Štev. 50. Leto LXB11. V Ljubljani, 13. decembra 1923. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Glasilo Udruženia Jugosl. (Jiiteiisiva - PoverleniStvo Lltn*^ ¿a Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že Dlačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Škandalozno postopanje pri penzijooiranju. Penzijonirani učitelji ostanejo po več mesecev brez plače. Pred nami leži uradna rešitev prošnje, ki jo je vložila učiteljica za upokojitev. Rešitev je tak kurijozum poslovanja sv. Birokracija, da tudi ob očitku, da »kršimo uradno tajnost«, ne moremo preiti prilike, ki se nudi, da bi ne objavili tega slučaja v našem glasilu v vednost in opozorilo vsem tovarišem (icam), ki prosijo za upokojitev, da si že vnaprej izračunijo vse posledice, ki jih zadenejo, kadar stopajo v »zasluženi pokoj«.-Pripominjamo, da je bila prošnja, na katero se nanaša rešitev, vložena in opremljena z vsemi prilogami v zmislu pravilnika ministrstva pro-svete z dne 6. novembra 1922, štev. 399 »Urad. Ista« IV. in v zmislu odloka ministrstva prosvete z dne 14. decembra 1922, S. N. br. 20.455. Upokojitveni dekret se glasi (izpušča-mo le osebne navedbe in navedbe od loka): »Višji šolski svet vas obvešča, da vas je gospod minister prosvete z odlokom ____ na osnov: člena 33. zakona o narodnih šolah . . na lastno prošnjo upokojil. — Zaradi tega vas višji šolski svet razrešuje učiteljske službe z cjnem..... in vam obenem ustavlja s tem dnem akti-vitetne službene prejemke. — Priloge Vaše prošnje se Vam v prigibu vračajo. — Kolek za rešitev je vplačan in se nahaja uničen na prošnji. — Predsednik:....« Listini pa je priloženo naslednje naročilo: »Naslov (t. j. okrajni šolski svet) naj pozove----- da predloži dve enako se glaseči nekolekovani prošnji (na prošnji in prilogah, ki so tudi proste koleka, je navesti, da so za ureditev penzije potrebne priloge pri Ministrstvu prosvete), naslovljeni na Ministrstvo prosvete, odele-nje za osnovno nastavo v Beogradu, za ureditev penzije in otvoritev kredita pri finančni delegaciji v Ljubljani. — Prošnji je priložiti: 1. Original in po okrajnem šolskem svetu uradno overovljen prepis odloka, s katerim je bila razrešena službe in do katerega dne ji je izplačana učiteljska plača. 2. Original in uradno overovljen prepis odloka o letih učiteljske službe in višini plače na dan upokojitve. — Ker utegne trajati do končne ureditve in nakazila penzije delj časa, more upokojenka zaprositi ministrstvo prosvete s posebno kolkovano prošnjo za nakazilo akontacije v zmislu člena 131. zakona o glavnem drž. računovodstvu. — V tej prošnji mora navesti: 1. Ime in priimek, značaj in službeni kraj. 2. Kdaj in s katerim odlokom je bila upokojena (datum in številko odloka ministrstva). 3. Kdaj je bila razrešena učiteljske dolžnosti (datum odloka višjega šolskega sveta). 4. Do kdaj je prejemala aktivitetne službene prejemke. 5. Koliko let je bila v učiteljski službi. 6. Kolika je njena poslednja letna plača in kolike so dnevnice. — Prošnjo je vložiti uradnim potom. V prošnji navedene podatke mora potrditi okrajni šolski svet.« V podrobnosti tega odloka se ne spuščamo, ker je jasen dovolj; posebej pa je treba podčrtati odstavek: »Ker utegne trajati do končne ureditve in nakazila penzije delj časa, more upokojenka zaprositi____ s posebno kolkovano prošnjo____,« kar se pravi, da ima pravico, prositi za neko milost, ki se ji lahko dovoli ali pa tudi ne. Iz vsega tega postopanja pa je razvidno, da je sv. Birokracij prav široko sedel za mizo in čaka, da se mu vnovič nameče v usta papirja, papirja, papirja ... Pri tem pa niti ne zapazi, da je gorenja rešitev v protislovju z zgoraj omenjenim pravilnikom ministrstva prosvete, ki pravi v tč. 2.: »Finansijski referenat dotičnog odelenja Ministarstva Prosvete dostavlja molbu (za penzijo namreč) sa svima prilozima Statisičkom Odseku Ministarstva Prosvete, da dokumenta srav-ni sa službenim listom moliočevim, ne-tačne navode proveri i službenim putem dovede u red, zatraži nova potrebna dokumenta i, kad vse te podatke proveri i utvrdi, overi prepise dokumenata, te originale vrača moliocu, a na osnovu doku-mentovanih podataka uz prilog prepisa svija dokumenata izraduje rešenje o stav-ljanju molioca u pensiju za potpis Ministra Prosvete ili njegova ovlaščena organa. — Original rešenja priključuje se aktima za Glavnu Kontrolu, a na njegovu osnovu izdaje se raspis za moliočevo raz-rešenje od aktivne službe i uverenje za molioca: o priznatim godinama službe uračunljive za pensiju, o poslednjoj plati, v svoti pensije koja mu pripada i danu razrešenja od aktivne dužnosti po članu .117. odnosno 119. To uverenje ima da potpiše Ministar Prosvete kao nadležen ili njegov ovlaščeni organ i izda moliocu, a prepisom tog uverenja ima se izvestiti Glavna Kontrola po šablonu G. Kontrole.« In v tč. 4.: »Glavna Kontrola pregleda na osnovu čl. 95. svoga zakona vsa akta i stavlja svoje pripedbe, ako ih ima, ako ne, za tom napomenom vrača akta Ministru Prosvete, te na osnovu svega finansijski referenat dotičnog odelenja Ministarstva Prosvete izraduje nalog za Ministra Finansija (za Generalnu Direkciju Državnog Računovodstva) s inolbom, da se otvori kredit i otpočne isplačivanje pensije. To pismo potpisuje Ministar Prosvete odnosno njegov ovlaščeni organ kao naredbodavac prvog stepena, a uz pismo se prilažu sva akta, koja onda usta-ju u arhivi Ministarstva Finansija.« — (Glej »Služb. Nov.« štev. 257. iz 1. 1922.). — Po tem besedilu bi pravdanski človek sklepal na avtomatično nakazilo penzijskih prejemkov ob istočasni ustavitvi aktivnih. Pa sv. Birokracij ima — svojo glavo ... Ob tej priliki nam prihaja na misel star tovariš tam nekje iz kočevskih hribov, ki se je lani obračal na naše zastopnike v Beograd, naj vendar izposlujejo po večih mesecih vštetje let in nakazilo njegovih penzijskih prejemkov. Spisa takrat v Beogradu ni bilo najti; našel ga je letos po večtedenskem iskanju bivši ministrski inšpektor gospod F. V. ter ga rešil; upokojenec pa je bil takrat že nad leto dni mrtev. »Tako se je tedaj rešil spis sam?« smo omenili ob priliki gospoda V. »Ne, nam odvrne ta,« začeti je z novim postopanjem, ker je dotičnik zapustil vdovo in otroke.« — Tako je: dotičnik je moral nad leto dni čakati, da je umrl brez nakazila pokojnine, in še nad leto dni so morali čakati njegovi preostali, da so izvedeli, naj začno iznova prositi za pokojnino po ranj-kem! Ali je sedaj ta zadeva rešena ali še ne, ne vemo. Takrat smo menili, da je to posamezen žalosten slučaj; iz gorenje rešitve pa je razvidno, da hočejo postati te razmere redne, zato menimo, da je prav, ako opozorimo vse tovariše, ki prosijo za upokojitev, naj si pred tem izračunijo, koliko časa morajo štediti, da si prihranijo toliko, da žive ob teh prihrankih kot zasebniki vsaj do tedaj, ko se jim reši njihova kolekovana prošnja za »nakazilo akontacije«, in da jih ne bo konec vsega hudega do tedaj, ko se jim nakažejo penzijski prejemki, kajti to »utegne trajati delj časa«. Prav resno pa merodajnim krogom to-le: 1. UJU naj pouči državno upravo o nezmiselnem in škodljivem njenem bi-rokratizmu ter stori vse korake, da se to postopanje jenja; 2. državna uprava naj preudari, ali ne bo morala ob takem poslovanju za vsakega reduciranega uradnika, ki že danes ječi pod tem neznosnim »sporim« uradovanjem. nastaviti najmanj deset novih, da se lahko zadovolji in nasiti sv. Birokracij ; 3. oboje pa v premišljevanje in postopanje učiteljem — narodnim poslancem, ki sodelujejo na notranji ureditvi države. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. — Pravno in gmotno izenačenje ljudskošolskih učiteljev novih pokrajin v Italiji. »Gazzetta Ufficiale« od 25. okt. je objavila kr. odlok od 7. oktobra 1923, št. 2186 o pravnem in gmotnem izenačenju ljudskošolskih učiteljev novih pokrajin. Člen 1. tega odloka pravi, da bodo .veljali v bodoče za ljudskošolske učitelje novih pokrajin vsi zakoni in pravilniki, ki se nanašajo na pravni in gmotni položaj učiteljev v starih pokrajinah, ter da obenem prenehajo veljati vsi dosedanji tozadevni zakoni in predpisi. — člen 2. določa, da zadostuje zrelostno izpričevalo, izdano po predpisih prejšnjevladavine, le za začasno namestitev. — Člen 3. pravi, da je izpričevalo o usposobljenju, zadob-ljeno po predpisih bivše vladavine, enako-veljavno usposobljenju za pouk po predpisih veljavnih v kraljestvu. V svrho odmere plače se smatrajo učitelji, ki so dosegli dve leti po izpitu zrelosti, izpričevalo o usposobljenju po avstrijskih predpisih kakor da so začeli službo kot redni učitelji. — Člen 7. določa, da so učitelji, ki so italijanski državljani in imajo kakovost rednih učiteljev na šolah novih pokrajin. definitivno potrjeni v službi, razen ako izda pristojna šolska oblast v teku šestih mesecev od vstopa v veljavo tega odloka ukrep nasproten tej določbi. (Ta določba pa je res imenitna. V isti sapi ko odlok definitivno potrjuje učitelje novih pokrajin, izroča njihovo usodo v roke krajevnih oblastev in seveda tudi raznih brigadirjev, specijalistov itd. K tem se zopet potrjuje sistem, po katerem so višja oblastva in včasih celo osrednja vlada na.-vadni skromni izvršilni organi krajevnih LISTEK. „Dante". (Dr. Alojzij Res.) Nov svet idej ruši temelje današnje človeške družbe, ki je po svetovni vojni razgalila vso gnilobo naše preteklosti in civilizacije ter z brezsramno kretnjo vrgla krinko raz obraz in pokazala vso nagoto nasladi in enodnevnemu uživanju vdanega človeštva. Iz tega kaosa izteza odurne kremplje človeška beštija, ki ne pozna več vesti, ne ceni več duha, in cinično zasramuje vsak ideal, ki se ne ujema z njenim mišljenjem in stremljenjem po popolnem iz-žitju. Pravica ne odločuje, meri in odmerja jo sila pesti in teža denarja. Človek je zatajil vse, kar je človeškega v njem, ljubezen je prodal za trenutek čutne strasti in pohlepa, da v naslednjem hipu iznova izda, kar je božjega v njem. Živimo iz dneva v dan, iz noči v noč, brez cilja, z eno edino željo, ki gori v naših očeh, ki žge v naši krvi: »Živi in už'"vaj!« Besedam, ki smo prej izražali ž njimi naše najsvetejše: poštenje, ljubezen, usmiljenje, iskrenost, vest — smo danes vlili novo vsebino, preocenili smo vse vrednote in človeka je sram, če mu reče kdo, da je poštenjak... Kje smo? Kam gre naša pot? Ali drvimo v popolno propast ali smo že na pragu dobe, ki bo po neizmernem trplje- nju nedolžnih spočela in porodila novega človeka? —-- In v ta naš tragični čas je zasijal Dantejev spomin. Spomin človeka — umetnika, ki se dviga kot titan preko še-sterih stoletij in nam govori o prečudnem svetu, davno pozabljenem, iznova zaželenem. ---Iz te dobe je vstal velikan misli in besede, podal sintezo celega veka in pokazal človeštvu rešilno pot v nove svetove ljubezni ter osebne in kolektivne svobode. # To so besede urednika Dantejeve knjige, ki je elegantna po vnanji opremi in polna po vsebini, deljena v sledeča poglavja : Alojzij Res: Ob šeststoletnici; Gae-tano Salvemini: Dante in politične borbe za njegove dobe; T. Gallarati Scotti: Novo življenje; Guido Mazzoni: »Dolce stil nuovo«; E. G. Parodi: La Divina Com-media — pojem osebne svobode in XXVII. spev Vic; Benedetto Croce: Značaj in enotnost Dantejeve poezije; Aleš Ušeničnik: Dante in filozofija; Jože De-bevec: Dante v slovanskih prevodih; Oton Župančič: Pekla peti spev; Josip Puntar: Dante in problem Prešernove »Nove pisarije«; Vojeslav Mole: Dante in poljska romantika; Milko Kos: Dantejevi sledovi med Jugoslovani; Vittorio Rossi: Dante, pesnik naroda in človeštva; France Štele: K našim slikam; Alojzij Res: Malo bibliografije. Oprema razkošna, okrog 300 strani velike četrtinke in 11 umetniških prilog. Knjigo, na katero smemo biti Slovenci ponosni, je okrasil Tone Kralj. Nekaj k pouku srbohrva- v v« scine. V »Učit. Tov.« je zagovarjal g. Je-derlinič svojo »Drugo čitanko« zelo mirno, preudarno. Njegovi premisi, da sta slovenščina in srbohrvaščina en jezik in dve narečji, menda nihče ne bo ugovarjal — kali? Kako lahko se*n razumel srbohrvaške pisatelje še kot gimnazijec! Ta lahkota mi je utrdila misel o skupnosti obeh narečij. Koncem lanskega šolskega leta smo dobili prijazno povabilo, naj sestavimo razredniki podrobne učne načrte. Pa smo jih! Pred sestavo takega načrta sem se vprašal glede srbohrvaščine: Kakšno načelo naj me vodi? Kaj hočem doseči? — Odgovor ni bil težak: Velja načelo skupnosti spričo primeroma malih \iferenc med obema narečjima. (Saj se razlikujejo mnoga druga narečja enega in tistega jezika še bolj in jih pisatelji tudi rabijo!) Ker so razlike malenkostne, bom rabil — v glavnem! — pri pouku čitanko pa besednjak — tako pač, kakor sem se sam naučil nekdaj. Kaj pa hočem doseči? Čim več potrebnega znanja, v teh par urah. Učenci iz predmeta ne bodo delali izpita, tudi ne bomo iz njih ustvarjali filologov! Predvsem hočem še: dokazati jim, da je to lahak predmet in da se ga je možno naučiti toliko kolikor ga bodo rabili, bodisi kot vojaki ali v mnogobrojnih rudnikih ali kot uradniki itd., vzbuditi v njih veselje do lepe knjige in s tem pospešiti bratsko vzajemnost. — Sigurno pa je, da jim s pustimi vežbenicami ubijam veselje! — Komodno je sicer imeti vse kar na krožniku, čemu pa potem še izobrazba samega sebe. Učitelj bo potem le še avtomat, ki bo znal za silo citati. In nivo? Če koga še zanima, kako učim — v V. razredu! — ta predmet, naslednje: akcentu, kot eni izmed bistvenih diferenc, polagam največjo pazljivost pri čitanju (in govorjenju brez knjige); neznane besede in rekla zapišemo; zatem odgovarjajo na vprašanja, ki jih dosedaj še stavim sam; pripovedovanje brez vprašantj; no, nazadnje še nekaj slovnice, n. pr. vo-kativ, akuzativ, perfekt, kakšen aorist. Vedno v stavkih! — Po možnosti bodo pozneje učenci sami stavili vprašanja na podlagi čtiva, nazadnje pa prosta. Spisje prav tako! G. Jedrliniču — neznancu — pa gre zahvala, da smo dobili za višje organizirane osnovne šole novo čitanko, ki jo bodo rabile znabiti tudi srednje. Ali naj ostanemo vedno na enem mestu!? Ernest Šušteršič. malih mogotcev, ki imajo pač svoje osebne simpatije in antipatije, ki pa presneto malo vedo, kaj je pravi interes prebivalstva, dežele in države. Op. ur.). — Čl. 13. je važen predvsem za učiteljice in določa, da poroka ni nikak zadržek za pripustitev k natečajem in za ohranitev doblje-npsn mosta. _ čl. 14. Pri podeljevanju mest v obmejnih krajih novih pokrajin imajo pri enakosti predpogojev prvenstvo tisti, ki so že učiteljevali v novih pokrajinah in ki prebivajo vsaj že pet let na priklopljenem ozemlju. — Čl. 15. Za sedaj se nič ne izpremeni glede gmotnega položaja veroučiteljev. — Čl. 17. določa, da stopi odlok v veljavo na dan svoje objave v uradnem listu, t. j. torej 25. oktobra 1923. Splošne vesti. — Ker Učiteljski tovariš v božičnem tednu ne izide, prosimo okrajna učiteljska društva, da nam za prihodnjo številko vpošljejo tudi eventuelna vabila na zborovanja, ki se bodo vršila v prvem tednu po novem letu. Pred novim letom izide list samo še 20. t. m., prva številka v prihodnjem letu izide 3. januarja. Cenjene dopisnike prosimo, da se na to ozirajo. Glavni Odbor UJU na delu za naše interese. Glavni Odbor UJU ima 10. in 17. t. m. sejo v Beogradu, kateri bodo prisostvovali zastopniki učiteljstva iz vseh delov države. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Poročilo o stanju in položaju Udruženja; 2. Materijalno vprašanje učiteljstva z ozirom na zakon o uradni-štvu in uredbo o razvrščanju; 3. Vprašanje zakona o narodnih šolah — referent g. Mih. M. Stanojevič; 4. Predlogi poedi-nih poverjeništev. — Predujmi na poviške plač. Kakor poročajo listi je vlada sklenila, da izplača na račun poviškov, s 1. januarjem predujem. Če se izvrši — bomo videli! — Deputacija UJU pri ministru pro-svete. Desetega t. m. je bila deputacija UJU pri min. prosv. g. Trifunoviču, ki je ponovno zahtevala, da se sprejmejo pred-logove zahteve. Zlasti se je deputacija zavzela, da se izplačajo poročenim učiteljicam polne dnevnice, da se upokojene učitelje reaktivira ali se jim pa zvišajo drag. doki. G. minister je obljubil, da se bo tudi za druge zadeve zavzel. — Apel učiteljstvu kraljevine SHS. Vsem pov. UJU in okrajnim društvom. »Nar. Prosveta« objavlja apel, ki velja tudi našemu učiteljstvu, zato ga podajamo v glavnem: Sedaj, ko je najpotrebne-je da razvijemo najživahnejšo akcijo za interese šole in učiteljstva, moramo do-prinašati največje napore, da vzdržimo svoja glasila »Narodno Prosveto« in »Učitelja«. Zaradi malomarnosti članstva je narastel dolg pri listih nad 350.000 Din. Z obžalovanjem moramo reči, da se znatno število naših članov ne interesira za delovanje UJU, kakor bi se morali, da so in-diferentni napram borbam in delu za celokupni napredek, ki ga doprinaša vodstvo. Izgleda, kakor da se ti člani ne zavedajo svojih dolžnosti za izpolnjevanje obvez napram UJU.in mnogi mislijo, da se vsi posli in vse borbe lahko vrše tudi brez njihovega sodelovanja in njihove pomoči. Poedini zopet prihajajo na okr. zborovanja, se vpišejo za člane, pošiljajo resolucije in zahtevajo, da jim UJU vrši cesto osebne usluge, da jih vzame v zaščito, da tiska njihove rokopise, da objavlja v listu vse njihove razne vesti itd., a se najmanj zavedajo, da bi najprej izpolnili svojo dolžnost, da bo sploh UJU moglo vse to vršiti. Ti vedno računajo, da ima UJU na razpolago neke fonde in druga sredstva iz katerih lahko neomejeno črpa; ali ne pojmijo, da so edina materialna sredstva za obstoj in borbo UJU naročnina na liste in članarina. V to svrho je izdalo UJU tudi Učiteljski koledar, da si s čistim izkupičkom vsaj nekoliko od-pomore zato apelira, da si nabavi koledar vsak član UJU in ga redno plača. — Reaktiviranje penzijoniranih učiteljev. Na seji 4. t. m. je glavni Prosvetni Svet načelno sklenil, da se učitelji, ki so bili upokojeni po 32 letu službe, lahko re-aktivirajo. — V koliko se ta sklep izvede, je odvisno še od drugih činiteljev. — NAROČITE UČITELJSKI KO-LEDAR Z.4 L. 1924. Cena za 13 tis* kovnih pol je samo 15 Din za predplač* nike, pozneje 20 Din. Koledar bo dotisi kan 15. decembra. Sestavki bodo tiskani v latinici in cirilici, v slovenskem in srbohrvatskem narečju. Okrajna uči* teljska društva in nabiralci naročnikov naj takoj pošljejo število naročnikov na Pov. UJU v Ljubljani, ker je že zadnji čas, da sporočimo število v Beograd. Koledar se bo dostavil okrajnim uči' teljskim društvom direktno za vse na* ročnike. Na okr. učit. dr. se dostavi tudi onim, ki so ga direktno naročili, o čemer se društva obveste. Pošljite denar skupno na Pov. UJU v Ljubljani. — Odlikovani so bili za svoje delovanje: Josip Pečnik, nadučitelj v Kaplji pri Brežicah, Fran Brinar, nadučitelj v Gotovljah pri Žalcu, Mihael Verbič, nadučitelj v Sodražici in Ant. Gselman, nadučitelj v Šmartnu pri Vurbergu. Čestitamo! Sv. Birokracij je prijahal tudi v Slovenijo in prinesel nam je »Osebno p o -p i s n i c o«, ki jo naj učiteljstvo izpolni mesto denarnih nakaznic za nove plače, z vsemi skrajno pedantičnimi, potrebnimi in nepotrebnimi rubrikami in rubrikicami. Malo »švabskega« duha je tudi v njih. Čudno da še porodniških podatkov ni vmes! Radovedni smo, koliko novih uradnikov se bo nastavilo za evidenco teh »plaht«. Kaj bo počela šolska oblast z rojstnimi podatki žena, kaj s podatki umrlih otrok in podatki, ki imajo samo mimogrede svojo vrednost? Saj jih bo še sto in stokrat zahtevala! Kakor vidimo, je postala uprava tudi natančna evidenčna ekspozitura vojaške uprave. Edino dobro je, da bo ostala ta rubrika povečini prazna, ker se ne tiče učiteljic. Če naj si učitelj sam vpisuje ukore, posvarila itd., bi bilo edino konsekventno, da si vpiše (in se vodi evidenca) tudi službeno oceno v ta list. Politično ozadje pri ukorih avstrij-sko-klerikalnih nadzornikov iz prejšnje dobe naj se opušča!! Stari duh je dobro viden tudi iz prostora rubrik. Posebno velika je rubrika za osebne ambicije na polju priznani in pohval, ki naj se jih pridobiva seveda z gojitvijo metodiškega in didaktiškega formalizma; rubrika »postranskih opravil« je majhna, ker teh učitelj ne sme imeti in služi ta rubrika samo v policijsko kontrolo. Avstrija učiteljevega književnega, kulturnega in prosvetnega delovanja pri slovanskem učiteljstvu ni hotela poznati in ga ni štela v dobro, ker je isto oviralo prodiranje Nemštva. Zato ga — seveda — tudi mi ne smemo upoštevati, čeprav smo v nacionalni državi. To delo ni zaslužilo posebne in večje rubrike, dasi je ravno učiteljstvo ono, ki ustvarja razne gospodarske zadruge, prosvetna društva, organizira tečaje, knjižnice itd., deluje književno itd., itd. Z evidenco in upoštevanjem tega dela bi se pokret pospešil — v prilog nacionalni državi, a držimo se starih metod. —^— — — V Dalmaciji je še vedno dokaj učiteljskih mest nezasedenih. Predvsem prihajajo v poštev okraji Metkovič, Drniš, Benkovac, Jelša, Supeter, Hvar, Vis. Tudi meščanskošolskih učiteljev potrebujejo. Kogar zanima Dalmacija, naj se obrne takoj s prošnjo na Danila Petranoviča, šolskega nadzornika v Splitu (pokrajinska uprava). Nujno svetujemo našemu učiteljstvu, da se ne drži samo za mejami Slovenije. — Dne 18. decembra praznuje upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem, dr. Tomaž Romih svoj sedemdeseti rojstni dan. Rodil se je 18. dec. 1853 v Mariji Dobje. Izvršil je gimnazijo v Celju in filozofsko fakulteto na graškem vseučilišču. Ker je takrat primanjkovalo profesorskih mest, je prevzel suplenturo na ljudski šoli v Ptuju. Prebil je potem v Mariboru učiteljski zrelostni izpit, v Gradcu pa usposobljenostni in meščanski izpit. Od I. 1878 nadalje je služboval kot strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem, kjer je bil 1. 1906 imenovan ravnateljem. Kot tak je deloval na tej šoli do svoje upokojitve. Kdor pozna dr. Romiha kot izredno blagega človeka, idealnega in neumorno delavnega vzgojitelja in učitelja, navdušenega narodnjaka, tisti se bo rad 18. dec. vsaj v duhu pridružil vsem onim, ki mu kličejo za ta dan: Do skrajnih mej človeškega življenja ostani zadovoljen in čil na duhu in telesu med nami! — Predavanje dr. Radojčiča univ. prof. o kulturnem proučavanju slovenskega naroda. Z obžalovanjem moramo kon-statirati, da je bilo ravno to predavanje, ki bi zaslužilo največjo pozornost s strani učiteljstva primeroma slabo obiskano. To moramo konstatirati in obžalovati tembolj, ker je g. univ. profesor napravil naravnost krasen uvod v svojo temo, v katerem je pokazal najgloblje zanimanje in poznavanje našega stanu do podrobnosti, tako glede preteklosti, kakor položaja v sedanjosti. Dr. Radojčič nam je pre-dočil v svojih izvajanjih vsestranski študij naroda, ki bi bil potreben v svrho pridobitne temeljite slike istega v vseh ozi-rih. Pokazal nam je metode za proučava-nje naroda in obrazložil, v koliko se je to proučevanje že izvršilo v poedinih delih naše države. Reči moramo, da bi bilo učiteljstvo prvo poklicano stopiti v službo tega proučevanja in sodelovanja, zato bi se nam zdel pravzaprav najprimernejši forum za tovrstno predavanje naša pokrajinska skupščina, kjer bi predavanje sigurno našlo mnogo odziva. Dr. Radojčič je preskrbel vsaki šoli tudi dr. M. Ko-sičevo brošuro »Sociografska upustva za ispitavanje sela«, ki jo je izdala. Matica Srpska v Novem Sadu, kakor čujemo namerava g. dr. Radojčič objaviti v naših listih svoje predavanje, kar moramo toplo pozdraviti. — Predavanje o strokovnem šolstvu na ljudski univerzi v Ljubljani, ki ga je imel univ. prof. g. ing. Foerster, je bilo izredno dobro obiskano. Zal, da nam prostor ne dovoli obširneje se baviti z izvajanji. G. predavatelj je orisal točno sliko vsega našega šolstva, zlasti strokovnega; označil je njegov ustroj, metodično postopanje pri vzgoji in pouku ter glavni smoter vsega prizadevanja: privesti do delavnosti, do produktivnega dela združenega z zadovoljstvom in srečo posameznega. G. predavatelj se je dotaknil vprašanja nadprodukcije v področju strokovnega šolstva. Ves razvoj naše tehnike in obrti zavisi od potrebnega števila kvalificiranih in sposobnih moči, zlasti konkurenca more dovesti do velikega razmaha našega narodnega gospodarstva. Ker pa je naša tehnika, sploh naše narodno gospodarstvo še v početku, pri nas nadprodukcija v področju strokovnega šolstva ne pride v poštev. Predavanje je zaključil g. predavatelj z globoko-etični-mi mislimi o izbiri poklica, zlasti je skušal pridobiti za strokovno šolstvo našo mladino in starše. — Goikova vrtnarska šola v Kranju Poroča se nam, da hodi po deželi nek potnik in dela reklamo za »Vrtnarsko šolo v Kranju« ter nabira tudi člane. Učitelji prosijo pojasnila, kakšna šola je to, in če je to morebiti kako konkurenčno podjetje »Sadjarju in vrtnarju«. Tovarišem sledeče pojasnilo: Goikova vrtnarska šola v Kranju je društvo. Na podlagi pravil pa je izključen in neomejen gospodar v društvu stalni predsednik g. Gaik (Glo-bočnik). Goikova šola je brez učencev in obstoja iz malega vrta in hiše, ki pa je prepisana na Goikovo ime. Svoj čas je izšlo nekaj listov »Vrtnarska šola, sedaj pa slišimo le to, da se nabirajo povsod člani, pozitivnega dela pa ni. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani« ni v nikaki zvezi z Goikovo vrtnarsko šolo. V konkurenco bi bila »Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu« Goikova vrtnarska šola le v toliko, v kolikor so ljudje nepoučeni in nasedajo ljudem, ki delajo reklamo za to, do sedaj negativno podjetje. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« je strokovna organizacija za celo Slovenijo. Društveno glasilo je »Sadjar in vrtnar«, katerega ureja priznan strokovnjak. Društvo ima v prvem letu obstoja že nad 20 podružnic, od katerih so jih skoraj polovico ustanovili učitelji. Učiteljstvu priporočamo, naj še nadalje podpira »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s tem, da pristopi z novim letom k društvu in po možnosti snuje podružnice. Potrebna pojasnila daje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. — Postanek in razvoj Podmladka Rdečega križa — v Ameriki in Evropi. Svetovna vojna ni prizanesla ni Ameriki. Čete so odplule v krvavo Evropo. Ameriški Rdeči križ je pomagal revežem, pošiljal je ogromne množine sanitetnega materijala v vojaške bolnice, pošiljal je denarja in polne ladije živeža. Vojne ni in ni bilo konec. Velike zaloge so se s časom tudi izpraznile; beda in pomanjkanje sta potrkala vsepovsod. Evropa je neprestano prosila pomoči. Tedaj se je ameriški Rdeči križ spomnil na šolsko deco. Naprosil jo je pomoči. In glej, pridne ročice milijonov otrok so segle po delu. Pod okriljem Rdečega križa so pletle deklice nogavice, jopice, avbe itd., dečki so rezali vato, vili ovoje za ranjence, izdelovali zaboje itd. S kako ljubeznijo je de-ca skrbela za vojake in bedno vojno si-ročat. Svetovna vojna je zbežala kakor grozen sanj. Rdeči križ ni več potreboval otroške pomoči, razrešiti jih je nameraval od sodelovanja. Pedagogom pa se je zdelo žal, da bi prekinili to silno akcijo pomoči, ki je tako blagodejno vplivalo na čuv-stvovanje dece. S pomočjo merodajnih krogov so ustanovili Podmladek Rdečega križa z geslom: Služim! In mesto da bi vsa ta ogromna armada otrok pletla nogavice, jopice itd., rezala vato in vila ovoje za vojake — pletejo in šivajo nogavice in obleke za nesrečne in zanemarjene otroke, lepijo in rezljajo igrače siromakom po bolnicah ter s ponosom »služijo« na najrazličnejše načine, da tako z lastnimi močmi in z vso ljubeznijo nedolžnih svojih src skrbe za srečo drugih otrok. Podmladek se je pa poprijel z vso vnemo tudi akcije za zdravje otrok. Otroci se sistematično vzgajajo k pažnji na lastno zdravje in na zdravje in higijeno svoje okolice. Tako dobro se je obnesel Podmladek v Ameriki in rodil toliko sadu, da so mogli otroci kmalu odstopiti od svojih darov tudi otrokom preko oceana. Pedagogi pa so — uvidevajoč važne vzgojne momente — pričeli propagirati za Podmladek tudi v Evropi. Ko se je leta 1919. osnovala Liga društva Rdečega križa, katere član je tudi Rdeči križ naše države, so sprejele Podmladek malone vse države v Evropi ter pričele takoj organizirati svojo deco. Tako je sedaj Podmladek Rdečega križa udomačen v sledečih državah: Avstriji, Bolgariji, Belgiji, Britaniji, Čehoslovaški, Danski, Finski, Grški, Ogrski, Italiji, Japonski, Litvanski, Nemčiji, Poljski, Rumuniji, Španiji, Švici. Tudi naša država je prevzela to misel in jo prilagodila prilikam in potrebam naše zemlje. Upirati se pač ne more nobena država in noben šolnik, ki spozna idealno stremljenje Podmladka Rdečega križa k udejstvovanju »ljubezni do bližnjega«. — Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je umrla 7. t. m. gospa Olga Gsel-man-ova, soproga tov. Božidara Gsel-man-a, nadučitelja v Tepanjah. Lahka ji bodi žemljica; prizadetemu tovarišu, ki je izgubil ljubljeno ženko po komaj 10 mesečnem srečnem zakonu, pa izrekamo najprisrčnejše sožalje! Naša kulturna organizacija. Predavanja in poročila pri društvih. —s Učiteljsko društvo za ormoški i okraj, 7. oktobra 1923 slavnostno zboro-| vanje v Ormožu. Od 48 članov, navzočih 32. O petdesetletni zgodovini Ormoškega učiteljskega društva .poročal tov. Ad. R o s i n a. —s Učiteijsko društvo za Mežiško i dolino je imelo v pretečenem šolskem letu pri društvu sledeča predavanja pedagoške in splošne vsebine: O sodobnih reformnih težnjah na pedagoško-didak-tičnem polju. O reformi učiteljske izobrazbe. O učiteljskih delovnih zajedni-cah. Idejni temelji našega bodočega dela. Domovinski princip pri pouku in vzgoji. Program UJU. Vrtnarstvo in sadjarstvo v Mežiški dolini. Vzreja semen in renta-biliteta šolskega vrta. Javne šolske knjižnice in njih pomen. O mladinskih knjižnicah. Načela samovlade pri kolektivnem ! vzgojevanju. — Predavali so sledeči to-; variši, nekateri po večkrat: Mlačnik. j Močnik. Moderndorfer, Kuhar, Mihev, Ši-inon, Mencin. Ferijalni Savez učiteljstva. —f. Vsem udeležencem poč. izleta! i Po soglasnem sklepu na poslovilnem se-! Stanku v Zagrebu 12. avgusta 1923 sklicujem posvetovalni sestanek v soboto, dne 27. decembra t. 1. v Narodnem domu v Celju, na katerem napravimo načrt za prihodnje počitnice. Na tem sestanku bomo sklepali tudi o novih udeležencih(kah) poč. izleta, ki žele potovati z nami. O sprejemu boste odločali Vi! Pričakujmo se pri jutranjem in dopoldanskem vlaku iz Ljubljane in iz Celja! Ostali tov.-ice iskreno vabljeni! Kdor ne pride na sestanek, naj se opraviči! — Do svidenja! — Mrovlje. — P. F. S. za učiteljstvo kamniškega okraja ima svoj redni občni zbor dne 18. dec. t. 1. ob 3. popoldan v Mengšu pri V. Gregorcu. K udeležbi se vabijo vsi kolegi in koleginje, ki se zanimajo za Fer. Savez. Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Mejaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala Ilka Waste-tova. Založila Učiteljska tiskarna. Cena elegantno vezani knjigi 25 Din. —kpl. Josip Ribičič: »Kraljica palčkov«. V »Kraljestvu palčkov« II. del. Uglasbil: Marij Kogoj. Lesoreze izdelal: Avgust Černigoj. Cena: 20 Din. Dobi se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. —kpl. France Veber: Problemi sodobne filozofije. Splošna knjižnica št. 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani 1923. 340 strani. Cena broš. 24 Din, vez. 30 Din. —kpl Izšel je Jugoslovenski sokolski koledar za I. 1924. Uredil Miroslav Am-brožič. O knjižici izpregovorimo prihodnjič. —kpl Rodoljubive pesme u dva glasa i narodne dečje igre za osnovne i produž-ne škole kao i za niže razrede gradjan-skih škola i gimnazija. Odobreno kao učbenik. Sredili: Svetoslav St. Radojčič, Branko Jagerovič, Djura Terzin. Izdanje Lipšica i Lampela — Subotica. Ocene. —k Mejaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala lika W a š t e t o-va. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi z originalno naslovno stranjo 25 Din. Ne samo za mladino tudi odraslemu se bo knjiga priljubila, tako najpriprostej-šemu seljaku. kakor inteligentu. Naša povest, ki ne zastaja po zanimivem pripovedovanju in izmeni dogodkov za napetim romanom, se vrši v času, ko so bili mejaši Slovencem Langobardi in ko so jim vsiljevali svojo kulturo Franki. Snov je vzeta iz zgodovine Slovencev, štirideset let po Samovi smrti ter se dogodki odigravajo na tolminskem gradišču in okolici, v Benečiji ter segajo na oglejski patriarhat in Virunsko polje, do karantin-skih vojvod. Dogodki se odigravajo torej na slovenskih tleh, na zemlji, ki nam je bila ugrabljena po svetovni vojni. Biser knjigi je spretno opisovanje starosloven-skih običajev in pristna staroslovenska slovenska imena, ki jih srečavamo vseskozi. Knjiga kaže bojevitost in junaške pohode Slovencev, s katerimi so si osvajali zemljo in so prodirali na zanad. Če pričneš knjigo čitati je ne odložiš, dokler je ne prečitaš do konca. Mladini bo vzbujala knjiga ponos na našo zgodo.vino za časa naše samostojnosti in ji bo vzbujala spoštovanje do naših pradedov. —k Jos. Ribičič: »Kraljica palčkov«. To delo je izdalo »Goriško učiteljsko društvo« v proslavo svoje petdesetletnice in s tem najlepše proslavilo svoj jubilej. Kulturna zgodovina našega naroda bo s ponosom kazala na vzgled, kako se je praznoval jubilej tam, kjer je bila stiska in nadloga največja. Ime tržaškega tovariša Ribičiča, sedanjega urednika »Novega Roda«, je pri nas že dobro znano, saj je njegova igra »V kraljestvu palčkov« šla po vseh naših prvovrstnih odrih in gre še dalje. To novo delo je nekako nadaljevanje »Kraljestva palčkov«, a vendar po svoji osnovni ideji popolnoma novo. Vsebina je sledeča: Palčki vzamejo v svoje kraljestvo siroto Anico in jo hočejo postaviti za kraljico. Ona pa si le vedno želi mamice, a ker jo ji ne morejo dobiti, jo vile začarajo, da spi kot mrtva. Kralj palčkov je tega posebno žalosten. — Pokličejo tedaj čarovnico, ki ji skuha čudežnih zelišč in jo prebudi. Vendar pravega življenja kljub temu ni bilo v deklici: manjkal ji je razum, srce in hrepenenje. Dobijo ji zdravil še za te darove, a to je bila za palčke prevara. — Ko prejme deklica še te darove, jo kronajo za kraljico. S temi darovi pa ni bila več za kraljestvo palčkov. Hrepenenje jo žene dalje v svet, kot lepo Vido. Godba pastirskih piščali jo izvabi v drugo življenje, v neznano svobodo. Palčki zelo žalujejo ob tej izgubi, a se iztreznijo in obljubijo, da ne bodo silili med ljudi, temveč živeli svoje nedolžno, po ničemer daljnem hrepeneče življenje. — Igra se konča v tihem občutju nad izgubljeno varljivo srečo. — V igri ni onih bučnih vnanjih prizorov kot jih vsebujejo skoro po vrsti pravljične igre, zabeljene s celim katekizmom koristnih naukov za življenje in smrt. Tem lepše in srečnejše je pa vpletena vmes vloga kraljevega norčka, ki s svojo modrostjo, nagajivostjo in humorjem oživlja ves svet palčkov, ki pa tudi najgloblje pojmuje tragiko kraljico: da je spoznanje in hrepenenje po neznanem svetu usoden moment na poti iz brezskrbne, po ničemer hrepeneče mladosti — kraljestva sanj — v resnično življenje. — Razvoj dejanja je globoko utemeljen in igra teče brez stranskih sunkov nevzdržno naprej, držeč se vedno osnovne ideje. Jezik je kot izklesan — v celi knjigi sem našel le dve malenkosti — in slog prav dramatičen. — Ker je v igri tudi polno veselega življenja, jo bodo otroci prav z veseljem igrali, kot sem se prepričal pri skupnem čitanju. Treba pa bo za tako delo dobre priprave in skrbne uprizoritve, da bo razvidna vsa lepota tega dela. Globokega občutja bo tieba zlasti v zadnjem dejanju, ki bo za otroke sicer težje, a tem hvaležnejše iz estetskih ozirov. V igri je posrečeno zlasti še to, da jo bodo uživali prav tako odrasli kot mladina: odrasli pač s poglobljenim čustvovanjem in razmišljevanjem. Veliko vrlino igre vidim v tem, da je z umetniškega stališča vse kaj druzega kot so navadno naše mladinske igre z vsiljivo diktirano tendenco kot surogat za manjkajočo, resnično umetnost. — Tudi »Kraljica palčkov« bo potovala po odrih naše domovine — kot prvovrsten kažipot lepote. — Knjiga ima tudi razkošno vnanjo obliko, ilustracije, papir, kot se spodobi za dobro delo. Lesoreze je izdelal Avg. Černigoj, pevske točke je uglasbil Marij Kogoj. — Na takem delu in okusu moramo onostranskim tovarišem samo iz srca čestitati in se jim oddolžiti tudi z nakupovanjem. Dobi se v naših knjigarnah. Fr. Ločniškar. —k France Veber. Problemi sodobne filozofije. Pričujoči spis bi lahko imenovali avtorjevo apologijo filozofije, toliko z ozirom na filozofijo samo, kolikor z ozirom na njen stik bodisi z drugimi vedami, bodisi z ostalim vsakdanjim in nevsakdanjim življenjem. Kakor sam pravi, je namen knjige predvsem ta, podati tako enotno sliko sodobne filozofije, da bo či-tatelj mogel spoznati njene glavne težnje in videti na njej to, kar je podrto in zrušeno, kakor tudi to, kar naj zopet na novo izpolni vse nastale praznine. Temu odgovarja tudi vnanja oblika spisa. Problem sledi problemu, najprej tako, kot ga pojmuje sodobna tradicija, potem pa tako, kot si je njega rešitev zamislil avtor sam. Z ozirom na glavni namen spisa se tudi nikjer ne spušča v velike podrobnosti, temveč skuša odkriti več ali manj načelne in tipične strani vsakega vprašanja, posebno pa one, ki segajo preko mej znanosti tudi v temne globine ostalega sodobnega življenja, vsakdanjega in ne vsakdanjega. V zvezi s svojim glavnim namenom skuša avtor tem potom obenem ad okulos pokazati, kolik pomen gre prav v naši dobi filozofiji kot samoniklemu kulturnemu činitelju in kako malo je upravičeno nje pojmovanje s strani večine sodobnega omikanstva, katero uprav na tej točki lastne dobe ne umeva, temveč sledi slepo zastarelim nazorom druge polovice prejšnjega stoletja. Zato lahko knjigo toplo priporočamo vsakemu, ki mu je na tem, da prouči psihološko strukturo naše dobe tudi z onih plati, ki jo nepremagljivo ločijo od nedavne preteklosti. —k Rodoljubive pesme u dva glasa i narodne dečje igre od Sv. St. Radojčiča. B. Jageroviča i Dj. Terzina. Sadržaj: Osnovni pojmovi. Srpska himna. Jarko sunce odskočilo. Lepa naša domovina. Mio je cvetak. Domovini. Naprej. Ustaj-ustaj Srbine. Ja sam Srbin. Dok je nama. Ja sam mlada Srpkinja. Himna. Jelenče. Biljana. U ranama. Sokolovi moji tiči. Rado ide srbin u vojnike. Uzo deda svog unuka. Majska pesma. Ja... Celica. Cic. Brankovo kolo. Vivak. Baže Bratinstva. Doline tutnje. Pesme iz dačkog venčiča. Tamo daleko. Potočara. Dva se tiča. Od Bosne se. Domovino. Oj Srbijo. Orao klikče. Komitska pesma iz Prilipa. Pesmo moja. Sokolska himna. Iz II. Rukoveta. Srem, Banat i Bačka. Himna Sv. Savi. Slovenac, Srbin i Hrvat. Durdev-dan. . Sabljo moja. Nek med' nama ljubav vla- | da. Srbine živi. Smesa srp. pesama. Lada se kreče francuska. Čini ne čini. Pesma , srpskih sokolova. Srpkinja. Pastireva pesma. Zagrljeni slogom bratskom. Oj : sloveni. Balkanska himna. Maširala Kra- j lja Petra garda. Komitska. Srpski barjak. Njigra mila Njigra. Ori mi se. Sokoliči Aleksandru. Naša otadžbina. Vila Velebi-ta. Pesma srpskih komita. Rastanak. Ka-pija. Vrabac. Ja posejah lan. Mala lasta. Čora. Mi smo deca vesela. Kalilo. Ko je moje gušče ukro. —k »Ženski svet«. Enajsta številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše IX. — Eliza Orzesz-kowa (Dr. Iv. Prijatelj). — A. I. Kuprin-Hočevarjeva: 01 e s j a. — Dr. Iv. Lah: Gabri j a n in Šembilja. — Mani-ca: Štirje akti. — Š.: Gospodinja in služkinja. — O socialnem delovanju londonske reševalne armade. — Ljermontov-Matelič: Tam ar a. (Pesem). — Izvest-ja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. Higijena. — Kuhinja. Gospodinjstvo. — Književnost. — Razgovori. — Priloga z rišelje risbami in križci. — S prihodnjo številko se zaključi prvi letnik »Ženskega sveta«. Opozarjajo se cenj. naročnice, da pravočasno obnove naročitev za prihodnje leto, ker prihaja v Jugoslavijo le omejeno število izvodov tega lista. — Uprava ponovno obnavlja prošnjo, da naročnice poravnajo zaostalo naročnino za tekoče leto. Zal je še mnogo takih, ki se na prošnje uprave, ki so bile zamudnicam dostavljena s položnico celo pismenim potom (kar povzroča nov trošek upravi), še vedno niso odzvale z naročnino. Presenetljivo in žalostno je dejstvo, da kljub temu, da imamo o vsaki priliki polna usta sočutnih besed za naše neodrešene rojake, smo v dejanjih proti njim tako brezbrižni. Dolžnost je tedaj vsakega naročnika in naročnice, ki je prejemal »Ženski svet«, ne da bi bil vrnil takoj prvo številko, da naročnino za tekoče leto takoj poravna. —k Pohorje. Spisal Janez Koprivnik. Vsebina: Janez Koprivnik, s sliko. Zemlja in ljudstvo: Lega in meje, zem. značaj, vode, geologična sestava. Kamenine in rudnine: Prvotnine, arhajski skrilniki, gromačni skrilniki. Gospodarstvo. Krajepis. Zgodovinska črtica: Predrimski čas; rimska doba; občno preseljevanje narodov; naseljevanje Slovencev; turški navali; kmetski punti; francoske vojne; po francoskih vojnah. Knjigo krasi 20 lepo odtisnjenih slik. Toplo priporočamo. Naše narodno prosvetno delo, —p IZŠEL JE PRVI ZVEZEK KNJIŽNICE »ŠOLSKI ODER«, ki ob* sega živahno igrico »POVODNI MOŽ« od Josipa Korbana in »BOŽIČNO PRAVLJICO« od Fr. L. S tem je izvršena dolgoletna želja učiteljstva na po* krajinskih skupščinah in so realizirani tozadevni sklepi. S tem pa ni izvršeno vse! Ako hočemo, da bo knjižnica pro* spevala in da se bo založilo čimveč igric je treba gledati na to, da se bodo založeni zvezki razprodali. Zato naj upri--zoritelji naroče ob vsaki uprizoritvi to> liko zvezkov, kolikor je vlog in še za šepetalca in režiserja po en zvezek. Račun poravnajo po uprizoritvi. Saj je cena najnižja kar le mogoče in se je tudi papir in oprema uredila po tem na* čelu. Cena izvodu je samo 5 Din. — Vsaka šola naj obenem naroči k igricam vsaj po en izvod napevov, ki so posebej litografirani. — Igrice so prav primerne tudi za uprizoritve sokolskega narat ščaja. —p UPRIZORITELJE »ŠOLSKE* GA ODRA« OPOZARJAMO, da daje dovoljenje za uprizoritev igric, ki izide* jo v knjižnici »Šolski oder« POVER* JENIŠTVO UJU V LJUBLJANI, ker je uprizoritev brez dovoljenja nedo> pustna. Tudi rokopisno razmnoževanje igric je zabranjeno. Uprizoritelji naj se torej kratkim potom obrnejo z dopis* nico za dovoljenje uprizoritve na Po* verjeništvo UJU v Ljubljani in dobe takoj odgovor. Šolski odri in pevski zbori. —po Prekmurje. Učiteljski zbor drž. mešč. šole v Murski Soboti priredi s svojimi učenci in učenkami — Božično akademijo — v soboto 22. dec. 1923 ob 8. zvečer v dvorani g. Dittricha s sledečim sporedom: Aškerc: Mi vstajamo. Gregorčič: V pepelnični noči. — II. Petje: Sattner: Opomin k petju. Nazaj v planinski raj. Silcher: Molitev; Hribar: Oj hišica očetova. — III. Dramatična slika v 1 dejanju: Preddvor nebes. — IV. Prizor ob razsvetljenem božičnem drevesu. Za ta namen so se priredile nove kulise, na kar se posebno opozarja. Cene prostorom: I. prostor: 10 Din; II. prostor 8 Din; III. prostor 5 Din. Stojišče 1 Din. Prepla-čila se hvaležno sprejmejo. Denar se uporabi za mladinsko knjižnico in za sklad šolskega izleta. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. Naša gospodarska organizacija. PRAVKAR IZŠLO: „NARODNE PRAVLJICE IZ PREKMURJA« priredila KONTLER IN KOMPOLSKI. Knjižica obsega 128 strani, je ilu= strirana in stane trdo vezana 15, mehko pa 10 Din ter je namenjena pred vsem naši mladini in priprostemu ljudstvu. NAROČA SE PRI ZALOŽNIŠTVU: »UČITELJSKI DOM« V MARIBORU. —g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt. Učiteljski zbor V. mestne deške osnovne šole v Ljubljani 45 Din; učiteljski zbor 5razredne osnovne šole v Kranjski gori 50 Din; učiteljski zbor v Borovnici 100 Din. Hvala! Živili darovalci in nasledniki! — Jakob Dimnik, blagajnik. —g Članarina in darila za učiteljski konvikt. Šolsko vodstvo v Št. Jerneju na Dolenjskem 16 Din. Hvala! Iz naše stanovske organizacije. Iz poverj eništva UJU v Ljubljani. Vsem okrajnim učit. društvom! Te dni smo razposlali članske izkaze v izpolnitev in kolikor mogoče hitro vrnitev. Društveni predsedniki ozir. tajniki ali blagajniki naj se potrudijo, da bo imelo Strokovno tajništvo UJU te sezname, razun po 1 izvod, ki ga obdrži domače društvo, j najkasneje do 1. januarja v rokah, kajti | mora biti red v domačem društvu, pri po-i verjeništvu in upravi listov, kot v centrali. Ako hočete imeti red, bodite sami točni! — Nadalje javite tudi pri novih društvenih volitvah novo izvoljene odbore kakor tudi vsako izpremembo v društvu. — UJU poverj. Ljubljana. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = DRUŠTVO UČITELJIC V LJUBLJANI ZBORUJE v četrtek, dne 27. decembra ob 10. uri dopoldne na dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Med drugim je na dnevnem redu predavanje gdč. A. Štebi-jeve o feministični alinanci, ki se je pred kratkim ustanovila med zastopnicami držav Male antante. Ker je prav, da so o ženskem gibanju tudi slovenske učiteljice informirane, in da zavzamejo v tem vprašanju svoje stališče, pričakujemo čim številnejše udeležbe. = Okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico ima zborovanje dne 5. januarja 1924. ob 9. uri na šoli na Ledini v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Nekaj smernic, ki naj jih pozna osnovnošolski učitelj o vzgoji in pouku slepih (poroča strokovni učitelj Josip Kobal). 3. Spomini ob 4. obletnici bojev v Dobrudži (poroča tov. Josip Gole; nadaljevanje). 4. Službena pragma-tika; članarina; zvišanje članarine itd. V smislu sklepa odborove seje z dne 8. decembra morajo poravnati vsi člani zaostalo članarino do 5. januarja 1924. sicer se jih črta iz seznama članstva. Udeležba obvezna. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER je zborovalo dne 8. novembra t. 1. pri Sv. Križu ob navzočnosti 46 članov. Stanovske in šolske zadeve. Stalnim poročevalcem važnih člankov »Narodne Prosvete« in »Učitelja« se javita tov. Ga-brijelčič in Pertl. — K razpravi tov. Sku-lja zadevajoči socialno ustanovo učiteljstva za Slovenijo, natisnjeno v obeh kongresnih številkah »Učit. Tov.« zavzame članstvo stališče na občnem zboru, ker je zadeva važna in jo je temeljito proučiti. — O temah za predavanja bo v bodoče določal stalni konferenčni odbor. — Članstvo se poziva, da pristopi z deleži k »Tvorniei učil«, lovci pa, da omenjeni tvornici pridno pošiljajo živali. Tov. viš. šol. nadzorniku Engelbertu Ganglu se pošlje čestitka k 501etnici. — Upravnemu svetu Učiteljske tiskarne se sklene vpo-slati vlogo, da cene šolskim knjigam po možnosti zniža, za siromašno deco pa uvede izvode zastonj. F. S. Učit. Tajnica podružnice F. S. poroča, da članstvo ni bilo deležno ugodnosti četrtinske vožnje o priliki potovanja s službenega mesta domov in obratno, dalje, da na vloge na poverjeništvo in centralo sploh ne dobiva nobenih odgovorov ter da je obvestilo o delegacijskem zborovanju, ki se je vršilo dne 1. novembra t. 1. dospelo šele dne 31. oktobra itd. Stališče, ki ga bo zavzel odbor F. S. napram navedenim dejstvom, ima isti javiti na občnem zboru. Predavanje: Tov. And. Horvatič predava o Iv. Mažuraničevem epu »Smrt Smail-age Čengijiča« kot odlomku iz sr-bohrvatske književnosti. Volitve. V stalni konferenčni odbor za ljutomerski okraj so bili izvoljeni tov. Mara Kocuvan ter tov. Gabrijelčič in Horvatič, za gornjeradgonski okraj pa tov. Janšovec Erlinda ter tov. Zel in Mavric. V odbor za okrajno učiteljsko knjižnico so bili za ljutomerski okraj izvoljeni tov. Julika Robič ter tov. Čeh in Kovič, za gornjeradgonski okraj pa tov. Marica Pušenjak ter tov. Menhart in Koprive. V okrajni šolski svet ljutomerski je bil zastopnikom učiteljstva izvoljen tov. Andrej Horvatič. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. 50 DOBRO OHRANJENIH IZV. 50 * a. rape, m. Čitanka a 8 — Din ODDA ŠOL. VOD. REČICA v S. d. IZREDNA PRILIKA. Nadučitelj na dvorazrednici z velikimi gmotnimi ugodnostimi menja službo s tovarišem v kraju, kjer je vsaj meščanska šola dosegljiva. Posebno ugodno za mlade učit. dvojice ali z odraslimi otroci. Ponudbe »Nadučitelj« na upravo. ¿r^j——- Nosite čevlje z^05Qrmngamipotp¡ati. Prepričajte se sam/,, kako ugodi:! so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Berson-eumi potpiat cenejši kot usnjeni ter pornenja nositev istiih za Vas veiik prihranek. ZaJitevaijte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cement? RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Po pooblastilu višjega šolskega sveta z dne 28. novembra 1923, štev. 14.425 se razpisuje na štirirazredni osnovni šoli v Št. Petru pri Novem mestu učiteljska služba v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu do 10. januarja 1924. Okrajni šolski svet Novo mesto, dne 3. decembra 1923. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Na dvorazrednici v Koprivici se razpisuje nadučiteljska služba s prostim stanovanjem v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože predpisanim potom najkasneje do 5. januarja 1924 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet kozjanski, Brežice, dne 30. novembra 1923. SVI koji se zanimaju za kemičko-tehničku struku te uopde svi koji u toj grani posluju, neka si pribave ručnu knjigu „Opčeniti Kemičko-tehnički Zbornik" od Dr. Karla Svobode. Ista omogučuje potpuno orijen-taciju u pravljenju kozmetičkih preparata, boja, firnisa, laka, krema za cipele te inih potrebština za obrtne i kučne svrhe. Knjigu dobavlja vezanu za 35 Din, broširanu za 25 Din. Oglasno d. d. Zagreb, Mažura-ničev trg 7. ZIKO Pokosite......- - in se prepričajte, da ni okusnejše kave. Popolnoma nadomešča pravo kavo, zato je tudi najcenejša. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Prijatelji nekdanje Vydrovke jo lahko naroče tudi direktno po povzetju najmanj 5 kg. Pražarna „Žika", d. z o. z. Ljubljana, Rožna dolina. • .. Pošljite nemudoma zopet 5 kg Žtke. Ker je kuhinja par dni brez nje, je vse narobe. M. P. Bled, 27. 7. 1923. ■ ■ . Žike smo se tako privadili, da ne potrebujemo nobene druge kave ... F. H. naduč. Sve-čina, 2. 5 1923. . . . Žika je res takšna, kakor je bila svoj čas Vydrcvka, zato mi pošljite zopet 5 kg . . . I.S. Rečica, 3. 6.1923. št. 378i/o. š. sv. Razpis nadučiteijskili in učiteljskih služb. V novomeškem okraju se razpisujejo z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 7. novembra 1923 št. 12.862, nastopne nadučiteliske in učiteljske službe v stalno namestitev: • ' 1 Zahtevalte od Vaiegs čevtl.irla strokovno pritrditev In VI ne tioste \ei nosili čevliev brei IsLRSON-gnml potplatovt Prihranite si drajo popravilo, ohranite Vaše obuvalo trajno elegantno. obvarule noge pred mokroto, ter se pri hoil ne utrudile. I i Zahvala za dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga, ozir. očeta itd. gospoda nadučitelja izrekamo našo prisrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo g. šol nadzor. Lichtenwalnerju za krasne poslovilne besede, nadalje častiti duhovščini, gg učiteljem pevcem za v srce segajočo žalost nko, kakor vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Devica Marija v Rrezju, dne 3. dec. 1923. Žalujoči ostali. Zap. št. Šola Število Razpisuje se služba za Prosto stanovanje V kraju se dobiva Opomba razredov ! vzporednicj nadučitelja učitelja učiteljico J stanovanje es S3 i« 1. 2 • 1 1 1 2. Dobrniče........ 3 1 1 1 1 i 1 Prosto stanov, za nadučit. 3. Dolž ......... 1 1 ali 1 1 4. Dolenje Karteljevo .... 2 1 1 1, ,. 1 Prosto stanovanje za oba. 5. Dolenja Topla reber .... 1 • 1 ali 1 1 6. 1 1 ali 1 1 1 7. 2 1 1 1 1 Prosto stanovanje za oba. 8. 4 i • i 1 Samo za učitelja. 9. Novo mesto (deška) . . . 8 1 1 1 Samo za učitelja. 10. 2 i i 1 11. 2 i 1 1 1 1 Prosto stanov, za nadučit 12. Podstenice....... 1 1 ali 1 1 13 1 1 ali 1 1 i 14. Sela pri Hinjah..... 1 • 1 ali 1 1 15. Sela pri Sumberku .... 1 1 ali 1 1 i 16. Stopiče......... 3 1 1 1 1 1 Prosto stanov, za nadučit. 17. Smihel pri Žužemberku . . 2 1 1 1 18. 2 i 1 1 19. 1 • 1 ali 1 1 1 Pravilno opremljene prošnje (pri onih, ki prosijo prvič za stalno namestitev, tudi uradno zdravniško izpričevalo) naj se vlože pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu po predpisani službeni poti do dne 20 decembra 1923. Okrajni šolski svet v Novem mestu, dne 14. novembra 1923. oca Mladinske knjige. Andersen-Mole: Pravljice. (V pripravi.) Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro* binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—. Erjavec: Srbske narodne šaljivke. (V pri« pravi.) Erjavec: Zamorske narodne pripovedke. (V pripravi.) Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28-—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. (V pripravi.) Erjavec-Flere: Janko Kersnik, izbrani spisi za mladino. (V pripravi.) Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Flere: Podobe iz živalstva. (V pripravi.) Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v 11 natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solnt čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. WaiSetsüva: Mejaši, povesti iz stavnih dni. Vez. Din 25'—. Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Rapč: Mladini. II., III., IV., V., VI. zvez. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—; (Prvi zvezek je razprodan.) VII. zvezek Din 12—, VIII. zvezek. (V tisku.) Ribičič: Kraljestvo čebel. (V drugi pripravi) Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. lfi!le-«>ribiis V kraljestvu sanj. Br^š. Din ---- Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Vandot: Kekec in njegovi doživljaji. (V pripravi.) J. Dimnik. Kralj Aleksander 1 (V pripravi.) Gregorčič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za o-troške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš. Din 8 —, vez. Din 12 —. Poučne in znanstvene knjige. Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske> ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. j Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in či> tanka. Broš. Din 5.—. Sterle-Kabaj: Cerkniško jezero. (V pri» pravi.) fvo Teikai: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga 66Din. Veber: Etika. Din 120-~. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85*—. Dramatika Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8,—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Gangl: Veseli ljudje, drama. (V pripravi.) Kosem: Morje. Drama. (V pripravi.) Roječ: Prstan, pravljična igra. (V pripravi.) Šolski oder. J. Korban: Povodni mož, igrica za mladino. Fr. L.: Boii£na pravljica, ofiroSka igra v 3. slikah. Obe v 1. zvezku. Din 5*—. E Tiran : Čudežne gosli, pripovedka s plesom in petjem. (V tisku.) J.Ribičič: Lola, pravlična veseloigra za mladino. Bosanski motiv. (V pripravi.) O. Žolnir: Gospod in sv. Peter, igra v 3. dejanjih. Po legendi Milčinskega. (V pripravi.) Fr. L in F. J.: Mladinski prizorčki in dvogovori s petjem. (V pripravi.) Fr. L.: Pesmi — deklamovanke, dvogovori in prizorčki. Za tri stopnje. (V pripravi.) Šolske knjige. Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—. Cernej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—. Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—. Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—. Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol. Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, II. del. Gradivo za 5. šolsko leto osnovnih šol. (V pripravi.) Mešiček - Drnovšek : Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokos delske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska či» tanka. Vez. Din 22.—. Bezjak-Pribil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 36-—. Pesmarice in mazika!ije. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša doi movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. a Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Ivanka Negro-Hrastova: Pevska šola s teorijo za konservatorije, učiteljišča, srednje, meščanske, osnovne šole in zbore. (V tisku.) Druge knjige. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—. Slike. Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90-5 cm. Slika a Din 30-—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —. Galerija naših velmož. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 615X47-5 cm. 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškrc 10. Tavčar Slika á Din 10"— TELEFON ŠTEV. 31?. ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.