plene- /j/r RoST/tAJ Kozaš- ki Poveu -/VIK. 614SISI-lo s srRU/VA-M/ onosje ZA/J J/C nesreče Ob SAJ/ pousz/) cveru- 04 CS>K/ sei /vo z/e>/)£ - cčest/A Po z RIVALKA Obl/ZA z. /heha Sloj. FHM SPAKA l/OTLA Hs/iA ŠAsrp/ ponož- V/ MHOV- u/K JUŽfi/O- Anez/Š- KA OVCA /lov/- CA 21; IfJ 3' 7JI ZA pR/iereA Jon J Z n er/j. kohE/aa/ ObE/ZU- Šn/ ciovep 0 STEKLAR SloV- Pešutu Cmua Ktsui %£XA V bOlGA- K/J/ 6L//JEKA P/scal- KA Med reševalce nagradne križanke št. 138 bomo z žrebom razdelili za 1500 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 600 dinarjev drugo nagrado 500 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 138! Rok za oddajo rešitev je 20. oktober! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 137 takole: prvo nagrado 600 dinarjev prejme Vera Lončarič, drugo nagrado 500'dinarjev prejme Slavica Boršič, tretjo nagrado 400 dinarjev pa prejme Nevenka Stuhne. Vsem nagrajenkam čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 137 - vodoravno: komercialistka, ekonomat, ravnilo, Rukavina, iglar, apač, robec, Ast, Marat, Iran, TA, IC, Jerica, IO, čir, rega, kamen, Ajaccio, Pagoda, radian, lopatar, K, um, bal, rima, arheozoik, Acev, latvička, Aca. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajala Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Naklada 2.500 izvodov. Tiska ČGP Delo, Ljubljana. /