LETO XXIX, ŠT. 26
PTUJ, 1. julija 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
- LJUDSTVA
GREMO V AKCIJO PRIPRAV NA REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK
ZA GRADNJO SOLSKEGA PROSTORA
Odločitev je padla
Pod predsedstvom Alojza
GOJCICA, sekretarja komi-
teja in predsednika odbora,
je bila v petek popoldne, 25.
junija 1976 v delavskem
domu Franca Krambergerja
v Ptuju, razširjena seja
odbora za organizacijo
priprav referenduma za
gradnjo šolskega prostora.
Na seji so sodelovali tudi
člani vodstev družbeno-po-
litičnih organizacij in občin-
ske skupščine, ki so
konkretno zadolženi za
krajevne skupnosti, popreč-
no trije za eno krajevno
skupnost
Za oceno priprav na
referendum za gradnjo
šolskega prostora in za
odločitev zbora politično
najodgovornejših ljudi v
ptujski občini, so bila
poročila članov političnega
aktiva, ki so skupno s
krajevnimi štabi poKS imeli
sestanke z občani in jih,
poleg informacij, objavljenih
v sredstvih javnega obvešča-
nja, podrobneje seznanili s
problemi šolskega prostora,
ki bodo še tege prihodnje
leto, ko začenjamo v okviru
preosnove srednjega šolstva
z usmeijenim izobraževa-
njem. Delovni ljudje in
občani so to informacijo
povsod sprejeli z razume-
vmijem, res pa je, da vsak
vidi najprej probleme svo-
jega okolja in da nihče ne bo
posebno navdušen nad
predlogi, da bo treba lastni,
že itak močno obremenjeni
osebni dohodek, še obre-
meniti za kak odstotek.
Toda, prevladuje razumeva-
nje za skupne potrebe v
interesu naše družbe za
usposabljanje naših mladih
pokole nj.
Po poročilih o stališčih in
razpoloženju občanov v vseh
25 krajevnih skupnostih in
na podlagi rezultatov anke-
te, ki so jo opravili učitelji,
preko učencev, s starši na
vseh osnovnih in srednjih
šolah, so bili sodelujoči na
seji enotni v oceni in
stališčih:
Občani ptujske občine so
v glavnem seznanjeni s
problematiko šolskega pro-
stora, ki so jo z razume-
vanjem Sprejeli. Na podlagi
tega je enotno stališče vseh
družbenih dejavnikov v
občini, da gremo v akcijo
priprav na referendum za
samoprispevek iz katerega bi
sofinanciran gradnjo šolske-
ga prostora.
Za uresničitev te naloge se
naj že v drugi polovici
avgusta polno angažirajo vse
družbeno-političnc organiza-
cije, zlasti ZKS, SZDL,
sindikati in mladina, ker
mora akcija teči vzporedno
tako v krajevnih skupnostih
kot v delovnih organizacijah
in skupnostih. V akcijo se
mora enako odgovorno
vključiti celotna družbeno
politična skupnost, občin-
ska skupščina z vsemi
svojimi organi in službami
ter VSe samoupravne interes-
ne skupnosti.
Zadolžitev članov občin-
skega političnega aktiva
ostane enaka še naprej, ki se
n^ pri nadaljnji akciji še bolj
zavzamejo. Prav tako je
treba v večji meri vključiti v
zavzeto sodelovanje vse
učitelje, saj bo od njihovega
prepričevalnega vpliva preko
učencev na starše v veliki
meri odvisen izid referen-
duma.
Program investicij gradnje
šolskega prostora iz samo-
prispevka ostane enak, kot
je bil objavljen v prilogi
Tednika, s tem, da je treba
občanom še podrobneje
predočiti obnove šolskega
prostora, ki ga ima izobraže-
valna skupnost in bo
financiran iz rednega priliva
sredstev. Tako ne bo
pomislekov, ki so se odslej
pojavljali v nekaterih krajih
pri posameznih občanih,
zakaj je v programu tudi
gradnja osnovnih šol v
Markovdh in Trnovski vasi.
Sprejeto je bilo tudi
enotno stališče, da gremo v
akcijo za samoprispevek v
višini 1,% od bruto
osebnega dohodka in od
pokojnine, ki je višja od
1.500 dinaijev neto meseč-
no, kar pomeni, da bodo vsi
risti delovni ljudje in
upokojenci, ki mesečno
prejemajo manj kot 1.500
dinaijev oproščeni samo
prispevka. Delavci, ki imajo
stalno bivališče na območju
krajevne skupnosti Ptuj (to
ne velja za upokojence) pa
bi naj prispevali 1,5 % od
osebnega dohodka.
Odločitev je otrej padla,
od našega dela, zavesti in
odgovomosti za nadaljnji
hitrejši gospodarski in druž-
beni razvoj našega območja
pa je odvisno, kako bomo
zastavljeno nalogo opravili.
F. FIDERŠEK
Brana v Maikovdh - eno večjih gradbišč v Sloveniji.
foto: i. ciani
Krajani iz vasi Prvenci in Strelci so lani z lastnimi sredstvi
postavili spomenik štirim padlim kuriijem - borcem NOB s
tega območja. Prejšnjo nedeljo pa so krajani samoiniciativno
organizirali pohod po poteh padlih kuriijev, za katerega pravijo,
da bo postal tradicionden.
Spomenik, ki so ga postavili krajam iz Prvencev in Strelcev na
mestu, kjer so 4. marca 1945 padli štiije kuriiji.
Foto: I. Ciani

Dela na gradbišču za hidro-
elektrarno Slednja Drava II.
potekajo po načrtih. Investitor so
Dravske elektrarne, skupna inve-
sticija znaša po predračunu 250
milijonov dinarjev, sama gradbena
dela pa 90 iniUjonov dinaijev.
Dela izvaja Gradbeno industrijsko
podjetje Gradiš s soizvajalci
Slovenije ceste, Nivo Celje, Vodno
gospodarsko podjetje Maribor in z
drugimi.
Na gradbišču v Markovdh, kjer
gradijo jezovno zgradbo so dela v
polnem teku in kot nam je
povedal vodja gradbišča ing. Milan
Fukšič potekajo po pianu. Pn
zemeljskih delih so izkopali
70.000 kub. m gramoza, v samo
jezovno zgradbo pa bodo vgradili
50.000 kub. m betona in 1200
ton betonskega železa.
Z montažo prvih dveh zapornic,
skupaj jih bo na jezu šest, bi naj
pričeli že prvega seotembra letos
in sicer Metalna Maribor. Montiiža
vseh- šEstih zapornic mora biti
gotova do 15. tebruaija 1977, ko
bodo preusmerili Dravo v staro
strugo, prvega julija 1977 pa bi naj
šel v pogon že prvi agregat.
Z zgraditvijo hidroelektrarne
Srednja Drava II se zaključuje
sistem elektrarn na Dravi, z njo pa
Slovenci, ne bomo pridobili samo
spet novi vir električne energije,
temveč tudi nova kmetijska
zem^išča v tem delu Slovemje pa
tudi možnost poplav bo zmanjša-
na na minimum.
S samo gradnjo se bo
spremenila tudi slika Ptuja. V
Ptuju bomo tako dobili eno
največjih akumulacijskili jezer v
Sloveniji, tudi dela na utijevanju
nabrežij Drave v mestu potekajo,
že dalj časa in bodo končana v
predvidenem roku. Akumulacijsko
jezero bo segalo vse od jeza v
Jklarkovcih do Ptuja m bo po
površini približno takšno kot je
Bohinjsko jezero, imelo bo šest
pretočnili polj, ki bodo prepreče-
vala pretok naplavin v dovodni
kanal. Dovodni kanal bo asfaltiran
in bo tekel do strojnice v
Forminu.
N. BELŠAK
OB DNEVU BORCA - SPREJEM
V VRSTE ZK V TABORU MDA
Ob siju tabornega ognja bo v soboto, 3. julija, na predvečer
praznovanja 4. julija — dneva borca, svečani sprejem za okrog 30 novih
članov v vrste ZK. Sprejem se uvršča v okvir stalnih javnih sprejemov v
Članstvo ZK, ki jih organizira komite OK ZKS Ptuj. Ob tej priložnosti bo
mesto sprejema brigadno naselje Dornava. Novosprejetim članom bo
spregovoril član komiteja, dr. Mitja Mrgole, brigadirji II. izmene
mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76 pa se bodo predstavili s
pestrim kulturnim programom.	MG
bratskih občin v Trnovski vasi
počastitev pra/nika DNEV A
BORCA in 100. obletnice
gasilskega društva bo v Trnov-
ski vasi. v nedeljo 4. julija 1976 ob
9. uri, pri zadružnem domu tekmo-
vanje gasilskih enot občin
Cakovec. Koprivnica. Krapina,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin. Tekmovanje organizi-
rata občinski svet Zveze sindikatov
občine Ptuj in občinska gasilska
/vc/a Ptuj v okviru XV. tradicio-
nalnih delavskih srečanj bratstva in
prijaieljstva.
/bor gasilskih enot bo že v
Ptuju, ko bodo pred odhodom v
Trnovsko vas, v imenu vseh gasil-
cev bratskih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije, posadili spominsko
drevo v Alejo bratstva in enotnosti
v Ptuju.
Sodelovanje med gasilci bratskih
občin je tradicionalno, vendar bo
to prvo tekmovanje gasilskih enot
bratskih občin Cakovec, Koprivni-
ca, Krapina, Ormož, Ptuj, Sloven-
ska Bistrica in Varatdin.
Tekmovanje bo prav gotovo spod-
budilo občinske gasilske zveze, da
v/postavijo trajne oblike sodelova-
nja med gasilskimi organizacijami
in društvi bratskih občin.
Feliks Bagar
OB DNEVU BORCA
Revolucija
se nadaljuje
Ko se spominjamo dneva pred 35 leti, začetka
oboroženega narodno-osvohodilnega boja, dneva, ko je počila
I^rva puška, odjeknila eksplozija prve bombe, ko se je začel
vavi in težki 4-letni boj, ki je prinesel poleg popolne ztnage
d fašističnimi zasužnjevalci in domačimi izdajalci tudi
zt^iago socialistične revolucije, se v polni meri zavedamo, da
socialistična revolucija ni enkratni akt, temveč pomeni njena
zmaga v oboroženem boju šele začetek dolgotrajnega, zaplete-
nega in težkega procesa graditve socialistične družbe, za kate-
ro so se jugoslovanski narodi in narodnosti odločili, da jo gra-
dijo na samoupravnih temeljih.
Pri tern se moramo krepko zavedati moralnih in etičnih
vrednot, ki izvirajo iz narodno-osvobodilnega boja in katerih
v razvoju naše družbe ni moč nadomestiti z ničemer. V njem
je zajet revolucionarni program ZKJ, naša potreba po gojitvi
bratstva in enotnosti, naša ustavna zasnova socialističnih
samoupravnih odnosov, naša neodvisna in neuvrščena politi-
ka, naš sistem vseljudske obrambe in družbene samozaščite, ki
zagotavlja našo samostojnost in varnost revolucije.
Negovanje revolucionarnih vrednot je del našega
vsakdanjega življenja, del naših naporov pri razvijanju
samoupravljanja, opravljanja nalog na delovnih mestih, del
našega družbenega življenja in prostega časa, skratka vsega,
kar pomeni življenje delovnega človeka. Ce kje to ni,
potrudimo se, da bo! Negovanje revolucionarnih tradicij NOB
in zavesti ni namenjeno samemu sebi, temveč dviganju idejne
zavesti delavcev v združenem delu, občanov v krajevnih skup-
nostih pri zavestnejšem usposabljanju in graditvi socialistične
družbe na samoupravnih temeljih.
Prav sedaj smo sredi velike revolucionarne bitke, ko
načrtujemo in sprejemamo razvojne programe, ko v razpravi
o osnutku zakona o združenem delu že praktično poskušamo
uveljavljati takšne socialistične samoupravne odnose v sistemu
takšnih družbeno-ekonomskih in pravnih institucij, ki bodo
podlaga za uveljavljanje neposrednega upravljanja delavcev
samih.
V sedanjem trenutku revolucionarne bitke gre za dvoje,
— za obračun z vsemi tistimi v svetu in doma, ki
nasprotujejo samoupravljanju, ki ga poskušajo omalovaževati
in ignorirati. — gre pa tudi za dokončen obračun z vsemi tisti-
mi težnjami in filozofijami, ki želijo uresničiti idejo
samoupravljanja s samoupravljanjem v imenu delavcev, ne pa
upravljanjem delavcev samih. V tem je resnično velika
revolucionarna vsebina sedanjega trenutka revolucionarnega
boja.
Dosedanja graditev sistema vseljudske obrambe in
družbene samozaščite, temelječe na izkušnjah in tradicijah
NOB, sodi med največje dosežke našega družbenega razvoja.
S sprejetjem ustave in zakonov, ki jo spremljajo, je bil v celoti
izoblikovan naš novi obrambni sistem. Nastal je v obdobju
NOB, v oboroženem delu naše revolucije in se razvijal skupaj
s samoupravnim socialističnim sistemom kot eden njegovih
bistvenih dejavnikov, kot del tega sistema. Razvili smo dve
izredno pomembni sestavini enotnih oboroženih sil — JLA in
teritorialno obrambo. Usposobili smo ju za učinkovito voj-
skovanje ne glede na moč morebitnega agresorja, na okolišči-
ne, v katerih bi tak boj potekal in kako dolgo bi trajal.
Pri tem je še zlasti pomembno dejstvo, da ogromno
večino v JLA — udarni pesti naših oboroženih sil in množične
teritorialne obrambe predstavljajo mladi ljudje, ki s svojim
mladostnim poletom, s svežo revolucionarnostjo in znanjem
zagotavljajo kontinuiteto revolucije, tiste revolucije, ki so jo
pred 35-leti začeli prav tako mladi ljudje.
Sistem vseljudske obrambe je sestavni del novih
samoupravnih odnosov, vtkan v vse pore našega življenja in
dela. Naši delovni ljudje in občani zagotavljajo v njem prido-
bitve revolucije, miren razvoj samoupravne socialistične
družbe, svojo svobodo, neodvisnost in ozemeljsko nedotaklji-
vost. V nas vseh utrjuje spoznanje o usodni povezanosti vseh
naših narodov in narodnosti na temeljih enakopravnosti,
bratstva in enotnosti.
Pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju sistema
vseljudske obrambe in družbene samozaščite imajo
družbenopolitične in družbene organizacije pod vodstvom
enotne ZKJ. Prav ob dnevu borca pa velja še zlasti poudariti
vlogo borčevske organizacije in organizacije Zveze
socialistične mladine pri negovanju in prenašanju tradicij
oboroženega dela naše socialistične revolucije. Od tega, od nas
vseh in od vsakega posameznika je odvisno, kako bomo
opravili naloge, ki nam jih nalaga dana^^nji čas, kako bomo z
zakonom o združenem delu konkretno uresničevali
najpomembnejša področja družbenih odnosov.
Ta boj današnje družbe in njene mlade generacije je
zgodovinsko gledano enako pomemben, kot je bil boj, ki so
ga začeli pred 35 leti mladi revolucionarji skupno z izkušenimi
starejšimi' Ni sile, ki je ne bi premagala revolucionarnost
mladih združena z zrelim presojanjem starejših.
Franc Fideršek
2. stran
TEDNIK - četrtek, 1. julija 1976
Pravilniki
v javni razpravi
Delavski svet tovarne glinice in
aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo
je na svoji drugi redni seji dal v
javno razpravo delavcem osnutek
pravilnika o izvajanju in kotroli
prisotnosti alkohola, zdravil in
drugih sredstev. Nadalje osnutek
pravilnika o organiziranju in izva-
janju družbene samozaščite, osnu-
tek pravilnika o delu organov sa-
moupravne delavske kontrole in os-
nutek pravilnika o zavarovanju
plačil. Vsi omenjeni osnutki bodo v
javni razpravi v kolektivu 15 dni,
po tem jih bo sprejel DS TGA.
Na tem zasedanju so se člani DS
seznanili tudi z informacijo o spo-
razumu o dohodkovnih odnosih
med TGA Kidričevo in IMPOL-om
iz Slovenske Bistrice ter sklenili, da
mora komisija za pripravo samo-
upravnega sporazuma o združevan-
ju dela in sredstev delavcev, zdru-
ženih v SOZI) UNIAI., pripravili
sporazum do 1. julija 1976 s tem,
da se ta sporazum uporablja od 1.
1. 1976 dalje.
Seznanili so se tudi s poslovnim
poročilom k zaključnemu računu
za leto 1975 in z analizo i/polnitve
stabilizacijskega programa za leto
1975. Razpravljali so Se o proble-
matiki strokovnih kadrov in skleni-
li, da je treba pripraviti predlog sar
moupravnega sporazuma o
združitvi sredstev TOZD za
reševanje kadrovske problematike.
F. Meško
OCENA RAZMER V AGROKOMPLEKSU MARIBORSKE REGIJE
z n^eiiom, da bi dosegli
čimboljšo samoupravno, dohod-
kovno in družbeno organiziranost,
bo v okviru javne razprave o
osnutku zakona o združenem delu
tudi problemska konferenca o
razmerah v agrokompleksu mari-
borske regije. V zvezi s tem, je
medobčinski svet Zveze sindi-
katov podravskih občin pripravil
minuli torek v Ptuju posvetovanje
o probfeniatiki, ki je v kmetijstvu
najbolj prisotna. Tega posve-
tovanja so se poleg vidnih
družbenopolitičnih delavcev ma-
riborske regije udeležili tudi
predstavniki kmetijskih kombi-
natov in kmetijskih zadrug iz
občin Lenart, Maribor, Ormož,
Ftuj ^ in Slovenska Bistrica.
Udeleženci so posebej skrbno
obravnavali dosedanjo razpravo o
osnutku zakona o združenem
delu, samoupravno družbeno
planiranje ter samoupravne in
dohodkovne odnose v kmetijstvu.
Javno razpravo o osnutku
zakona o združenem delu so
ocenili, da je v kmetijstvu bila
doslej preveč formalistična in
predlagali, da je to potrebno
organizirati v manjših delovnih
skupinah, kjer lahko vsak delavec
pove svoje stališče. Na območju
mariborske regije pa so tudi
delovne organizacije s področja
kmetijstva, ki so javno razpravo o
osnutku zakona v redu izpeljale. V
prihodnje bodo morale kmetijske
delovne organizacije več storiti
tudi za boljšo povezanost s kmeti.
To jih tudi obvezuje, da v skladu z
osnutkom zakona o združenem
delu organizirajo s kmeti takšne
oblike sodelovanja, v katerih bodo
povsem urejeni dohodkovni, ka-
kor tudi samoupravni odnosi.
Ko so udeleženci posvetovanja
ocenjevali samoupravno družbeno
planiranje v kmetijstvu mariborske
regije, so si bili enotni v tem, da
bo vzKc temu, da je bilo doslej
veliko napravljenega, potrebno še
marsikaj storiti. Pri planiranju
nalog v agrokompleksu maribor-
ske regije bodo morali še posebej
vnesti povezovalne elemente. Le-ti
so v sedanji fazi olaniranja
premalo obravnavni. Ze sedanja
praksa pa tudi kaže, da bo oblike
združevanja in povezovanja v
kmetijstvu potrebno še razvijati.
Zato je s povezovalnimi elementi v
srednjeročnih programih nujno
jasno opredeliti na kakšen način
bodo v agrokomplesu mariborske
regije v prihodnje še bolj in v večji
meri izDoljšani samoupravni in
dohodkovni odnosi.
Prihodnja seja MS ZSS podrav-
ske regije bo v Ptuju 13. julija
letos, ko bodo znani že tudi
podrobnejši podatki o obravna-
vanih vprašanjih na posvetovanju v
juniju.
F. Golob
Dogovor proizvajalcev
osebnih
zaščitnih sredstev
Politika proizvodnje in prodaje
osebnih zaščitnih sredstev v
Sloveniji ni usklajena. Proizvodnja
je neenotfla in razdrobljena,
tržišče pa zelo neurejeno.
To dejstvo je spodbudilo
Mercator, TOZD Panonija Ptuj, v
okviru katere deluje tudi obrat za
zaščito v Kidričevem, da so
prejšnji teden v Ptuju sklicali
sestanek vseh proizvajalcev in
prodajalcev osebnih zaščitnili
sredstev z območja Slovenije.
Sestanka so se udeležili predstav-
niki 11 delovnih organizacij s tega
področja.
Med dogovori je bil tudi
predlog, da bi naj v okviru
poslovnega združenja sprejeli
poseben sporazum in k njegovemu
podpisu pritegnili vse proizvajalce
zaščitnih sredstev na območju
Slovenije. Osnutek takega samo-
upravnega sporazuma o proiz-
vodnji in prodaji zaščitnih
sredstev bi naj sprejeli na
prihodnjem sestanku, ki bo, kot
so se dogovorili, v Delozi v
Zagojgu ob Savi.
NB
Gibanje potrošniških kreditov
Komisija za dajanje potrošniških kreditov, ki deluje v okviru
kreditnega odbora ptujske podružnice KB Maribor, tudi neposredno
odobrava kredite občanom. Tako je v prvih petili mesecih letošnjega leta
komisija odobrila 1.678 kreditov, in sicer preko trgovske mreže 986
potrošnikom, neposredno pa 682 prosilcem. Skupna vrednost odobrenih
kreditov znaša 24,163.074 dinarjev.
K temu še podatek, da je ob koncu letošnjega maja stanje hranilnih
vlog znašalo 120,552.857 dinarjev, kar pomeni, da so potrošniški krediti
v tem znesku zajeti le s 45,47 odstotki.
NB
Opekarniško
podjetje
MAP
SKUPEN NASTOP NA
TRGU, KVALITETA, KOM-
PLETEN IZDELEK, MO-
DERNA TEHNOLOGIJA,
SODOBNA ORGANIZACIJA
DELA - CILJI NOVE OZD
OPEKARNIŠKO PODJETJE
MARIBOR - PTUJ
Večletno uspešno poslovno -
tehmčno sodelovanje med opekar-
no Žabjak in opekarno Košaki ter
želja nuditi gradbenim podjetjem
kvalitetne in kompletne izdelke iz
opeke za vse vrste gradnje sta lani,
27. junija, združili obe opekarni v
OZD opekarniško podjetje Mari-
bor - Ptuj z dvema TOZD
opekarno Košaki in opekarno
Ptuj.
Tako sta obe opekami še pred
leti skupaj investirali v moderno
industrijsko gradnjo iz opeke in
sicer se je opekarna Košaki spe-
cializirala za proizvodnjo mon-
tažno opečnili panelov, opekarna
Ptuj pa za izdelavo montažno
stropnih elementov iz opeke.
Danes nudita graditeljem komple-
ten izdelek.
21. junija 1976 se je na svoji
ustanovni seji sestal centralni
delavski svet in potrdil skupne
naloge kot so: sodobna organiza-
cija dela, moderna tehnologija,
enoten nastop na tržišču, skupne
strokovne službe, skupen razvoj in
še nekatere druge. Pred delavci
obeh temeljnih organizacij pa je
sedaj v ospredju naloga organi-
zirati novo OZD, pripraviti vse
potrebne samoupravne akte, sve-
čan podpis samoupravnega spo-
razuma o združitvi opekarne Ko-
šaki in opekarne Ptuj pa bo 16.
julija 1976.
N.B.
SODELOVANJE
Z ARANDŽELOVCEM
v razgovorih med člani uradne delegacije občine Arandželovac in
predstavniki ptujske občine je bilo večkrat omenjeno tesnejše
sodelovanje obeh pobratenih občin. Vsi so menili, da je potrebno
utrjevati vezi med mladimi, ki bodo nadaljevali začeto delo. To pomeni,
da naj mladi sodelujejo ne samo na športnem in kulturnem področju na
nivoju obeh občinskih konferenc, temveč se naj sodelovanje prenese na
osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v delovnih
organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah.
Sodelovanje naj se razširi tudi na družbenopolitično aktivnost,
pomeni naj izmenjavo izkušenj in podobno. Predvsem pa je potrebno
utrditi vezi med mladimi, ki se zanimajo za iste aktivnosti, ki so
družbenopolitično aktivni člani skupnosti, ti pa naj bratsko sodelovanje
utrdijo v sredinah kjer živijo in delajo.
Prav gotovo je ena izmed oblik sodelovanja tudi izmenjava
počitniških domov za mladino. S tem je mišljeno, da naj bi mladi, pa
tudi starejši občani obeh občin letovali vdomovili posameznih delovnih
organizacij in tako spoznali način organiziranja letiiega oddiha v bratskih
občinah. Seveda je to le ena izmed oblik tesnega sodelovanja katere
nosilec mora biti mladina.
Pogovori so tekli še o tesnejšem sodelovanju na gospodarskem
področju. Trenutno sedelovanje med tovarno glinice in aluminija iz
Kidričevega in Šamotom iz Arandželovca je le del sodelovanja na tem
področju. Da imata obe občini podobne težave glede zaposlovanja
delovnih ljudi, glede šolske' problematike in podobno, ni potrebno
posebej poudarjati. Gotovo pa je možno s tesnim sodelovanjem in
izmenjavo izkušenj najti ustrezne rešitve tako za občino Arandželovac
kot za ptujsko občino.
Vendar, o sodelovanju ne bo dovolj le govoriti, temveč bomo morali
konkretno sodelovati. To pa je odvisno od vseh delovnih ljudi in
občanov ptujske občine in bratske občine Arandželovac.
N.P.
RAZVEJANO DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanju posvečajo v TGA
, Boris Kidrič" veliko pozornost.
Že na februarski seji delavskega
sveta so sprejeli izobraževali
program 8 področij, namenjen
izobraževanju delegatov samo-
upravnili organov in vodstev druž-
beno-pohtičnih organizacij. Na-
loge sindikalne organizacije na
področju izobraževanja je zapisal
8. kongres Zveze sindikatov Slo-
venije. Program teh 8 področij
tako dejansko predstavlja uresni-
čitev sklepov kongresa v praksi.
Izobraževalni center se koi
izvajalec začrtanega programa pri
svojem delu navezuje na center za
družbeno izobraževanje pri re-
publiškem sindikatu. Začetek dela
centra sega v preteklo leto, letos
pa je njegovo delo v polni meri
pživelo. Ker tečejo v tem času
številne razprave o osnutku za-
kona o združenem delu, so vsi
dosedanji seminarji potekali v tej
smeri.
Zanimivo je povedati, da so vsi
seininaiji bili zunaj tovarne. Zato
so bili odločilni nekateri razlogi,
kot to, da je udeleženec seminaga
izven tovarniškega okolja in kot
tak oddaljen od vsakodnevnih
problemov delovnega mesta ter na
ta način lahko sproščeno spre:nlja
delo seminaija in tudi aktivno
sodeluje v njegovem delu. Drugi
razlog je povezan z rekreacijo, Id
se navezuje še na spoznavanje
krajev naše ožje domovine.
Takšno delo se je doslej po-
kazalo kot uspešno. Scminaiji so
se običajno zaključevali z anketo,
ki je spraševala o kraju, času in
načinu dela seminarja in zaklu-
čevala z rubriko „predlogi'\ Ana-
liza anket bo pripravljena v
prihodnjih dneh; gotovo je, da
bodo njeni zaključki velik pri-
pomoček izobraževalnem centru v
njegovem bodočem delu. Razen
tega programa obstaja še poseben
program za izobraževanje vseh
delavcev, ki poteka v obliki
predavanj.
MG
Velike socialne potrebe, denarja
premalo
Invalidnim osebam, ki se ne mo-
rejo same gibati, bi morali priznati
tudi dodatek za tujo nego, vendar
sredstev za to ptujska občina prak-
tično nima. Nujno je, da bi predpi-
se o dajanju socialnih pomoči ure-
dili na ravni republike, to tem bolj,
ker gospodarsko manj razvite obči-
ne lahko dajejo mnogo nižje zneske
socialnih pomoči kot v razvitih ob-
činah. To ni samo primer v ptujski
občini, še težje probleme imajo
npr. v občini Ormož.
V ptujski občini je okoli 680
oseb. i prejemajo stalno družbeno
denarno pomoč, ta znaša v popreč-
ju 3(X) dinarjev, največ pa 650 din.
V ormoški občini so si morali denar
izposodili iz drugih virov, da so
lahko v prvih mesecih letošnjega le-
ta izplačali vsaj minimalne socialne
podpore.
Potrebno bi bilo organizirati
službo negovalk na terenu, ki bi
skrbele za starejše občane, kateri so
ostali sami. V domovih za vse osta-
rele občane ni dovolj prostora,
ostarelih, ki bi potrebovali tako
pomoč pa je vedno več. Veliko so
na tem področju storili
podmladkarji Rdečega križa na po-
sameznih osnovnih šolah. Ti
obiskujejo ostarele občane, na ne-
katerih šolah so ustanovili celo
krožke za pomoč onemoglim in
bolnim občanom. Vendar so taki
obiski le občasni in ne pomenijo
celovite rešitve tega problema. NB
Nova solidarnostna
stanovanja
Solidarnostna stanovanja na Pragerskem pred dograditvgo.
le dm zaključujejo dela pn gradnji prvega večjega stanovanjskega
objekta na Pragerskem. V njem bo skupno 18 stanovanj, od katerih bo
14 zgrajenih iz sredstev solidarnostnega, štiri pa iz kreditnega sklada.
Skupna vrednost objekta bo znašala 5 80.000 dinarjev. Od skupno 18
stanovanj bo pet namenjenih za zaposlene v opekami in pet za
železničarje v Pragerskem, tri pa bodo dobili upokojenci. Po eno
stanovanje pa je namenjeno članu ZB in uslužbenki v vzgojno varstvenem
zavodu Pragersko.
Gradnjo tega objekta so pričeli letošnjega januaija. Po sistemu
veliko - stenskiii opažev pa objekt gradi grilbeno podjetje Stavbar iz
Maribora. Če ne bo večjih ovir pričakujejo, da bo stanovanjski blok
vseljen v mesecu septembru letos.
Foto in tekst: V. Horvat
„Človek brez okolja - je mrtev
človek . . ."
Industrializacija v svetu pa tudi
doma, je prešla v take višine da
brez načrtnega varstva okolja v
bodoče ne bo šlo. Naravo moramo
varovati pred uničenjem vseh vrst.
Človek se danes znova vrača k
njej, v njej išče sprostitev, pribe-
žališče od vsakdanjih napetosti, s
katerimi se srečuje na delovnem
mestu ali na drugih podro^ih
družbenega življenja in dela. ču-
vati okolje pomeni ohraniti zdravo
življenje!
S problemom varstva okolja se
srečujemo tudi v našili krajih.
Številne naše gozdove ,,krasijo"
navlake vseh vrst, dvorišča so
polna odpadkov, tudi podstrešja
in prav tako obrežja našili relek. Z
malo šale naj povemo, da bi si z
nabiranjem takih in podobnih
, odpadkov" lahko ustvarih celo
,,gospodinjstvo" v malem.
Če bi podah obračun minulega
dela na področju varstva okolja, bi
bih lahko zadovoljni, vendar nas
uspehi ne smejo uspavati. Z akcijo
je treba nadaljevati, naj bo to
nujen proces v našem vsakdanjiku.
Krajevna skupnost Ptuj si Je
letos skupaj s komisijo za olepsa-
nje okolja pri Turističnem društvu
Ptuj, začrtala širok program dela,
vse v vsebinski povezavi zaščite
okolja. Med temi velja omeniti
akcijo „očistimo in uredimo svoj
domači kraj", ki bo stekla v
občinskem merilu. Ugotav^amo,
da so številni občam prislulinili
temu klicu in so temeljito očistili
svojo okohco. Turistična sezona
se približuje, čeprav tudi sedaj
tunstov ne manjka. S čistočo
okolja in njegovim olepšanjem pa
bodo dosegli, da se bodo znova
vračali nazaj.
MG
Ptu^ grad iz nekoliko manj znane strani. Foto: J. VrabI
tednik - četrtek, 1. julija 1976
3. stran
Sto let gasilskega
društva Biš
Pred 100 leti je dr. Jože Muršec
vaščanom BiSa podaril ročno briz-
galno, da bi se z njo lažje upirali v
spopadu z rdečim petelinom, ki je
nekoč pogosto razprostiral svoja
ognjena krila nad to vasico. To je
bila prva spodbuda za združitev
vaških fantov in mož v gasilsko
druščino. Skupaj so gasili in klju-
bovali ognju vse do leta 1914, koje
prva svetovna vojna pobrala vse
moške predstavnike. V sili so mo-
rale takrat zgrabiti vedra in brizgal-
no žene in dekleta, da so uničile og-
njenega sovražnika.
Po vojni so se gasilci ponovno
organizirano posvetili svoji
dejavnosti, saj je bilo v letu 1924
spet ustanovljeno društvo. Potrebe
so se širile, nabavljali so si opremo,
kot so jim pač omogočale finančne
zmožnosti. Zgradili so si tudi
majhen gasilski dom, v katerem so
se zbirali v prostem času ljubitelji te
humane dejavnosti.
Sčasoma je prvotni dom postajal
vse tesnejši, saj je tudi prva ročna
brizgalna dobila družbo, zato so z
leti gasilci začeli razmišljati, kam bi
spravili vso prepotrebno opremo.
Odločili so se in na temeljih stare-
ga, zgradili nov gasilski dom, ki je
nudil streho tudi gasilskemu avto-
mobilu.
Danes šteje GD Biš 103 člane, od
tega je dobra tretjina mladih, ki si
želijo aktivnega sodelovanja v tek-
movanjih občinske gasilske zveze in
tudi sicer dobrega delovanja v ope-
rativni dejavnosti.
Sedaj so bišečki gasilci zavzeti s
temeljitimi pripravami na jubilejno
prireditev, ki bo v nedeljo, 4. julija
pri zadružnem domu v Trnovski
vasi. Takrat bo tudi medobčinsko
srečanje gasilskih enot iz bratskih
občin. Na tem tekmovanju se bodo
pomerili tudi domačini, ki bodo za-
stopali barve svojega društva.
Svečanosti v počastitev tega viso-
kega jubileja se bodo pričele že na
predvečer praznika, to je v soboto,
3. julija, ko bo na Gorni kresovan-
je, glavnina vsega programa pa se
bo odvijala v nedeljo zjutraj, ko bo
godba na pihala z budnico spomni-
la vse domačine, da je pred njimi
prazničen dan.
Veseli bodo tudi značkarji, ker
jim bo na voljo serija treh jubilej-
nih značk, ki se jih prav gotovo iz-
plača imeti, saj l(X)-letnica nekega
,,obstoja" res ni kar tako.
I oliko o GD Biš danes, v prihod-
nji številki pa vas bomo obširneje
sezananili, kako je bilo v centru Slo-
venskih goric 4. julija. Kdor se na
naše poročanje ne zanese, naj se
odzove povabilu domačinov in se
pripelje v nedeljo v Trnovsko vas.
Domačini obljubljajo po uradnem
delu veselo zabavo in če jim naj
verjamemo, bi moralo biti v nedel-
jo pri njih prav prijetno.
Na svidenje torej v Trnovski
vasi!	S. Brodnjak
Turistično društvo Gomila za Dan borca
Krajevni odbor ZZB NOV Jur-
šinci je skupno-s turističnim druš-
tvom Gomila pripravil za v nedeljo
popoldne proslavo dneva borca pri
razglednem stolpu na Gomili. V
programu je srečanje borcev s ptuj-
skega, ormoškega in ljutomerskega
območja, vaja enot civilne zaščite
iz Juršincev, Polenšaka in Dorna-
va, sodelovala pa bodo tudi letala
Aerokluba Ptuj.
F. Holc
Novo vodstvo KK SZDL
Rogoznica
v domu Slovenskogonške čete
je 20. junija 1976 zasedala
krajevna konferenca SZDL krajev-
ne skupnosti Rogoznica, ki je med
druginu številnimi vprašanji obrav-
navala in sklepda tudi o
kadrovskih spremembah v vodstvu
SZDL. Za novega predsednika
krajevne konference SZDL Rogoz-
luca je bil soglasno izvoljen
Stanko Žitnik z Rogoznice, mlad
aktivni družbenopolitični delavec
IZ vrst osnovne organizacije ZSMS
Franca Krambergerja Rogoznica.
Za podpredsednika pa je bil
soglasno izvoljen Anton Horvat iz
Kicarja, nekdanji delavec ptujskili
železniških delavnic, dolgoletni
požrtvovalni družbenopolitični
delavec v krajevni skupnosti
Rogoznica.
Mlad in starejši tovariš na čelu
vodstva SZDL krajevne skupnosti
Rogoznica potij ujeta tradicijo
odnosov med mlado in starejšo
generacijo, ko mladi in stari
enotno pristopajo k vsem akcijam
v krajevni skupnosti Rogoznica,
kar je v veliki meri rezultat
aktivnega delovanja osnovne orga-
nizacije in aktivov ZSMS. F. Bagar
SZDL o zdravstvu
v Kidričevem
Na prvi redni seji novoizvoljene-
ga krajevnega odbora SZDl
Kidričevo, ki /ajcma tudi naselja
Kidričevo II, Njiverce in Strnišče,
so najprej kritično spregovorili o
dosedanjem delu in o vzrokih
neaktivnosti, nato pa izvolili novo
vodstvo, ki mu predseduje Stanko
1'erko, podpredsednik je Ferdo
Zupančič, za tajnika pa so imeno-
vali Marjano Forbici iz Strnišča.
Spregovorili so tudi o nekaterih
problemih in težavah v zdravstvu
in sprejeli sklep, da mora KK
SZDL zahtevati od zdravstvene
službe konkretno poročilo o razni
problematiki. Razumljivo je, da
občani želijo vse več uslug, ki jih
zdravstvo ob dosedanjem sistemu
financiranja ne zmore. Počakati je
torej treba na poročilo o proble-
matiki zdravstva v tej KS, šele
nato bomo lahko napisali kaj več.
Večina krajanov smatra, da bi
zdravstvena služba v Kidričevem
lahko bila mnogo bolje organizira-
na kot je sedaj.
F. Meško
Praznično v Slovenski Bistrici
Občinski organizaciji SZDL in
ZZB NOV v Slov. Bistrici sta pri-
pravili obširen program prazno-
vanja dneva borca. Ze v soboto bo
pohod mladine po partizanskih po-
teh, zvečer pa bo na Tinju večer
narodnih pesmi. Na sam Dan bor-
ca. bo v nedeljo tekmovanje ekip
j5srr?)vnih organizacij ZRVS, Trim
lioja na Tinje in odprtje razstave
akademskega slikarja Bojana Goli-
je v os. šoli Tinje; ob 11. uri pa
bo osrednja proslava, na kateri bo
govoril Boris Cižmerk-Bor. Popol-
dne pa bo še gasilska vaja in ljud-
sko rajanje.
MAJŠPERK:
V	zadnjem času je bilo na območju krajevne konference SZDL več se-
stankov, na katerih so občane podrobneje seznanili s problematiko šolske-
ga prostora v ptujski občini in potrebo po razpisu referenduma za samopri-
spevek. Prisotno pa je bilo tudi vprašanje vpisa posojila za naše ceste. In-
formacije so povsod dobro sprejeli, udeležba na sestankih pa ni bila pov-
sod zadovoljiva. Ugotavljajo, da je vzrok delno tudi v tem, ker so o teh
vprašanjih podrobneje razpravljali v delovnih kolektivih TVI in Konus-
Konfekcija, zato so ljudje o nalogah razmeroma dobro obveščeni. F
ormoz:
V	naslednjem 5-letnem obdobju bodo dali poseben poudarek tudi raz-
voju gostinstva in turizma, ki bi se naj razvijala predvsem ob vinski cesti.
Prizadevajo si, da bi to cesto čimprej v celoti asfaltirali, doslej jim je uspelo
prekriti z asfaltno prevleko že tri četrtine te ceste. V gostinskih lokalih ob
vinski cesti bodo nudili predvsem dobrote, ki so značilne za to območje.
F
OPLOTNICA:
Krajanom sta se v prvi polovici junija v oplotniški kinodvorani pred-
stavila pevska zbora iz Oplotnice in Poljčan. Na skupnem srečanju sta na-
stopila moška in ženska pevska zbora. Prireditev je nadvse uspela tako po
organizacijski kot vsebinski strani.	VH
KIDRIČEVO:
V	TOZD delovne organizacije TGA ,,Boris Kidrič", uspešno poteka
akcija vpisa posojila za ceste, ki jo vodi organizacija sindikata. Realni iz-
gledi so, da bodo delavci tega največjega kolektiva v ptujski občini presegli
od občinskega štaba predviden minimalni plan vpisa posojila. K uspehu je
največ pripomogel tekmovalni duh med delavci. Pri tem vodi Alojz
Levanič, vodja izmene v elektrolizi, ki je sam vpisal 15.000 dinarjev poso-
jila. ___
Delavski svet TGA ,,Boris Kidrič" je na zadnji seji odboril gradnjo
30-stanovanjskega bloka za svoje delavce v Ptuju. Predračunska vrednost
znaša okrog 10 milijonov dinarjev, od tega bo delovna organizacija najela
za 5 milijonov kredita, 4,2 milijona din bodo zagotovili iz tekočih sredstev,
namenjenih za gradnjo družbenih stanovanj, 800.000 din pa iz ostanka
sredstev gradnje stanovanjskega bloka v Kidričevem.
MARKOVCl pri PTUJU:
Za gradnjo hidroelektrarne SD II je na območju Ptujskega polja upo-
rabljenih okrog 500 ha kmetijskih zemljišč, to je njiv in travnikov, ki jih je
prekrilo gradbišče. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da bo z dogradi-
tvijo celotnega sistema možno usposobiti okrog 1.600 ha zemljišč, ki bodo
varna pred poplavami, na okrog 2 tisoč hektarih kmetijskih zemljišč pa bo
zmanjšana možnost poplav.
PTUJ:
Pred tedni so se sestali predstavniki jugoslovanskih železnic, občinske
skupščine in kiajevne skupnosti Ptuj. Dogovarjali so se o načrtih ra?širitve
prelaz.a na Ormoški cesti. Projekt je že izdelan, predračunska vrednost pa
znaša okrog 400 tisoč dinarjev. Obsega ureditev dvojnih zapornic, prehoda
7ja pešce in kolesrje ter zavarovanje celotnega prelaza. Kljub temu je to le
z.ačasna rešitev.	______NP
Stanovanjski blok ob Gregorčičevem drevoredu, katerega investitor ji
mesokombinat Perutnina Ptuj, je dokončno zgrajen in opravljen tudi teh-
nični pregled. 17 stanovanj bo dodeljenih delavcem Perutnine, 12 pa je so-
lidarnostnih stanovanj, ker je bil solidarnostni sklad soinvestitor. Ta sta-
novanja bodo namenili 4 mladim družinam, 8 pa družinam z nizkimi oseb-
nimi dohodki.	______NP
Pri turistično gostinskem centru v Ptuju bodo pričeli graditi tudi
športna igrišča za odbojko, rokomet in mini golf. Sredstva je prispevala
TKS Ptuj, ki je dobila od republiške telesno kulturne skupnosti kredit v vi-
šini 1,5 milijona dinarjev. V načrtu imajo tudi gradnjo umetnega drsališča.
------NB
Prejšnji teden so začeli z gradnjo stanovanjskega bloka B 2 in skupne
kotlarne za stanovanjsko naselje ob Volkmerjevi cesti. Zaradi zahtevnih
arheoloških raziskav so začeli z gradnjo z zaostankom okrog 6 mesecev.
Kljub temu računajo, da bo izvajalec, GIP ,,Gradiš", TOZD Gradnje
Ptuj, končal z delom pri kotlarni do konca letošnjega septembra. Po pred-
računu bo investicija znašala okrog 600 milijonov dinarjev.	NP
STOPERCE:
Ob koncu šolskega leta so učenci osnovne šole pripravili razstavo svo-
jih izdelkov, ki so jih naredili pri pouku in v prostem času v okviru krožni-
kov. Krajani so si lahko ogledali izdelke iz lesa, pletene in kvačkane pred-
mete in tudi izdelke iz usnja. Prav za slednje gre posebna zasluga Konusu,
TOZD Konfekcija Majšperk, ki je svoj odpadni material odstopila učen-
cem te šole. V pripravah in izvedbi proslave ob koncu šolskega leta so so-
delovali tudi mladi z območja krajevne skupnosti.
NB
VITOMARCI:
Prejšnjo sredo je bila tu seja ožjega odbora za pripravo proslave ob-
činskega praznika. Člani odbora so si ogledali, kraj, kjer bi naj bila prosla-
va in sprejeli konkretne zadolžitve. Pri tem so ugotovili, da so dela v
pripravah na asfaltiranje ceste od Trnovske vasi do Vitomarc v polnem
teku, zato realno pričakujejo, da bodo dela do občinskega praznika
končana.
mg
Lahko bi trdili, da je bila
vsakodnevna tema razgovora
prebivalcev krajevne skupnosti
Oplotnica neurejeno cestno
omrežje, katero ta sicer idilični
kraj ob vznožju Pohorja, ovira v
hitrejšem gospodarskem pa tudi
turističnem razvoju. Slabo cestno
omrege pa je osnovni vzrok, da
teh možnosti niso uspevali v
pričakovani meri tudi uresničevati
in izkoristiti.
V nedeljo 20. junija 1976 je bil
za ta kraj pomemben dogodek, saj
so spoznali, da je želja po
uijenosti cest, tako v središču
naselja kot tudi v okolici
Oplotnice, na pragu uresničitve.
Kar z 87,31 odstotka pozitivnih
odgovorov so udeleženi volilci na
posebnem referendumu izgla-
sovali, da bodo v naslednjih petih
letih plačevali samoprispevek za
asfaltiranje in obnovo cest v
Oplotnici in okoliških naseljih.
Na skupno 13. voliščih je
^asovalo kar 97,31 odstotkov
vseh voUlcev. To zgovorno priča o
pomembnosti akcije in želje
krajanov, da bi prekinili obdobje
neurejenega in prašnega okolja, saj
bodo najpomembnejše ceste pre-
krili z asfaltom. V pro^amu
asfaltiranja cest je bilo zajetih 11
volišč, preostali dve volišči, v
Bogem in Pobrežju, pa sta.bili
namenjeni referendumu za sredst-
va predvsem za potrebe reševanja
komunalnih problemov v teh dveh
krajih. Tudi na teh voliščih je bil
uspeh popolen.
Pričakujejo, da bodo iz
samoprispevka zbrali letno okoli
230.000 dinaijev. S temi sredstvi
bodo asfaltirali cesto od središča
Oplotnice mimo osnovne šole in
vrtca do krajevnega pokopališča in
vasi Cadram. Opravili bodo tudi
preplastitev asfaltne ceste skozi
vas Oplotnico, asfaltirali cestne
obvoznice od gasilskega doma do
doma kulture v Oplotnici.
Podaljšali pa bodo tudi več
vpadnic v Oplotnico.
Tekst in foto:
V. Horvat
SrediSče Oplotaioe v pričakovanju nove asfaltae prevleke.
Teden ostarelih občanov sveča-
no proslavljajo tudi v krajih
občine Slovenska Bistrica, kjer
n^starejšim prebivalcem priprav-
ljajo srečanje, onemogle pa
obiskujejo na njihovih domovih,
kjer se pogovaijajo o njihovih
težavah in jim v okviru možnosti
tudi pomagajo. Tresoče roke
starčka ali starke hvaležno
primejo šopek cve^a prijateljev,
znancev pa tudi drugih občanov,
kateri ne pozabljajo na svoje
starejše občane.
Med okoli 200 prebivalci
bistriške občine, ki štejejo že nad
80 let je tudi 92 letni Ivan Šreferl
iz Zg. Bistrice št. 89. Za razliko od
večine starejših ibčanov Ivan
Šteferl do danes še- \e rabi pomoči
palice. Kljub visok i starosti je še
krepak in zdrav, čeprav je bilo
njegovo življenje prepredeno z
mnogimi težavam' že od mladih
let, ki jih je preživljal v vasi
Kostanjevec pri Slovenski Bistrici.
Od tukaj je polnin 35 let odhajal
in vestnega delavca. Za njim so
tudi težka leta prve in druge
svetovne vojne.
Sedaj je že deset let vdovec.
Živi pri hčerki Antoniji Kalšek v
Zg. Bistrici. V zakonu sta z ženo
vzgojila dva sina in hčerko, danes
pa ima pet vnukov in 6
pravnukov, katen svojega dedeka
radi obiskujejo.
Večkrat Ivan Šteferl odide peš v
Slovensko Bistrico ali okolico po
liter pristnega domačega vina, za
katerega pravi, da v primerni meri
ohranja čilost in zdravjje. Še
vedno rad tudi zapoje katero iz
bogate zakladnice narodnih pesmL
V posebno veselje pa Ivanu še
danes predstavlja čitanje-dnevnih
časopisov in knjig. Med njimi mu
je prav gotovo najbolj priljubljena
knjiga o Titu, za katero pravi, da
je ve lile vrednosti in jo je prebral
že trikrat. Medtem ko večje
naslove še danes prebere brez očal
pa jih mora za drugo branje že
uporabljati. Sicer pa še ni bil pri
zdravniku in tudi tablet ni užival.
Tekst in foto: V. Horvat
na delo v Maribor in v druge kraje.
Povsod' pa so ga cenili kot dobrega
Vpisovanja posojila za ceste vzpodbudno
v občini Slovenska Bistrica so
postavili vpisu posojila posebno
pozornost že na začetku akcije. Ob-
močje občine je namreč še vedno
med tistimi v SR Sloveniji, kjer
predstavljajo slabe, makadamske
ceste, veliko oviro za hitrejši gospo-
darski, kulturni in pa tudi dohod-
kovni razvoj, zato bi neuspeh na
področju vpisa pomenil korak na-
zaj v razvoju občine.
Zadnje zasedanje štaba za vpis
posojila pri občinski skupščini je
osvetlilo dosedanje delo na
področju priprav v tej smeri in tudi
rezultate prvih vpisovanj v posa-
meznih krajih. Da bi bila vpisna
mesta čim bližje občanu, so jih
ustanovili kar 68 v OZD in 15 v
krajevnih skupnostih. Vpis so po-
nekod že stoodstotno zaključili.
Ugotavljajo, da na vseh vpisnih
mestih vpisovanje poteka z vsakim
dfHHn uspešneje. Prebivalci krajev-
ne skupnosti Makole pa se zavze-
majo, da bi vsak zaposleni prispe-
val v ta namen enomesečni, doho-
dek, kmetje pa vsaj enkratno višino
odmere katastrskega dohodka. Z
uspehom te akcije bi si krajani Ma-
kol tudi do svojega središča zago-
tovili asfaltno povezavo z ostalimi
kraji v občini in izven nje. Zbrana
sredstva želijo namreč nameniti za
asfaltiranje ceste med Studenicami
in Makolami, katera danes pred-
stavlja največjo oviro za hitrejši
razvoj KS Makole in krajev ob tej
cesti. Petletni plan asfaltiranja cest
v občini predvideva le asfaltiranje
polovico odseka te ceste.
V občini Slovenska Bistrica je
trenutno 15,30 km magistralnih
ccsl. katere so tudi vse asfaltirane.
Regionalnih ccst je skupno 70,70
km. od lega je 36,55 km asfaltira-
no. Do leta 1975 je bilo v bistriški
občini asfaltirano 51,7 odstotka
vseh cest, medtem ko naj bi po
uspelem vpisu posojila do leta 1980
v občini asfaltirali skupno 68,5
odstotka ccst, ki doslej še niso as-
faltirane.
Med pomembnejšimi odseki ob-
novljenih ccst v občini Slovenska
Bistrica za obdobje do 1980 leta
bodo Poljčane-I.ošečka vas, nova
asfaltna prevleka na cesti Poljčane
Studcnice in podaljšanje te ceste do
Modra/, v skupni dolžini 6,5 km.
Rekonstruirana naj bi bila tudi
cesta Slovenska Bistrica-Poljčanc
— kamnolom. Konstruktor, TOZD
granit, dokončanje ceste Sp.
Ložnica-Oplotnica v dolžini 4 km,
rekonstrukcija Titove ceste in ceste
I ožnica-Tcpanje.
Tekst in foto: V. Horvat
Vsakodnevni prizor na cesli od Slu-
dcnic do Makol in naprej do Maj-
špt>rka. Oblaki prahu, ob dcžjn pa
lll/C.
4. stran
TEDNIK - četrtek, 1. julija 1976
ATLETSKI KRITERIJ
SLOVENSKIH MEST
SKUPINE „B"
DVOJNA ZMAGA PTUJA
v organizaciji TKS l'tuj in
Partizan Ptuj je bilo na stadionu
Drava odlično organizirano atlet-
sko tekmovanje v^iodne skujjine,
kjer so nastopili tekmovalci in
tekmovalke iz Murske Sobote,
Raven na Koroškem in Ptuja.
Kljub močni vročini (26 stopinj
v senci) ni manjkalo športnega
vzdušja in zagrizenih borb za
čimboljše dosežke. Odlično sta
biM pripravljeni obe ptujski ekipi,
d očim so predstavniki Pomuija
rahlo razočarali.
Med dosežki lahko posebej
povdarimo odličen rezultat Tatja-
ne Butolen v teku na 100 m,
Mikija Prsteea prav tako v teku na
100 m, kakor odličen dosežek
Zlatka Marčiča v skoku v višino,
kjer je izboljšal svoj oseben rekord
in rekord Ptuja.
Doseženi so naslednji rezultati:
Ženske: 100 m Butolen Pt.
12.5, Škraban MS. 13.2, Skuk
Rav. 13.2, 400 m Šober Rav.
1:00,7, Fras 1:03,3, Žižek MS
1:06,9, izv. konkurence Tili Pt.
l:02,7,Hameršak Pt. 1:07,2.
-	višina: Kolar Pt. 140 cm,
GjuraMS 125 cm.
-	daljina: Langerholz Rav.
499 cm, Horvat L. Pt. 469, Fister
MS 467, izven konkurence Horvat
M. Pt.515.
-	disk Petek Pt. 28.34 m,
Hozjan MS 25.50, Kolar Rav.
18,96.
-	krogla Zorko Pt. 916 cm,
Kuhar MS 781, Umavt Rav. 616,
izv. konkurence Hozjan MS 946,
Tominc Pt. 823.
-	štafeta 4 x 100 m Ptuj
(Mohorič, Horvat, Cestnik, Buto-
len) 52,7 sek. Ravne (Zorman,
Skuk, Urbana, Šober) 52,8,
Murska Sobota (lister, Kučan,
Žižek, Kraban)55,3.
Moški: 100 m Prstee Pt. 1 1.2,
Golob MS 11.8, Fortin Rav. 12.0,
izven konkurence Kovačič 11.8.
-	400 m Žohar Pt. 5 2.0,
Pogorele Rav. 57.8, Ulen MS.
60.7, izven konkurence Prstec Pt.
51.6.
-	15 00 m Petrnel MS. 4:09,1,
Štruc Rav. 4.15,0, Mesič Pt.
4.5 6,8,
-	3000 m Lebar Pt. 8:5 6,7,
Flisar MS. 9:00,4, Nabernik Rav.
9:04,7
-	da^ina Cucek Pt. 620 cm.
Kadiš Rav. 606, Jureš MS 584
-	višina Marčič Pt. 186 cm,
Strmčnik Rav.BanliMS. 170
-	krogla Skok Pt. 12.04,
Brkman Rav. 11,25 m
-	kopje Bračič Pt. 43,16 m,
Šater Rav. 41,66, Lukič MS 36,70
-	štafeta 4 x 100 m Ptuj
(Cucek, Žohar, Kovačič, Prstec)
45,3 sek.
Murska' Sobota (Matjašec, Go
lob, Bane, Jureš) 47,8, Ravne
(Kadiš, Strmčnik, Šater, Fortin)
48,9 Sek.
Ekipno: ženske Ptuj 19 točk,
Ravne 11 točk. Murska Sobota 11
točk; moški Ptuj 25 točk. Ravne
15 točk, Murska Sobota 13 točk.
Zmagovdči so prejeli v trajno last
lep pokal, druga in tretje uvrščena
ekipa pa diplome.
anc
KOŠARKA
Drava - Pomurje 70:58 (35:29)
V	športni dvorani ,,Mladika" je bila prikazana v zadnjem kolu
spomladanskega dela prvenstva odlična igra domačih, ki so tokrat zaigrali
z vso resnostjo.
V	prvem delu sta bila nasprotnika dokaj izenačena z rahlo prednostjo
za domačine, dočim je v nadaljevanju Drava razliko zvišala in tako s
sigurno igro in točnimi meti nadigrala goste iz Murske Sobote. Uspešni so
bili za Dravo: Bedrač 14, Z. Marčič 18, M. Marčič 2, Srečkovič 6, Šerona
8, Sotler 11, Dobrijevič 11, Musič in Neudauer. Za goste pa so bili
najuspešnejši Merklin 13, Rogan 14, Sedunja 10 itd.
Ekipa KK Drave (stojijo od leve)^Trener Kravina, Dobrijevič, M. Marčič,
Kilibarda, Musič, Srečkovič, (čepijo od leve) Bedrač, Neudauer, Z.
Marčič, Sotler, Filipič in Serona.
S to zmago je Drava končala prvenstvo z osvojitvijo 1. mesta, ima pa
realne izglede, da tudi v jesenskem delu to mesto zadrži. Košarkarji Drave
zaslužijo za uspeh vso priznanje, nedvomno pa ima ob tem največ zaslug
trener Kravina, ki uspešno vodi ekipo v tej sezoni.	anc
NASTOP
PTUJČANOV
V OROSLAVJU
v Oroslavju je bila meddruštve-
na karting dirka, na katero so bili
povabljeni tudi ptujski kartisti, ki
so^ danes najštevilnejša ekipa v
državi (15 tekmovalcev). Njihov
nastop z drzniim in lepimi
vožnjami je navdušil preko 3000
Karting
gledalcev.
V kategoriji 100 ccm je zmagal
domačin Vučkovic pred Langer-
holcem in Artenjakom; v 125 pa
je zmagal Bužan-Postojna, Do-
miter je bil 3, Boris Krajnc 4,
Slana 7.
anc
KJE SO SMEROKAZI?
Danes se o ,4'tujskili toplicah"
oziroma o Ptujskem turisUčno
gostinskem centru govori veliko
povsod v Sloveniji in ostalih
republikah naše domovine, ne-
dvomno tudi v zamejstvu, veliko
je bilo o njih lepega in pohvabiega
napisanega v raznih dnevnih listih,
pred kratkim so bile tudi uradno
odprte. Toda pri odprtju je bila
storjena nenamerna napaka, ki pa
je velikega pomena za sam obisk
toplic.
V soboto sta me pred
,J^otrošnikom"' na Bregu ustavila
dva »domačina", po vsej verjet-
nosti ■ Mariborčana (vsaj avto-
mobila sta bila z MB registracijo)
m me povprašala kje so toplice.
Seveda sem jima rade volje
pokazal „ z mahanjem roke" pot
do toplice. Ker sta bila na srečo
domačina, sem si pomagal še z
besedami. Nekoliko težje pa bi mi
bilo, če bi naletel na tujca.
Sprašujem se, zakaj ta pomank-
Ijivost s smerokazi? Je morda
zanje zmanjkalo denarja? Ker
upam da ni, bodo smerokazi po
vsej verjetnosti kmalu postavljeni,
obisk tujih gostov v toplicaii pa
večji. Priporočal bi tudi, da dohod
do toplic označijo na obeh
možnih krajih, to je na Bregu in v
Hajdošah.
T. R.
Drugi krajevni praznik
v Laporju
Prebivalci krajevne skupnosti
Laporje so se skrbno pripravili na
praznovanje svojega drugega kra-
jevnega praznika, katerega slavijo
29. junija, spomin na dogodek, ko
so Nemci 1942 na Križnem vrhu
pri Laporju ustrelili aktivista
NOB, Marka Žitnika. Letošnje
praznovanje pa so združili tudi s
30-letnico ustanovitve PGD La-
porje.
Domače športno društvo je 13.
junija, v okviru krajevnega prazni-
ka že izvedlo uspeli odbojkarski
turnir, šahovski klub pa je pripra-
vil v Laporju posebni šahovski
turnir, katerega so se udeležile
ekipe iz več sosednjih društev.
Organizacija rezervnih vojaških
starešin Laporje je pripravila strel-
sko tekmovanje članov iz so-
sednjih krajevnih skupnosti.
Osrednji dogodek letošnjih
praznovanj krajevnega praznika je
bil v nedeljo, 27. junija 1976, ko je
PDG
Osrednji dogodek letošnjih pra-
znovanj krajevnega praznika je bil
v nedeljo, 27. junija 1976, ko je
PGD Laporje razvilo svoj društve-
ni prapor pred svojim domom v
Laporju. Ob tej priložnosti so
razglasili tudi rezultate in uvrstitve
gasilskih društev občine Slov.
Bistrica, dosežene na občinskem in
republiškem tekmovanju. Najza-
služnejšim posameznikom in
društvom so podelili diplome za
dolgoletno službovanje v gasilskih
vrstah. Tudi KS Laporje je na tem
mestu podelila petim posamezni-
kom in eni organizaciji posebna
priznanja za dosežene uspehe v
minulem letu.
Letošnji pokrovitelj svečanosti v
okviru krajevnega praznika La-
porje je izvršni odbor skupščine
varstva pred požari Slov. Bistrica.
V. Horvat
„Na pomoč!" - z novo avtocisterno
Nedelja, 20. junija 1976 bo z
zlatimi črkami zapisana v kroniki
gasilskega društva Hajdina. Na ta
dan so namreč tamkajšnji gasilci
predali svojemu namenu novo
avtocisterno, za katero so kar lep
čas zbirali sredstva. Ker ni šlo
drugače, so poleg ostalih možnosti
poskušali še z nabiralno akcijo
med vaščani in naleteh na zares
lep odziv. Kar 31 vaščanov
Hajdine je prispevalo po 500 din
in vsi ti so v nedeljo svečano
krstili novo avtocisterno, ki je
ponosno stala na ploščadi za
gasilskim domom, kjer je bila
osrednja prireditev.
Vsi so bili ponosni, ne le gasilci,
ampak tudi ostali gostje, ki so se v
lepem številu udeležili uradnega
dela nedeljske svečanosti. Zbra-
nim sta poleg predsednika
gasilskega društva Mirka Sagadina
spregovorile še predsednik KS
Hajdina, Franc Sedič in pred-
sednik _ občinske gasilske zveze,
Janko Žnidarič.
Besede vseh govornikov so
veljale vse večjemu poudarku
vključevanja gasilcev v splošni
ljudski odpor in družbeno
samozaščito.
Poveljnik društva Stanko Sitar
je izročil ključe nove avtocisterne
šofeiju Franciju Vogrincu in mu
obenem zaželel, da bi bilo vozilo
vselej izpravno in pripravljeno
priskočiti na pomoč, kadarkoli bo
to potrebno. Tekst in foto: S. B.
MLAD! RADIOAMA TER JI
Klub radioamaterjev v Ptuju je
prejšnji teden povečal svoje vrste
za 15 pioniijev, ki so uspešno
opravih izpit po tečaju o osnovah
rilio in elektro tehnike. Za to,
sicer zanimivo in lepo, vendar
zahtevno področje tehničnega
udejstvovanja, kažejo mladi vehko
zanimanja in veselja.
Pred dnevi so se tudi mladi
radioamateiji z območja Juršincev
dogovorili o ustanovitvi sekcije
kluba radioamategev Ptuj.
Razstava v Opekarni Ptuj
Kako približati kulturo delavcu,
kako vzbuditi v njem željo po
umetnosti, da bi postala del njego-
vega vsakdana je vodila osnovno
organizacijo sindikata v Opekarni
Ptuj, ko je pripravljala likovno raz-
stavo članov likovne sekcije SPD
Svoboda Ptuj. Svečana otvoritev,
razstava je posvečena 4. juliju dne-
vu borcev, je bila v ponedeljek 28.
junija 1976, s svojimi deli so se de-
lavcem predstavili Julij Ošlovnik,
Bogomir Jurtela, Janez Korošec,
Franc Simonič, Emil Stumberger in
Franc Tobias.
Razstava v novi športni dvorani
Opekarne je ena od oblik, kako de-
lavca, ki nima vedno možnosti
ogledati si razstave v Ptuju, Mari-
boru in še kje, zainteresirati za
dogajanja na področju kulture, mu
ta dogajanja približati in tudi do-
seči, da se bo sam aktivno vključil v
ta dogajanja. Želeti je, da bi bilo
lakih in podobnih akcij vedno več.
pa ne samo v Opekarni Ptuj, kjer je
sindikat prav na področju kulture
dosegel že lepe uspehe.
Pred kratkim so izvedli tudi an-
keto med delavci, da bi izvedeli, kaj
jih zanima s področja kulture, kak-
šnih prireditev si želijo, kako orga-
nizirati kulturno življenje na delov-
nem mestu. Rezultati ankete bodo
osnovni organizaciji sindikata naj-
boljše napotilo za bodoče delo na
področju kulture.
N. B.
Ali bodo
gasilski avtomobili
ostali v garažah?
Na območju občine Slovenska
Bistrica podpisujejo samoupravni
sporazum o financiranju požarne
varnosti. Predhodne razprave in
dosedanji rezultati podpisovanja
tega dogovora, mso spodbudni.
Laliko bi celo trdili, da so
zaskrbljujoči, saj je trenutno
stanje požarne varnosti v občini
dokaj nezavidljivo, predvsem glede
zagotavljanja potrebnih finančnih
sredstev za dejavnosti društev in
proti-požarnih aktivnosti članstva.
Za celotno dejavnost občinske
protipožarne skupnosti Slovenska
Bistrica je prevideno 150.000
dinarjev iz občinskega proračuna
in 180.000 dinaijev iz naslova
zavarovalnili premij. Ta sredstva
pa komaj zadoščajo za kritja
najnujnejšili potreb poslovanja v
občinski skupnosti požarnega
varstva in dejavnosti društev. Zato
se izvršni odbor občinske požarno
varnostne skupnosti upravičeno
sprašuje, kako bodo zagotovili
potrebna tinančna sredstva za
njihovo dejavnost, če samoupravni
sporazum, katerega podpisovanje
v občini še vedno traja, ne bo
prinesel željenih rezultatov.
Postavljajo tudi vprašanje in
zaskrbljenost, kako bodo luresni-
čevah svojo vlogo v primerih
elementarnih nezgod, požarov in
podobno, ko je treba varovati
splošno ljudsko premoženje m
usposabljati društva na področju
SLO.
V. Horvat
Okoli 400 kolesarjev na cestah občine
Slovenska Bistrica
v soboto 19. junija 1976 so bile
ceste na območju občine
Slovenska Bistrica živahnejše kot
druge dneve. V organizaciji
planinskega društva IMPOL Slo-
venska Bistrica in temeljno telesno
kulturne skupnosti občine Slo-
venska Bistrica je to soboto
izvedena doslej najuspešnejša tnm
akcija ,,Vsi na kolo za zdravo
telo." Preko 400 prebivalcev vseh
starosti je ta dan iz Slovenske
Bistnce, Poljčan, Oplotnice, Pra-
gerskega, Zg. Polskave in želez-
niške postaje Crešnjevec, odpo-
tovalo na razne strani občine.
Za tnm značko kolesarja,
karton in nalepko so vsi kolesarji
prevozili razdaljo okoli 25 km, kar
je pomemben uspeh, saj so
ugotavljali, da je bilo med
udeleženci akcije mnogo takšnih,
ki so tokrat, po daljšem obdobju
prvič sedh na kolo. V skupim
najstarejših je bil tudi 67 letni
Gvido Smolar iz Slovenske
Bistrice, prav tako pa je iz tega
mesta odpeljal proti cilju in ga
tudi dosegel 6 letni Aleš Kolar in
za to Sprejel posebno priznanje.
Tekst in foto: V. Horvat
Na startnem mestu je bUo vedno pofaio!
Izredni uspeh
Prsteea
Minuli teden je bilo v Budimpešti
mednarodno atletsko tekmovanje
za NEPSZAVA POKAL, ki so se
ga udeležili tekmovalci iz Češko-
slovaške, Avstrije, Holandije, Ku-
be, Kanade, Nemške demokratične
republike in Jugoslavije.
Velik uspeh je dosegel Ptujčan
Miki Prstec, ki je zmagal v teku
4(X) m s časom 47,6, kar je njegov
osebni rekord. Zelo dober je bil
tudi na 200 m, kjer je s časom 21,5
osvojil drugo mesto. V teku na
5.000 m je tekmoval tudi Alojz
Lebar, ki je pristal v tej medna-
rodni konkurenci na dvanajstem
mestu.	OP
Mladi radioamateiji — bodoči mojstri radijske tehnike pri delu.
Tudi ob lepem vremenu mokri
problemi
Te dni je pričela tudi na letnem kopališču v Slov. Bistrici kopalna se-
zona. Kljub prizadevnim predpripravam pa ostajajo ob sončnem vremenu
težave na tem bodočem rekreativnem središču Bistričanov v poletnih mese-
cih. Med osnovnimi problemi pa bosta tudi tokrat premajhna površina ko-
pališčnega okolja in (ne)disciplina posameznikov-kopalcev.
Ob lepem sončnem vremenu se na bistriškem kopališču zbere tudi več
sto kopalcev. Ob tem seveda ni mogoče niti pomisliti, da bi se po prijetni
osvežitvi lahko ,,razgibali" ob kateri od iger z žogo, saj je potrebno gledati
kam stopiš, da ne bi bil to slučajno bližnji sosed, kateremu ste stopili na no-
go ali razbrcali prtljago. Disciplina in odgovornost vsakega posameznika
do svojega najbližnjega odigrava prav tukaj pomembno vlogo.
V. Horvat
MLADI ČLANI RK NA DOBRI POTI
USPOSABLJANJA v PRVI POMOČI
v soboto 19. junija 1976 je bilo
pred osnovno šolo Pohorskega
bataljona v Oplotnici letošnje
tekmovanje ekip prve pomoči
osnovnih šol občine Slovenske
Bistnce. Organizira ga vsako leto
občinski odbor RK Slovenska
Bistrica. V letošnjem tekmovanju
pa so kot organizatorji v veliki
meri sodelovali še O K ZSMS,
občinska zveza pnjateljev mladine
in oddelek za narodno obrambo
občine Slovenska' Bistrica. Pokro-
vitelj je bilo GG Maribor, TOZD
Oplotnica, tekmovanje pa sta
uspešno izvedla krajevm odbor
RK m osnovna šola Pohorski
bataljon iz Oplotnioe.
Skupno je v Oplotnia tekmo-
valo devet ekip. Med njimi je bila
najuspešnejša ekipa iz osnovne
šole Pohorski odred Slov. Bistrica
L sledile so ji ekipe posebne
osnovne šole Slovenska Bistrica,
ekipa OŠ Slov. Bistrica 11, in
Makole. Zmagovalna ekipa je
prejela prehodni pokal občine in
manjši pokal v trajno last. Vse tn
prvo uvrščene ekipe so prejele še
knjižna in druga praktična danla.
V. Horvat
tednik - četrtek, 1. julija 1976
5. stran
Motiv iz razstave učencev POS v matični knjižnici.
Razstava tehničnih in likovnih del
učencev POS
v okviru praznovanja 15. obletnice Posebne osnovne šole Slov.
Bistrica je v matični knjižnici Slov. Bistnca odprta razstava likovnih in
tehmčnili del učencev te šole.
Izdelke, razstavljene ob tej priložnosti, so posvetih tudi zaključku
letošnjega šolskega leta. Izdelovali so jih pn številnih interesnih
dejavnostih v katere so se med šolskun letom vključevali, kot tudi
oblikah predpoklicnega usmeijanja. Številne interesne dejavnosti pa so
učenci razvijali tudi v okviru pionirske organizacije „Sonja Namestnik-
Minka". Niso bilitudi redm izdelki, ki so svoje rojstvo doživeh pn
tehničnem pouku.
Skupno blizu 300 razstavljenih predmetov, zgovorno prikazuje
uspešno usmerjenost izobraževanja otrok POš v Slov. Bistnci, pred
njihovo pomembno odločitvijo ob odhodu v razne poklice.
Tekst in Foto: V. Horvat
ZOSTER
Bolezen je virusno obolenje m
je posebno vnetje živca. I pidenu-
jološke okohiosti, na zunaj na
koži vidna oblikovna shka in tudi
biološke ra/iskave s čedalje večjo
verjetnostjo potrjujejo domnevo
identitete obeh virusov, ki po-
vzročata vodene koze (vancelo) v
otroški dobi, ozuoma zaosterno
obolenje v /.relejšili letiii.
Vedno bolj se utijuje nmenje,
da prva okužba s tem virusom
povzroči v otroški dobi vsem
dobro poznano nalezljivo bolezen
vodenih koz. Obhka zosterne
bolezni v starejšili letiii pa je
najveijetneje ponovna okužba z
istun virusom pn stanju z leti
popuščojoče pridobljene odpor-
iiosti (imuiutete). Nekateri raz-
iskovalci menijo, da gre pn zostru
za reaktivacijo varicelnega virusa,
ki naj bi nekako zaostid in
,prezimovar v določenem živč-
nem tkivu. Možno pa bi bilo tudi,
da gre za celičnovezano odpor-
nost, ki pač ni povsod na telesu
enako močna in enako dolgo
trajajoča. Nejasnost tega vprašanja
povečujeta obe po obsegu razhčni
klinični sliki.
Značilni pojavi nastajanja za-
osterne bolezni v srednji'^ m
starejšili letih so SPRVA K-
JASNl in nahkujejo na la^je
splošno obolenje, kot n. pr. pn
prehladu, ali lažji gnpi - kar je
povsem razumljivo, saj gre za
vuusno infekcijo - lažje narasla
telesna toplota in splošna priza-
detost, z bolečinanu v sklepih ter
nerazpoloženost. Temu začet-
nemu stadiju sledijo skoraj vedno
na eni strani telesa, navadno na
hrbtnem predelu prsnega koša
OBČUTKI MRAVLJINCA-
STFCJA GOMAZENJA S SPRE-
.MENJENO NENORMALNO OB-
ČUTLJIVOSTJO NA KOŽI v
širini dveh reber v obliki pasu, ki
sega od hrbtenice do sredine prsi;
redkeje v nižjih predehh trupa. V
nekaterih primerili stadij gonia-
zenja in spremenjene občutljivosti
izostane in že takoj nastopijo bolj
ali nianj HUDE BOLEČINE, ka-
tenh kvahteta je navadno zbada-
jočega značaja in to v prej opisam
razsežnosti.
Nekako PO PRi;ii;KU 2-5
DNI 1'0 NASTANKU BOLI ZNI
se na predelu prizadetega živca,
ozuoma njegovega korena, po-
javno MEHURCASTI IZ-
PUŠČAJI, KI SO ZELO PO-
DOBNI VODENIM KOZAM. Me-
hurčki so lahko posamezni, ali pa
se zlivajo v večjo ploskev. Po
nekaj dneh se začno mehurčki
sušiti, bolečine postopno popu-
ščajo in ko se muhurčki osuše, se
napravi krasta, ki je nalik onim pn
kozah. Ko se kraste odluščijo,
ostanejo na njihovoh rastiščih
lEMNEJŠl OBARVANI-; PE(.i:
V KOZI, ki še dolgo časa
pojasnjujejo bolezen.
Bolezen se pojavlja najpo-
gosteje, kot že omenjeno, na
prsno-hrbtnein predelu, na vratu
in ramenih, "časiii na rokah, a
večkrat tudi na omenjenih areahh
obraza.
OBOLI'NJI: PA NE POTEKA
VSELI J V TAKI LAŽJI OBLIKI,
zgolj s parestezijami in bole-
činanu. Pojavljajo se tudi PO-
SLEDIČNE LOKALIZIRANE
OHROMITVE posamezmh mišic,
oziroma njihovih skupin. Redkeje
se pnmen, da infektivno VNI'", TJE
ZAJAME TUDI HRBTENIČNI
MOZEG in tako povzroči tako-
imenovano zasterno myehtido, ki
lahko nastopajoč od nižjega pre-
dela hrbtenjače navzgor, vali v
popolno prečno ohromitev
podobno kot pri težjih poškodbah
hrbtenice - katera v težkih
slučajih, ko so prizadeti živ-
ljenjsko važni organi, povzroči
celo smrt.
Sledi nadaljevanje in konec
IZLET PTUJSKIH ZNACKARJEV
Bilo je lepo nedeljsko jutro, dan
ki smo ga pričakovali. Člani kluba
zbiralcev značk smo se zbrali pred
ekonomsko' šolo, odkoder smo
krenili na enodnevni izlet. To ni
bil zgolj izlet, bila je to pot na
kateri smo spoznali nekatere kraje
in videli marsikaj koristnega in
zanimivega, kar nam bo vedno
ostalo v spominu.
Pot nas je vodila do Celja.
Spremljali so nas sanjavi zeleni
gozdovi, vabih v svojo senco in ni
čudno, da je bilo videti na vsej
poti počivajoče ljudi, ki so prišli,
da se odpočijejo, daleč od
mestnega hrupa.
Ko smo se peljali mimo
Frankolovega, smo se za kratek
čas ustavili ob grobovili padlili
talcev, ki so jih med vojno pobesili
nemški fašisti. Prav tu, ob sami
cesti, samevata dva groba, v
katerih leži sto našili zavednih
Slovencev, ki so dali svoja življenja
za našo svobodo in so ena od
nemih prič okupatorjevega divja-
nja.
Že po dobri uri vožnje smo
prispeh v Celje, ki se je kopalo v
dopoldanskem soncu. Po kratkem
oddihu smo se napotili v Muzej
revolucije, ki prikazuje predvojno
delavsko gibanje in NOB v
ce^skem okraj u. Ogledali smo si
tudi spominsko sobo talcev v
Starem piskru, celjski kaznilnici,
kjer so med vojno zverinsko
mučili in pobijali zavedne
Slovence in borce za svobodo.
UstaviM smo se na zaporniškem
dvorišču pred katerih imena so
izpisana z zlatiini črkami in nas
opominjajo, da'se kaj podobnega
ne bi več zgodilo.
Ko smo prebirali njihova
poslovilna pisma in gledali jetniSce
obleke, nas je stisnilo pri srcu in še
zdaj lebdijo pred nami njihove
besede: „Ne obupajte! Borite se!
Mi pa bomo jutri ustreljeni".
Za tem smo si ogledali še
Pokrajinski muzej, ki je v stavbi iz
konca 16. stoletja. V muzeju je
arheološki oddelek s prazgodo-
vinsko zbirko, bogato zbirko
antične umetnosti in kulture z
lapidarijem s področja rimske
Celeie, numizmatično zbirko,
etnografski oddelek itd. Za konec
smo se povzpeli še na staii
Friderikov stolp, odkoder je lep
razgled na Celje in njegovo
okolico. S tem smo zaključili naš
obisk v Celju, sledila pa je vožnja
po Savinski dolini.
Na naši poti smo si pri
Šempetru ogledali tudi kraško
jamo Pekel, kije zelo lepa in edina
te vrste na Štajerskem. Po
kratkem odmoru in prignzku smo
se napotili proti Slovenj Gradcu,
Velenju, Dravogradu in že je bila
pred nami Dravska dolina.
Spet nas je spremljalo Pohorje,
tokrat s svoje severne strani.
Ustavih smo se v borovem gozdu,
nekje na polovici poti do Ptuja,
kjer smo zakurih ogenj in
pripravili piknik. Naši člani-znač-
kaiji so tokrat pokazali, da niso le
vneti zbiralci značk, temveč so
izurjeni tudi v pečenju raznih
dobrot na žaru.
Kmalu je napočil čas odhoda,
pred nami je bilo še precej poti.
Vožnja proti Ptuju je bila ugodna,
saj na cestali v zgodnjih večernjih
urah, še ni bilo gneče. Tako smo
zaključili svoj prvi izlet, polni
lepih vtisov in doživetij. Za nami
je ostal nepozaben dan, v spomin
nanj pa fotografije in seveda
značke, ki bodo krasile našo
zbirko.
Tomi slav Kolar,
ZA CESTE ŽE
DVE TRETJINI
Čeprav občinski štabi za vpis
javnega posojila za ceste še nimajo
zbranih podatkov iz vseh vpisnih
mcsT, vendar podatki kažejo, da je
bilo na območju ptujske in or-
moške občine vpisano že nad dve
tretjini s planom predvidenega po-
sojila za ceste.
V ptujski občini je v torek do
devete ure vpisalo že 8451 delavcev
skupno 15,380.532 dinarjev poso-
jila. V ormoški občini pa je prav
(ako do torka vpisalo 1491 delav-
ce\ 2.296.600 dinarjev.
„Mojcej"________iz ormoških gri
,,Ja, kakšnih petnajst let bo te-
ga, kar smo prvič /apeli", mi je
pripovedoval predsednik moškega
pevskega /bora DPD Svoboda Or-
mož Stanko Miklašič, medtem ko
sva po ormoški graščini iskala
miren kotiček /a pomenek. Našla
sva ga v eni i/med sob občinske
skupščine, ki jo krasijo imenitne
freske i/ prejšnjega stoletja. Nekaj
kosov skrbno izbranega pohištva
je s pravšno mero zapolnjevalo
prostor.
,,Od takrat pa do danes", je na-
daljeval, ko sva sedla za mizo
ovalne oblike, ,,se je toliko zgodilo
in spremenilo, da je podoba tistih
prvih dni že nekoliko zbledela.
Takrat nas je bilo 40 pevcev in
pevk. Vodil pa nas je ravnatelj or-
moške glasbcne-šole Alojz Kranj-
čan". Podprl si je glavo ter se z
dolgim pogledom za/rl skozi okno,
kot bi hotel tam nekje v daljavi
med strehami mestnih hiš sestaviti
drobce petnajstletne preteklosti.
leni času je zbor doživel ve-
liko članskih sprememb", je poča-
si nadaljeval kot bi sestavljal
mozaik. ,,F-ni so odhajali, drugi
prihajali, tako pač kot je to pov-
sod... pri vseh /borih", je grenko
pristavil. ,,Danes, kot vidite, nas
je le še 29 pevcev, ki ga sestavljajo
domačini i/ domala vseh bližnjih
krajev ormoške občine. So raz-
ličnih starosti in še bolj različnih
poklicev: od kmetovalcev, veteri-
narjev, učiteljev, obrtnikov,
zdravnikov... do tajnika občinske
skupščine. Najstarejši med nami je
70-letni Stanko Polak, ki je več
kot 50 let prepeval povsod, kjer je
nanesla prilika. Je pa med nami
tudi nekaj mladih, ki jim na prvi
pogled nikakor ne bi prisodil
ljube/ni do zborovskega petja.
Teh, veste smo še najbolj veseli"!
Utihnil je in z rokami naredil
kretnjo kot, da ni več kaj poveda-
ti.
,,Kaj pa zborovodji", vprašam.
,,Tudi teh se je v preteklih letih
nekaj zvrstilo, dokler zbora pred
približno petimi meseci ni ,pode-
doval' mladi dipl. ing. Miran
Antauer, ko se je po študiju in
odsluženi vojaščini vrnil v rodni
Ormož. Sedaj dvakrat tedensko
sistematično vadimo in kar vidno
napredujemo".
l/tcgnil je roko v po/drav in
odhitel po dolgem hodniku
ormoške graščine v sobo, kjer so
njegovi tovariši še v /adnjih junij-
skih dneh pridno vadili.
,,Za sedaj je repertoar še i/-
ključno slovenski", mi je po vaji
pripovedoval mladi dirigent. ,,To
so dela Vasilija Mirka, Vipavca,
Jereba... nekaj partizanskih in
moram reči, da so si ga člani zbora
sami i/brali češ, da jim je na kožo
zapisan. Pred kratkim pa smo za-
čeli vaditi znano pesem Pavla
Kernjaka ,Mojcej' v kateri pride
do polne veljave tenor našega so-
lista Mirka MeSka. Nekaj krat smo
že tudi nastopili. Peli smo na vseh
občinskih proslavah ter na regio-
nalni v/hodnoštajerski reviji pev-
skih zborov in v Varaždinu"!
,,Kaj pa vaši načrti za v pri-
hodnje", vprašam.
,,Zaenkrat jih ni veliko. Začele
se bodo počitnice in jeseni, ko se
ponovno snidemo, se pogovorimo
tudi o tem. Zagotovo pa bomo v
pozni jeseni v Prevaljah imeli kon-
cert na vabilo domačega pevskega
zbora V RES. ža tem pa bomo še
podpisali listino o pobratenju med
obema /boroma"!
In še naša beseda: po petmese-
čnem delu je /bor dosegel prese-
netljiv napredek. Njegove /na-
čilnosti so glasovna ubranost,
topla barva prijetna /a uho ter ve-
lika ljube/en do slovenske /borov-
ske pesmi. S tako zastavljenim
delom in v/trajnostjo, se /boru
obeta še lepa umetniška pri-
hodnost.
{•:kipa Radia Ptuj je te dni /bor
posnela in ljubitelji lepe pesmi ga
bodo lahko slišali v ponedeljek 5.
julija ob 16.45 na ultrakratkih
valovih 94,9 M H/..
Ormoški pevd dvakrat tedensko vadijo, zato tudi kakovostno
rastejo.
Besedilo in slika: f. Ciani
10. nadaljevanje
SREČANJE S TINETOM
Okrog desete ure zvečer sem se Veroni zahvalila za vso skrb in
pomoč, ki sta jo z možem Vinkom nudila ranjenemu Tinetu in se
poslovila. Odšla sem proti Arnuševim.
Gospodinja, Micka Arnuševa me je že čakala v temni veži, vedela
je, da pridem. Šepetajoč se pozdraviva. Prime me za roko in me
odpelje v gospodarsko poslopje. Tiho in vznemirjena ji sledim v temi.
Nato odpre neka vrata in pred seboj, v medli svetlobi zagledam sina,
Zvonkota. Ležal je, dejansko bolj slonel kot ležal na zasilni postelji v
bunkerju. Ko me zagleda, vzklikne: ,,Mama, mama..." in že si
padeva v objem...
S težavo mi hoče nekaj povedati in objasniti. Prekinem ga in ga
prosim, da naj ne govori. Ostala sva tiho, popolnoma tiho, le solze,
vroče solze so nama vrele iz oči... Gospodinji, ki naju je opazovala,
so prav tako zalile solze oči, otrnila si jih je, se obrnila in naju pustila
.sama.
S sinom sva ostala .sama, tako polna boleče žalosti, da molčiva,
saj molk dovolj zgovorno govori. Prevelika je bolečina obeh, da bi
bilo mesto še za besede. Preveč strašnega se je nagrmadilo skupaj.
Težko si to predstavlja vsak, ki kaj takega ali podobnega ni sam
doživel, ki podobne boli ni sam občutil. Srečanje s sinom po tako
strahoviti tragediji, ko je na en sam dan sedem družinskih članov in
svojcev umrlo kot žrtve strahovitega zločina, spoznanje, da ti je vsaj
eden sin ostal živ, čeprav so tudi zanj govorili, da je padel, težko je
vse to izraziti z besedami.
Nema od bolečine in tudi srečnega občutka, da imava vsaj še
drug drugega, niti nisem slišala, kdaj je prišel v bunker Metod.
Opaziva ga šele, ko je spregovoril. Prišel je Tinetu preobvezat rano.
Zahvalim se Metodu za njegovo skrb in nego, ki jo je nudil Tinetu. Z
Metodovim prihodom je prišlo v bunker tudi bolj sproščeno vzdušje.
Začel je pripovedovati, kakšne skrbi mu je delala Tinetova rana, sedaj
pa, da je že zunaj nevarnosti. Govoril je, da ima Tine zdravo kri in da
se rana lepo celi. Vpraševal meje tudi, kako sem zvedela /a to nesrečo
in kako sem prišla s Pohorja?
Podrobneje sem mu opisala, kako je bilo in da sem prejšnjo noč
prebila pri Skrbiševih v Mostečnem, kjer me je Poldka seznanila s
podrobnostmi o nesreči v Srečah. Prav tako sem povedala, da sem
bila zjutraj rano že v Srečah in opisala, v kakšnem stanju sem našla
grob, kjer so policisti pokopali žrtve. Metodu sem tudi rekla, če bom
dobila pri mizarju rakve, ki jih grem nocoj naročit, vsaj do srede, bi v
četrtek ponoči opravili prekop. Metoda sem prosila, da organizira
celoten odbor OF v Medvecah, in sicer le moške, da pridejo z
lopatami in šturmovkami (hlevskimi svetilkami), ker bomo odšli v
Sreče. Ce ima kdo dve šturmovki, naj prinese kar obe. Obljubila sem,
da bom poskrbela /a varstvo in stražo. Predvidevala sem, da bomo s
prekopom do jutra končali, potem pa se bodo ljudje spet razkropili
na svoje domove. Metoda sem tudi seznanila z obljubo, da bom na
Pohorje poslala izčrpno poročilo o vsem. Sedaj, ko sem našla Tineta
in zvedela o podrobnostih, kako je bilo v Srečah, mi takega poročila
ne bo težko poslati. Zaprosila sem tudi, da mi s Pohorja pošljejo
pomoč, ki jo bom rabila v četrtek zvečer, da borci zastražijo poti v
Sreče, da bomo tako nemoteno opravili prekop.
Zvonko—Tine je izrazil željo, da bi bil rad navzoč pri prekopu.
,,0 tem pa se pomerita kar z Metodom, o tem ne odločam jaz"
rečem in mu pokažem na Metoda ter nadaljujem, da bi rada po
prekopu vzela Tineta s seboj na Pohorje, seveda, če bo Metod dovolil
in če smatra, da je Tine sposoben za tako pot. Ko se bom s tovariši
vračala na Pohorje, sem zagotavljala, bo za vse najbolje, če vzamemo
tudi Tineta s seboj.
,,No, bomo videli, o tem bomo še govorili" je povedal Metod in
se nekako i/mikal neposrednemu odgovoru. Ker je bilo že pozno,
dejansko že zgodnja jutranja ura, sem se morala posloviti, ker me je
čakalo še dosti dela. Poslovim se in obljubim, da pridem prihodnjo
noč znova na obisk.
,,Počakaj", pravi Metod, ,,greva skupaj. Tudi jaz moram
domov, dolgo sem izostal, žena bo v skrbeh, če se mi ni kaj zgodilo,
ker me tako dolgo ni domov."
Tako sva z Metodom odšla. Med potjo mi je Metod še
pripovedoval, kako je bil Tine slab, da je izgubil mnogo krvi, kako je
prišel do njega bled in onemogel, da se gaje kar ustrašil. No, sedaj je
že izven nevarnosti, me je potolažil.
,,Saj to je tvoja zasluga" — sem iskreno rekla Metodu, ki je bil
te pohvale vidno vesel. Najbolj zadovoljna pa sem bila sama, če ne bi
bilo Metoda in če ne bi bil pove/an z narodno-osvobodilnim
gibanjem, danes najbrž tudi Tineta ne bi imela več. Kdo ve, morda bi
bil kje izkrvavel, morda bi prišel zraven še tetanus ali kaj drugega,
kdo ve. Izkušnje nam v neštetih primerih kažejo, da nesreča navadno
ne pride sama. Vemo pa tudi, da je bilo tedaj še malo ljudi, ki bi si
upali odkrito pomagati, saj ti, ki so nam pomagali, so bili pripravljeni
žrtvovati vse, tudi lastno življenje. Čeprav so bili okoliški ljudje po
srcu dobri, niso bili nemčurji ali hitlerjanci, bali pa so se povračilnih
ukrepov nemških okupatorjev, ki so bili tako zločinsko brutalni, da so
bili ljudje zelo prestrašeni. Bali so se vse do /adnjega, čeprav je bilo le
še nekaj tednov do svobode.
Metod ni imel daleč domov, saj je bil takorekoč sosed Arnuševih.
Zase še nisem vedela, kam naj grem, na koga se naj obrnem, kje bom
lahko položila trudno glavo. Vedela sem, da moram nekam, kjer bom
lahko napisala poročilo za Pohorje. Zato sem morala poiskati neko
domačijo na samem, da bom lahko zjutraj tudi neopaženo odšla iz
hiše. O vsem tem sem razmišljala, ko sem se poslovila od Metoda.
Spomnila sem se dveh mladink, ki sta sodelovali s parti/ani.
Takoj sem se napotila proti njihovi domačiji, katere lega mi je še
posebno ustre/ala. saj je stala na samem in v bližini gozda. Z ljudmi
sem se poznala, saj sem že prej včasih pri njih prenočila ali pa
predanila. Potrkam na okno in kmalu mi odprejo. Takoj so me
spoznali in brez besed so me spremili v prostor, kjer sem lahko
prenočila.
Dalje prihodnjič
Prijatno srečanje v Markovdh
v nedeljo, 27. junija 1976 je bilo
v Markovcih 4. srečanje z ljudskimi
pevci, godci in plesalci. Na srečan-
ju, posvečenem l(X)-letnici Ivana
Cankarja, je sodelovalo 250 nasto-
pajočih, ki so navdušili okrog I5(X)
obiskovalcev.
le/ko je reči, katera skupina je
bolj navdušila, saj so po svoji iz-
virnosti vse skupine enkratne. Pisa-
na ,,/birka narodnih noš tja od po-
murskih do gorenjskih, dolenjskih,
štajerskih, še in še jih je bilo, pa
godci s svojimi nenavadnimi instru-
menti, ki jih danes res malokje naj-
demo.
Markovčani so poka/ali nekaj
pustnih likov, folklorne skupine i/
Bele Krajine, Gorenjske, Dolenj-
ske, Prekmurja, Markovec in Cir-
kovec so prika/.ale izvirne plese.
/načilne /a slovenske pokrajine.
Čeprav so si plesi podobni, so izva-
janja tako različna, da so vse sku-
pine pritegnile.
Veliko pozornosti sta vzbudila
godca i/ Podlehnika, ki sta zaigrala
na orglice (panova piščal) in žveglo
(lesena flavta). Ta dva instrumenta
/av/eniata med slovenskimi ljud-
skimi instrumenti posebno mesto,
do danes pa sta se ohranila le v Ha-
lo/ah. Godec i/ Markovec pa je
/aigral na diatonično harmoniko,
po domače frajtonarco, /a katero
lahko rečemo, da doživlja v /ad-
njem času pravi preporod. Nič
manj niso navdušili pevci i/ Zagori-
ce na Dolenjskem, ki so med red-
kimi v Sloveniji, ki ohranjajo /a
Slovenijo nekoč tako značilno
triglasno fantovsko petje. Pevke i/
Velike Varnice v Halo/ah pa so šti-
riglasno /apele stare ljudske pesmi,
ki še danes /ive med prebivalci Ha-
lo/.
Prav gotovo so obiskovalci /a-
dovoljni odhajali i/ Markovec, saj
so po dolgem času spet videli in sli-
šali to. kar je bilo včasih sestavni
del življenja naših prednikov, slišali
so pesmi, ki so jih peli ob delu, vi-
deli so plese, ki so jih plesali in vi-
deli so bogate narodne noše. Ob
koncu le še to — želimo si, da bi bi-
lo takšnih prireditev še več.
N. P.
Va odru \ Markovcih so se /vrstili
ljudski plesi j/ vse Slovenije.
Koto: ,1. Modnjak
6. stran
TEDNIK - četrtek, 1. julija 1976
Konec šolskega leta se je približal z blazno hitrimi koraki. Skoda, da
so izumitelji koledarja montirali pasje dni konec julija, ko bi glede na nas,
mlado generacijo, ki jo stara in srednja mrcvari v šolskih klopeh, bolj
ustrezalo, da bi bili pasji dnevi takrat, ko se izteka šolsko leto. Resnično je
te zadnje dni v šoli pasje, ko se gre, ali boš izdelal ali pa položil na dolžino
in širino.
Se velika sreča je, da so reformatorji šolstva pritisnili, vsaj tako pravi-
jo, na naše tršice in tov., da načelno mora vsak normalni paglavec tudi nor-
malno izdelati osnovno šolo, če ne, je bojda nekaj narobe. S tem se
strinjam, ne upam pa si povedati, kje je narobe, da ne bi imel odbojnih po-
sledic.
Sicer jaz še letos nisem imel teh skrbi, pač pa moja mami, ki je v službi
svojim delovnim sodelavkam, glasom osnutka zakona o združenem delu
poznamo samo delavce, prognozirala, da sem pravi ženij in da bom končal
razred najmanj s plus odlično. Zal sem jo razočaral, čeprav se mi za ta do-
sežek ni bilo treba posebno truditi.
Zadnjič sem bral Zupančiča in tisto njegovo v srce segajočo poezijo za
konec šole: ,,pojdi moj sinko na pot, na življenja pot..."
Brrr sem poetično zahrzal in rekel, da je Župančiča treba modernizirati,
saj danes so bolj v modi ceste. Takole sem napisal: ,,pojdi moj sinko na
cesto, na življenja cesto...", če pa kdo želi, jo lahko spremeni tudi v ulico,
saj rima enako štima, pa tudi pravimo za posamezne eksemplarje današnje-
ga mladega pokolenja, da jih vzgaja cesta ali pa ulica. Bistvene razlike ni,
razen v tem, da cesta daje več zraka kot ulica.
Za cestni verz sem se odločil tudi zato, ker danes vse govori samo o po-
sojilu za naše ceste, nihče pa o posojilu za naše ulice, kaj šele, da bi kdo
omenjal posojilo za naše poti, mislim tiste poti, po katerih nemotorizirani
in karambolirani občani hodijo peš.
Tako sem tudi jaz prišel do tega posojila za naše ceste, ki je zelo
pametna zadeva, zato pa so tudi nekateri anti tipi, to se pravi neki proti pri-
merki, iz principa anti. Zadovoljen sem, da v naši družini in med mojimi
mestnimi, podeželskimi in prideželskimi ali primetnimi sorodniki ni takih
tipov. Najbolj smo se odrezali v naši družini sami, saj so vsi trije z izvirnimi
dohodki vpisali toliko kot dva poprečna Slovenca.
Tudi sam sem Sel po svoj hranilnik, oba neposredna roditelja prepri-
čal, da sta ga napolnila z novimi kovači in drugim drobižem, zato, da sem
galahko potem izpraznil in vsebino vpisal kot ,,B" kategornik za naše
ceste.Nisem neumen, da bi hranilnik vlagal v našo banko, kjer bi mi
obrestovali po sedem in pol, komi pa posojilojemalci ponujejo deset pro-
centne obresti.
Oči mi je rekel, da sem dober računar, da bom po tej poti, oprostite,
po tej cesti še zelo daleč prišel, samo prej moramo vpisati posojilo, da
zagotovimo varno vožnjo po njih... Priporočam vam, dragi bralci, da
sledite mojemu primeru in tudi vi vpišete, koliko pač zmorete! Jaz sem
vpisal toliko, kolikor je moj hranilnik zmogel. Vas pozdravlja posebni do-
pisnik!
r	^
MLADI DOPISNIKI
Objavljamo sestavek, ki ga je na razpis občinskega
odbora Rdečega križa v Ptuju komisija ocenila za
najboljšega.
4. JUNIJ - DANDARO VALCEVKR VI
Pomagajmo vsakemu, kije pomoči potreben!
Sodelujmo pri humanih akcijah!
Takojšnja pripravljenost vUva zaupanje vsakemu
državljanu, da tudi on prispeva delež pomoči, pa čeprav
majhen in skoraj neopazen.
Na cesti so kot malo mače zacvilile izlizane gume
avtomobila. Nekdo je kriknil v tako hropečem in grozno
kričečem tonu, kot bi se zvijal po poslednjih smrtnih krčih
in lovil sapo. Od sivih pustih sten, ki so v tistem trenutku
postale še bolj sive in so kazale svoja mračna betonska lica
brez senc, je odmeval glas povoženega otroka. Ležal je na
travi ob cesti. Okrog so se zbrali ljudje in gledali. Deček je
zaman iskal z meglenimi očmi znan obraz. Kričal je, se
premetaval in se z okrvavljenimi prsti držal za trebuh. Na
križišču se je ustavil bel avtomobil in šele takrat so
radovedneži zaslišali cvileče tuljenje sirene. V snežno belih
haljah so možje položili otroka na nosila in ga previdno
namestili v ,,reševalni avtomobil". Za belo škatlo na štirih
kolesih se je zakadila prosojna megla cestnega prahu. Na
travi je ostala majhna luža temno rdeče tekočine.
Med vožnjo v bolnišnico se je to majhno bitje borilo za
življenje. Izgubilo je mnogo prepotrebne tekočine in se
oprijemalo še edine nitke, ki bi ga vezala na življenje. Kri,
kri, kri. .,. Ali bo pravočasno dobil to življenjsko tekočino,
ki poganja cel človeški mehanizem?
Mora, mora dobiti to lepljovo snov!Mora!
Da in dobil jo je. Enako, temno rdečo in lepljivo.
In sedaj je srečen, da njegovo življenje nemoteno teče
naprej.
Krvi je potreboval, krvi!
Lidija Svenšek, 7jb,
OŠ ,,Boris Kidrič", Kidričevo
miadi dopisniki
rk pomaga žrtvam
potresa
Pred nekaj dnevi so sporočili po
radijskih in televizijskih sprejemni-
kih, daje bil močan potres v Itahji
ui tudi v Jugoslaviji. Se vedno
čutimo lahke sunke.
Reševalne ekipe pomagajo rešiti
IZ ruševin čimveč živih in mrtvih
ljudi, ki so ostali pod ruševinami.
Sedaj vsak dan spremljam
televizijski dnevnik, ki sporoča, da
so še vedno hudi sunki, da se še
zemlja vedno ni uminla. Opažam,
da prihaja pomoč iz vseh strani.
Tudi iz Poljčan je podjetje
, Preskrba" odposlalo eno počitni-
ško hišico in nekaj šotorov
prizadetim ljudem na Tolmin-
skem, ki so ostali brez strehe nad
glavo. Teh ljudi je veliko in
moramo se truditi, da jim čim več
pomagamo, saj bi tudi oni nam
pomagali v enaki nesreči. Tudi mi,
mladi, smo sklenili pomagati tem
prizadetim ljudem, tako, da bomo
zbirali papir in denar.
Želimo, da se kaj takšnega ne bi
zgodilo nikjer in nikoli več.
Andrej^a Prešern,
6/b,0S Poljčane
medrepubuško sreča-
nje sodelujočih šol v
Črni gori
že vrsto let sodelujejo s šolami,
ki imajo približno enake pogoje
dela kot naša šola. To so šole
„Bajo Jojič" Andrijevica, ,,11.
noemvri" Slivovski Anovi, ,,Slav-
ko Rodič" Drvar, „Radoje Radoj-
čič" Ugrinovci, „lvan Murakovič"
Vinica in „Martin Kores" Podleh-
nik.
Bilo je deževno jutro. Vstala
sem z veseljem, saj je bil dan
odhoda v Črno goro. Hitro sem se
oblekla in stekla v dnevno sobo,
da si pripravim še zadnje stvari za
na pot. Posedli smo v avtomobile
in se odpeljali proti Zagrebu, kjer
smo na kolodvoiu naš vlak kaj
hitro opazili. Na oknih vlaka smo
zagledali učence iz Vinice. Hitro
smo se spoprijateljili in iz našega
kupejaje kmalu odmeval smeh.
Ža nami je ostajala temna
železniška postaja, pred nami seje
odpiral nov svet. To je bila moja
prva vožnja z vlakom. Ko sem se
vrnila v k\ipe, so vsi veselo
prepevali, Darko iz Vinice pa je
igral na harmoniko. Hitro sem se
jim pridružila. Vlak pa je enako-
merno vozil naprej. Po nekajurni
vožnji smo zagledali veliki spome-
nik v Jasenovcu. Vsi smo se
zgnetli k oknu in opazovali to
čudo.
Predvidevali smo, da boino ob
9. uri v Beogradu, vendar smo se
pripeljali komaj ob 11. uri, saj
smo med potjo večkrat stali. Hitro
smo si naložili prtljago in se
odpravili k najbližnjemu hotelu,
kjer sino prespali. Naslednje jutro
smo nadaljevali vožnjo z avtobu-
som. Nekaj kilometrov izven Beo-
grada so vstopili učenci iz Ugri-
novcev. Tudi z njimi smo se hitro
spoprijateljih.
Med potjo smo menjali dva
avtobusa. Na tretjega smo sedli v
Titovih Užicah in se začeli vzpe-
njati po strmem hribu navzgor.
Ker pa so cesto popravljali, smo
morali počakati, da so odpeljali
naprej avtomobili z dmge strani.
Šofer je zapeljal čisto k robu in
pod nami se je začelo rušiti
kamenje. Vse nas je bilo strah. Iz
torbe sem vzela malico, toda od
strahu nisem mogla jesti, saj je bil
pod nami globok prepad. Končno
so se avtonrobili le premaknih in
tako smo nadaljevali vožnjo. Sko-
raj vso pot sem mižala, razen v
predoru. Čez nekaj ur smo pre-
stopili na četrti avtobus in po
majavi cesti končno le prispeli v
Andrijevico. Stanovali smo v hote-
lu.
Pred večerjo smo v eni izmed
sob igrah na harmonike in peli.
Tako so prišli k nam še ostali
učenci iz drugih republik. Po
večerji, kije bila zelo dobra, smo
odšh spat, saj smo imeli drugo
jutro nastop in smo morali biti
spočiti.
Naslednje jutro smo se oblekli v
narodne noše. Zbrah so po enega
učenca iz vsake republike za
polagalce vencev. Med njimi sem
bila tudi jaz. Po svečanosti smo si
ogledali v šoh razstavo. Ob 10. uri
smo imeli nastop. Bili smo prvina
vrsti. Program smo izvedh dobro,
tako da so nam zelo ploskali. Po
kosilU' smo imeli še eno proslavo,
na kateri pa so nastopali mladinci
iz Ivangrada. Svojo točko so
prispevali še učenci iz Bosne in mi
iz Slovenije. Zvečer smo sedli na
avtobus in se odpeljali v Ivangrad,
kjer smo prespali v motelu Berane.
Romana MERC, 8/b,
OŠ ,,Martin Kores",
Podlehnik
cvetlični dan
V petek je tovarišica ravnateljica
objavila po zvočniku, da bomo v
soboto pobirali samoprispevke za
Rdeči križ. V zameno pa bi naj
dajali ljudem po eno cvetico. To je
bilo zelo vabljivo, zato smo skoraj
vsi dvignili roke, ker bi radi
sodelovali v akciji. S tovarišico
Korpaijevo, ki vodi na naši šoli
rdeči križ, pa smo se zmenili, da
pridemo to soboto ob 7. uri
zjutraj v šolo. Ta dan sem bila zelo
nestrpna in šla sem zgodaj spat.
Toda, ker nisem bila zaspana,
nisem mogla spati in zato sem rajši
brala. Luč me je kakor omamila in
mi naredila trudne veke, zato so se
kdaj pa kdaj same zaprle. Ugasnila
sem luč in skušala zaspati in
uspelo mi je.
Bilo je lepo sobotno jutro. Ko
sem se zbudila, sem se takoj
spomnila, da moram iti v šolo.
Hitro sem se oblekla, najedla in
odšla po Leonido, da bi skupaj
odšle po Jasno in nato v šolo. Bilo
je že kar dosti otrok, ko smo
vstopile v šolo in tovarišica je že
delila šopke rož. Kmalu smo jih
imeli vsi polne košarice. Povedala
je, da je ta akcija za ostarele, za
Tolminsko . . . Dobili smo kangli-
ce z rdečim križem, v njo naj bi
ljudje metali denar.
Veselo smo odšle in smo smele
ljudi prositi za denar na avtobusni
in železmški postaji. Nekateri so
bili grobi in nas kar hoteli
prešlišati, drugim pa je na ustili
igral dobrodušen smehljaj in so
radi segM v žep po denar. Ko se
nam je zdelo, da smo nabrale
dovolj denaija, sem se jaz vrnila v
šolo, kjer je bila moja kanglica
med najtežjimi, saj smo zbrale
skoraj sam drobiž. Dobila sem
malico in se zadovoljna vrnila
domov.
Mislim, da bi lahko vsak človek
dal vsaj ■ en dinar, saj bi lahko
temeljito, premislil, da je ta denar
namenjen tistim, ki so pomoči
potrebni.
Simona Berden,
OŠ ,,Franc Osojnik",
5/b,Ptuj
obiskala nas je pisate-
ljica branka jurca
V petek, dne 4. junija 1976 smo
na naši šoh pričakovali obisk
Branke Jurce. Tega obiska smo se
zelo razveselili. S težkun pričako-
vanjem smo sedeh na svojih
mestili in čakali, kdaj bo prišla
pisateljica. Končno smo le
dočakali trenutek, ko je pred nas
stopila Branka Jurca, vsi smo jo
toplo pozdravili in pripovedovat je
začela.
Najprej je povedala, kako in kje
je napisala knjigo Cuj in Katka.
Zvedeli smo, odkod je dobila
misel, da bi napisala to knjigo.
Dobila jo je na Mestnem vrhu, pri
Potrčevem bratu. Pri tej domačiji
so imeh ljubeznivega psička.
Temu psičku je bilo ime Lumpi.
Pisateljica si je mislila: o tem
psičku pa moram nekaj napisati.
In napisala je, psičku v knjigi ni
ime Lumpi, temveč Cuj. Ta knjiga
bo prevedena v češčino.
Zvedeli smo, kako je napisala
knjigo Ko zonjo jagode. Seznanili
smo se odkod je vzela imena
Jagoda, Gromska' strela itd. Ta
knjiga bo prišla v zbirko zlata
knjiga.
Prepustila je tudi nam vprašanja.
Lepo smo sodelovali z njo. Mnogo
učencev je postavljalo zanimiva
vprašanja, na katera je Branka
Jurca prav rada odgovarjala. Za
konec smo se ji zali valili za obisk
pri nas, in ji dali šopek cvetlic.
Učenci naše šole želimo, da bi se
še kdaj videli z Branko Jurco.
Rosanda Dabič,
OŠ, ,;FrancOsojnik",
Ptuj
naša srečanja
Gostovanje v Zagrebu
Ob 29. novembru, dnevu
republike, smo bili gostje v
Zagrebu Zjutraj smo se odpeljah z
avtobusom proti sosedni republiki
Hrvatski. Zbrali smo nekaj članov
krožkov, ki so bili pripravljeni, da
gostujejo. To so bili: deklamatorji,
folklorna skupina, pevski zbor in
harmonikar.
V Zagrebu so nas sprejeli
zastopniki tovarne olja „Zvijez-
da". Ob prihodu v prostore
tovarne so nam delavke uslužno
slekle plašče in jih obesile, česar
nismo navajeni in še nikjer nismo
bili deležni take pozornosti.
Potem smo imeh malico. Bogato
obloženi sendviči in topel čaj so
se nam zelo prilegli, saj se je pot
vlekla precej časa. Nekaj časa smo
se pripravljali na nastop, ki smo ga
pripravih. Program je nemoteno
tekel do konca. Ob koncu nam je
predsednica mladine prebrala
pozdravno pismo tovarišu Titu.
Nekaj tovarišev je izročilo cvetje
našim učiteljem, ki so vodili
krožke. Skupaj z zastopniki
tovarne smo šh na kosilo. Kosilo
je bilo „perfektno". Dva naša
učenca sta^ nam med kosilom
igrala na harmoniko.
Po kosilU' smo šli po mestu, da
smo SI ga ogledah. Ogledali smo si
muzej, v katerem so razstavljene
predvsem stare ure. Videli smo
obleko grofa, dvorano, ki jo
imenujejo koncertna dvorana in še
več. Ustavili smo se na Markovem
trgu, na katerem je bil kronan
Matija Gubec. Po ogledu mesta
smo se veseli in se zadovoljni krnili
proti Sloveniji.
Za zalivalo pa je tovarna olja
, Zvijezda" pod^a vsakemu
nastopajočemu paket, v katerem
je bilo: olje, mast, m^oneze in
margarina. Osebno sem bila z
gostovanjem v Zagrebu zelo
zadovoljna, kajti takšnega gosto-
ljubja, kot so nam ga pokazali
Zagrebčani, .še nisem doživela.
Mi smo se jim pozneje še
pismeno zahvalili za vse, kar smo
prijetnega pri njih doživeli in
pravzaprav si želimo, da se vez
med nami in njihovo delovno
organizacijo ne bi pretrgala. To je
vez bratstva in enotnosti med
narodi, ki sojo stkah že naši borci
in jo mi — v svobodni domovini -
moramo še naprej tkati.
Leonida Vodušek,
7/a, OŠ Poljčane
naš športni dan
V jeseni smo imeli športni dan.
Med potjo, smo peli in si
pripovedovali, razne šale. Prvi,
drugi in tretji razred smo šli proti
Paradižu. Ustavili smo se na lepi
sončni jasi. Fantje so šli v gozd.
Nekateri fantje so plezali na
drevesa in se šli partizane.
Ko smo bili lačni, smo dobili
malico. Žena z bližnje kmetije
nam je dala poln zaboj jabolk. Bili
smo zelo veseli.
Ne bomo pozabili te družine.
Potem smo še zapeli nekaj lepih
pesmic. Ko smo se vračali, smo
bdi veseli in vso pot peli.
Vesna Krajnc, 3/a,
OŠ Cirkulane
njene ocl
Ima lepe oči. Polne so zaupajija
m so kakor knstal, ki se svetijo
tudi ponoči. V njih sije toplota in
zvestoba; so kakor nebo v lepem
vremenu.
Kadar je razočarana, se mi zdi,
da se bodo te modre oči spreme-
mle v pepel, da odhajajo daleč in
jih ne bom več videla.
To so oči moje mame.
Danica Kokol,5/b,
OŠ Cirkulane
moja mamica
Mamica je delavna. Ona pndno
dela. Zdaj reže, nosi rože m koplje.
Dela tudi na njivi in doma. Lepo
skrbi za sestrico m mene. Imam jo
zelo rada.
Ivanka Kokol, 1 /a,
OŠ Curkulane
moj domači kraj
V mojem domačem kraju je lepo,
saj rože in drevesa cveto.
Po drevestih se ptički podijo,
in pesmi žvrgolijo.
Okrog vogalov se otroci podijo,
in metulje lovijo.
Po cestah avtomobili drvijo,
konji in krave doma v hlevu spijo.
Jelka Zupanič, 8/a, OŠ Hajdina
tednik - četrtek, 1. julija 1976
7. stran
v ponedeljek so se na 21. seji se-
stali delegati driižbeno-političnega
/bora skupščine občine Ptuj. Seji
so poleg predstavnikov državnih in
pravosodnih organov občine, pri-
sostvovali še Stojan F^ožar, sekretar
sveta skupnosti podravskih občin
in .lože Kalinger družbeni
pravobranilec samoupravljanja.
Po ugotovitvi sklepčnosti zbora,
potrditvi zapisnika prejšnje seje, je
Jožica Carmanova ocenila gospo-
darska gibanja v prvih mesecih le-
tošnjega leta. Ker so v gradivu za
sejo bili podatki le za prve tri me-
sccc, je te dopolnila. Za gospodar-
ska gibanja v aprilu in maju je zna-
čilno, da se je fizični obseg proiz-
vodnje še povečeval; zaloge pa so le
minimalno poraslle. S tem je ovr-
/ena trditev, da se proizvaja samo
na zaloge. Podatki o izvozu kažejo
občuten porast, medtem ko uvoz
rasle nad predvidevanji. Prav tako
je \iden porast produktivnosti. Z
novim zaposlovanjem se nadaljuje:
narašča hitreje v negospodarstvu
kot v ogspodarstvu. Kar za .M od-
stotkov pa se je povečala
nezaposlenost v občini.
Ko je Stojan Požar poročal o de-
lu sveta skupnosti podravskih ob-
čin \ obdobju marca 1975 marec
1976, je povedal, da jc medobčin-
sko sodelovanje v regiji steklo bolj
organi/irano, vendar so dosežki na
področju gospodarskega sodelo-
vanja dt>kaj šibki. Premalo pa je
čutili programske usmeritve delo-
vanja skupnosti občin s strani sa-
mih občin, povezanih v skupnosti
podra\skih občin. Zbor je poročilo
\ celoti'sprejel. V nadaljevanju so
delegati šc razpravljali o delu druž-
Člani ZRVS in ZSMS na
petem taktično-orientacijskem
tekmovanju v Ormožu
Peto republiško taktično-orien-
lacijsko tekmovanje, ki je bilo v
petek in v soboto 25. in 26. junija
1976 v Ormožu sta organizirala
ZRVS Slovenije in republiška kon-
lerenca ZSMS. Udeležilo se ga je
49 ekip ZRVS in 48 ekip ZSMS iz
49 slovenskih občin. Med šte-
vilnimi gosti, ki so pozdravili to
tekmovanje, so bili Miha Butara,
republiški sekretar /a ljudsko
obrambo, zastopniki teritorialnih
enot z Vladom Hraševcem na čelu,
predsednik republiškega odbora
ZRVS Slavko Korban in pred-
sednik RK ZSMS I jubo Jasnič.
Tekmovanje je začel l jubo Jas-
nič, ki je v svojem govoru povda-
ril, da sprejeti koncept SLO, nje-
govo podružbljanje in vnašanje
samoupravne koncepcije tudi v to
obliko življenja in dela našega de-
lovnega človeka, ne pomeni samo,
da vsakdo izmed nas nosi del od-
govornosti za varnost našega raz-
voja in s tem razvoja celotne
samoupravne socialistične družbe,
temveč pomeni njegovo nenehno
preverjanje v teoriji naučenega in v
praksi do danes velikokrat doka-
zane vrednosti sprejetega koncepta
obrambe sistema in države ob
agresiji s katerekoli strani. Pomeni
istočastno nenehno aktivnost
družbenopolitičnih organizacij, še
posebno pa ZSMS kot naslednice
slavnega KNOJ-a. Bratstvo in
enotnost (osnova naše svobode in
miru) se skozi sistem SLO in
družbeno samozaščito utrjujeta in
podkrepljujeta. Ta koncept mora-
mo do konca izpeljati kot naraven
izraz naše samoupravne sociali-
stične družbe, v kateri je vsak de-
lovni človek in občan pripravljen
branili uspehe socialistične revohi
cijc.
Po icm ko jc 1 jubo Jasnič odprl
tekmovanje, so ekipe tako /RVS
kol tudi /SMS odšle svojim nalo-
gam naproti. Prvega dne so mla-
dinci opravili streljanje s pištolo,
člani /RVS pa so reševali taktične
naloge. V nočnem pohodu, ki so se
ga udeležile vse ekipe, so te nasto-
pile v vlogi i/vidniške skupine —
patrulje in so morale na ,,začasno
/asedencm ozemlju" vzpostaviti
zve^o z občinskim štabom TO in
zbrati podatke o ,,sovražniku".
Nočni pohod je potekal v okolišči-
nah ,,okupacije". Člani ZRVS so
poleg taktične naloge reševali še
naloge iz vojaške teorije, naloge jz
topografije in telesne zmogljivosti;
člani ZSMS pa naloge iz topogra-
fije, telesne zmogljivosti, raz-
stavljanja in sestavljanja puške M
48 ter iz tematike NOB — ,,Tito,
poti naše /mage".
rckmovanje je bilo končano \
popoldanskih urah v sobt)lo.
Ptuj sla zastopali ekipi / RVS in
/SMS. Obe ekipi sla nastopili kol
ena ekipa, ocenjeni pa sta bili vsa-
ka /ase. V ekipi /SMS so nastopili
Janko Primožič, Radi KomcI in
Igor Primožič; ekipo /RVS pa so
sestavljali lo/e Perko, Marjan
Krajnik in Maijan Kovačec. Mla-
dinska ekipa je /asedla t)dlično 5.
mesto, ekipa / RVS pa 7, mesto.
\Ki
Na položaju.
PESTRO DELO OSNOVNE
ORGANIZACIJE ZSMS V
ŠOLSKEM CENTRU Z^
GOSPODARSTVO IN
UPRAVO JOŽE LACKO"
PTUJ
DEJAVNOST MLADIH
VŠCGU
Osnovna organizacija ZS.MS v
tej šoli beleži iz leta v leto boljši
uspeh svojega dela. .Merilo uspeha
lu samo v kvaliteti dela, temveč
tudi v množičnosti. V novo šolsko
li'to 1975/76 je osnovna orga-
ni/acija vstopila z novim votlst-
vom, ki je kljub svoji neizkuše-
nosti znalo pritegniti šuok krog
inlailih in se uveljaviti na številnih
poljih. Organizacijo je sko/a vse
leto vodila Zdenka Vognnec,
pomagala pa staji Rajko Kuhar m
Jelka Seljak. Na Ictiu konferenci
so SI v začetku leta zadah obšuen
program dela in ga v celoti
uresničili. Program obsega naloge
od idejno-politične vzgoje pa vse
tlo zabav in organizacije raznih
drugih pru:editev.
Pri pregledu njihovega programa
dela smo ugotovih, da je res
vsestranski, zato privlačen za
večino mladih, fako so med
.šolskim letom ustanovih aktiv
mladili komunistov, ki šteje 24.
članov. Za boljše informiranje
svojih članov so poskrbeli z izdajo
dijaškega lista. Velja omeniti še
njihovo sodelovanje s kadetsko
šolo v lai-iiu. Seveda je bilo še
mnogo drugih akcij, prireditev in
podobnega, v katerih so aktivno
sodelovah dijaki šolskega centra.
Že mnogo pa smo v zadnjem času
povedali v prid novoustanovlje-
nega dramskega krožka, ki je z
vefikim uspehom uprizoril v gle-
dališču odlomke iz del Marijana
Pineda in Veronika Deseniška m
Igro ljudske samorastnice, .\lanje
Kolednikove, Pe.seni klopotcev.
V letu ko praznujemo 30-let-
nico mladinskili delovnih akcij pa
so se mladi šolskega centra vklju-
čih tudi v lokalne akcije. Delah so
na ureditvi KiC in izkopatunah v
Volkmerjevem naselju. S tem pa
tudi zaključujemo naš obisk v OO
ZSMS v šolskem centru, mladim
želimo, da čim prijetneje in
koristneje preživijo težko pričako-
vane počitmce m da v jeseni, ko se
bodo znova vrnili v šolske klopi
pnneso s seboj kopico novih idej,
misli za še tvornejše m plodnejše
delo mladinske organizacije. .MG
Predsedniku Titu doktorat vojaških znanosti
Na sklepni svečanosti po
dvodnevnem tekmovanju pred-
stavnikov občinskih organizacij
ZRVS in ZSMS iz vse Slovenije v
Ormožu je Marica BRAZDA,
podpredsednica SO Ormož v
slavnostnem govoru poudarila
pomen in namen takih tekmovanj.
Med drugim je predlagala, da tudi
rezervni starešine in mladina,
zbrani na tekmovanju v Ormožu,
podprejo predlog, da se tovarišu
Titu dodeli doktorat vojaških
znanosti. Predlog so • navzoči
podprli z burnim aplavzem.
Ob koncu tekmovanja je
predsednik RO ZRVS, Slavko
KORBAR izročil zlato plaketo
ZRVS Slovenije občinski konfe-
renci SZDL Ormož v znak
priznanja za delo in uspehe
občinske organizacije ZRVS.
V tekmovanju je med ekipami
ZRVS že drugič zapored zmagaJa
občina Ilirska Bistrica pred
Domžalami in Brežicami. Ormož
je bil četrti, Ptuj pa sedini,
Maribor pa ni bil niti med prvimi
desetimi. Pri mladincih je zmagala
ekipa iz Domžal, sledijo Slov.
Bistrica, Ormož, Slovenske Konji-
ce in Ptuj. Maribor je bil osmi,
Dravograd pa deveti.
Med posamezniki je bil najboljši
član ZRVS iz Ormoža Maks
ANTOUC, ki je postal že drugič
absolutni republiški prvak. Drugi
je bil Anton ŽELE, tretji pa Ivan
PERKOČ, oba iz Ilirske Bistrice.
Pri mladincih je bil najboljši
Srečko KAVKA iz Domžal, drugi
Peter MLAKAR iz Slov. Konjic,
tretji Milan LONČARIČ, četrti
Stanko KOŠAR, oba iz Slov.
Bistrice, peri pa Ivan IVANUŠA iz
Ormoža.	jr
Tekmovalci v Ormožu na zbornem mestu. „ ^ t oi j • i
Foto: J. Slodnjak
KAM PO KONČANI OSEMLETKI
v ptujski občini se je v
srednje in poklicne šole do
konca preteklega tedna prija-
vilo okrog 555 učencev,
sprejetih pa bo le 460. Kam
bodo šli ostali?
Prostorska stiska v srednjih
in poklicnili šolah v Ptuju je
problem, s katerim se 3b
pričetku novega šolskega 1< ta
srečujejo dijaki, učitelji m
starši. Letos je na primer i 3
ptujski gimnaziji splošne L
pedagoške smeri sprejetih le
120 dijakinj in dijakov,
prijavilo pa se jih je 158.
Zakaj je sprejetih le 120?
Zato, ker je poleg prostorskih
težav največji problem po-
manjkanje ustreznih peda-
goških kadrov. Pri odločanju,
koga sprejeti in koga odklo-
niti so upoštevali povprečni
uspeh v zadnjih treh razredih
osemletke.
Na šolskem centru za
gospodarstvo in upravo „Jože
Lacko" delujejo poleg eko-
nomske šole še upravno
administrativna, poklicna
administrativna šola in po-
klicna šola za prodajalce. V
slednjo bodo predvidoma
sprejeli 100 učencev, ki jih
bodo prijavila trgovska pod-
jetja, za upravno administra-
tivno se je prijavilo 57
učencev, sprejetih je bilo 35,
prav toliko pa so jih sprejeU
na poklicni administrativni
šoli, kamor se jih je prijavilo
69. Na ekonomsko šolo se je
prijavilo 97 učencev, sprejetih
pa je bilo 70. Pri odločanju o
sprejemu je bil največjega
pomena učni uspeh v osmem
razredu osnovne šole, torej
odličen in prav dober, pri
dobrem uspehu pa so
odločale ocene iz ,,javnih"
predmetov.
Na šolski center za kovinsko
stroko se je doslej prijavilo okrog
55 kandidatov, sprejeli pa jih
bodo 60, medtem ko se je na
pokhcno poljedeljsko živinorejsko
šolo prijavilo doslej 14 kandida-
tov, sprejmejo pa jih lahko okrog
40.
Po podatkih so glede na število
prijavljenih, sprejeh najmanj učen-
cev v poklicno administrativno
šolo, saj so jih odklonih kar 34.
Tudi na drugih šolah se število
odklonjenili učencev suče okrog
20 in čez.
Kam bodo šh vsi ti, ki niso bih
sprejeti? To vprašanje so nenehno
postavljah pred človeka. Prav
gotovo položaj v .Mariboru in v
ostahh srednješolskih centrih v
Sloveniji ni nič bolj rožnat. Zato
je res čas, da začnemo z
intenzivnimi pripravami na grad-
njo šolskega prostora v občini,
seveda pa se bo gradnja pričela le
v pnmeru, če bomo na
referendumu izglasovali občinski
samoprispevek za gradnjo šolskega
prostora v občini. Kajti, usmer-
jeno izobraževanje prinaša še večje
prostorske in kadrovske potrebe.
Največji problem bo resnično
P ROS 10 R za vse znanja željne
mlade občane. Zatorej čimprej
začnimo, saj je bolje začeti pozno
kot nikoh!	N. Poljanček
V minulem tednu je bilo na naših cestah, kljub običajni gneči, ki
vlada v tem času, dokaj mirno. To je dokaz več, da postajajo
avtomobilisti in tudi drugi udeleženci v prometu, vedno bolj
disciplinirani. Velik delež k prometni varnosti na naših cestah pa pripada
organom prometne varnosti, ki dan za dnem budno spremljajo vožnje
udeležencev v prometu.
PREVELIKA HITROST
25. junija ob 0.45 se je v Podvincih pri Ptuju pripetila prometna
nezgoda zaradi prevelike hitrosti. Voznik osebnega avtomobila. Ljubo
Horvat iz Ptuja je z osebnim avtomobilom vozil iz smeri Pacinja proti
Ptuju. V Podvincih ga je zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku začelo
zanašati, zapeljal je izven vozišča na desno stran, nato je z vozilom znova
zapeljal na vozišče in se obrnil za 360 stopinj. V nesreči seje huje telesno
poškodoval; nastala je materialna škoda v višini 25.000 dinarjev.
22. junija, okrog 14.30 so našli mrtvega 4-letnega Mirana Sršo iz
Vodrancev pri Ormožu. Točnega vzroka smrti še ne vedo. Obstaja pa
sum, da je fantek, ko se je prenehal igrati z bratom, odšel v gospodarsko
poslopje, kjer se je dotaknil grla žarnice. Z električno žarnico so ogrevali
piščance.
Strela, ki je udarila 23. junija okrog 16. ure v gospodarsko poslopje
Lovrenca Atiuška iz Sedlaška 122, je zanetila požar, gospodarsko
polopje, zgrajeno iz brunje zgorelo do tal. Škode je za približno 20.(KK)
dinarjev.
roj Čebel na avtobusni postaji
Ptujska avtobusna postaja je pretekli četrtek imela zelo ,,redke" in
neobičajne obiskovalce. Poleg gneče, ki jo ustvarjajo dnevno avtobusi in
potniki, so jo tokrat zagodle čebele, ki so v velikem roju zasedle na brezo
v bližini postaje. Vznemirjenost, ki je zajela vse, ki so bili v bližini, je
potešil ptujski čebelar, ki jih je spravil v panj.	MG
Ekipa Ptuja na rallyju „Sutjeska'
Na letošnjem tradicionalnem ra-
llvju ..Sutjeska" bodo vozili tudi
ptujski ralysti (Repič, Kokol.
Krajnc in Turnšek). ki krenejo na
pot preko Ljubljane.Karlovca, Ti-
tove Korenice, /adra, Dubrovnika
na Tjeniište. Rallv prične 1. 7. in
konča 4. julija na Dan borca.
Udeležencem /climo srečno pol
anc
vreme
do nedelje, 11, julija 1976.
Prvi krajec bo v nedeljo, 4.
julija ob 18.28.
NAPOVED: do nedelje, 4.
julija bo lepo vreme. V začetku
prihodnjega tedna bodo plohe.
V drugi polovici prihodnjega
tedna bo lepo in vroče do 30
stopinj Celzija.
Nadaljni izgledi: v dneh od
11. do 14. juKja je nevarnost
nevihte, nato vroče s popoldan-
skimi nevihtami in z nočno
bliskavico. V dneh od 19. do 2 3.
julija je nevarnost ploh, neviht
in tudi močno neuije bo šlo
skozi Slovenijo. Pametno bo, da
z žetvijo pohitimo.
Alojz Cestnik
ODGOVORNO
O POMEMBNIH ZADEVAH
benega pravobranilca samouprav-
ljanja v Mariboru, delu postaje mi-
lice v Piuju, občinskega javnega to-
žilstva v Ptuju, občinskega sodišča
Ptuj, občinskega sodišča za prekr-
ške Ptuj in občinskega javnega pra-
vobranilstva Ptuj. Poročila o delu
je /bor sprejel in sprejel sklep, da se
uredijo materialni, kadrovski in
prostorski pogoji /a polno uveljav-
ljanje družbene vloge organov pre-
gona, varnosti in pravosodja.
Ra/prava je tekla tudi o osnutku
poslovnika skupščine občine Ptuj,
ki predstavlja kakovosten prispe-
vek k nadaljnjemu uveljavljanju
delegatskega sistema in na njem
grajenega skupščinskega sistema.
Obogaten je s številnimi izkušnjami
dvc-lctncga delovanja delegatskega
sistema. V nadaljevanju je /bor
sprejel osnutek družbenega dogo-
vora o družbeni samo/aščiti,
picdlog sklepa k družbenemu do-
govoru o načinu uporabe in uprav-
ljanju s sredstvi solidarnosti za od-
odpravljanje posledic naravnih ne-
sreč. Istočasno s sprejemom skle-
pa pa je /bor pooblastil izvršni
svet, da lahko sprejema sklepe o iz-
dvajanju zbranih sredstev za soli-
darnost.
Delegatskih vprašanj to pot ni
bilo. Pač pa je zbor zelo zavzeto
razpravljal o stanju vpisa v ptujske
srednje in poklicne šole. Stanje na
tem področju zahteva takojšnjo,
vendar učinkovito akcijo vseh
družbenih dejavnikov. Ob tem pa
se vsiljuje misel, da stanje, s kate-
rim se srečujemo v sedanjem tre-
nutku nikakor ni novo saj je pri-
sotno že dalj časa. Še bolj pa se bo
krepilo v prihodnjem šolskem letu,
ko bomo prešli na usmerjeno izo-
braževanje. Prav zdajšnja situacija
mora razbliniti še zadnje pomisleke
glede uvedbe referenduma za sred-
nješolski prostor.
Včeraj dopoldne sta zasedala še
/bor /druženega dela in /bor kra-
jevnih skupnosti, ki sta imela v
glavnem enak dnevni red, le s to
ra/liko, da sta o šestih točkah
dnevnega reda tudi sklepala, dočim
je družbeno-politični /bor o njih le
ra/pravljal in /avzemal stališča. Šlo
jc namreč za nekatere predloge in
osnutke odlokov, ki so v pristojno-
sti zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti.	MG
Na osrednji republiški proslavi ob dnevu samoupravljalcev, 27. juni-
ja, so delavci šestih delovnih organizacij prejeli priznanja za izjemne
dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov.
Priznanja in nagrade za uspešno organiziranje in uresničevanje
samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je
prejelo deset posameznikov. Med njimi tudi znani družbeno-politični de-
lavki Vida Brumen iz Lenarta in Terezija Štefančič iz Ormoža. Obema
naše iskrene čestitke!	MG
RODILE SO:
ferezija Repenšek, Spuhlja 106
dečka: Maijana^ Munda,
Šardinje 6 - dekhco; Marija Klmc,
Draženska C. 10 - Mannko; Juvita
Pahič, Sp. Jablane 50 Marjana;
Valenja Bohinc, Cinl-Metodov
dr. 12 - deklico; Ana Pesek,
Zlatohčje 76 - dečka; Ivanka
Kaučič, Prvenci 2 deklico;
Manja Kovačec, Slovenja vas n. h.
Aleksandra; Slavica .MikuUč,
Kvedrova 2 - Dejana; Irena
Butolen, Strejaci 6 - Silva; Silva
Bezjak, Eornun n. h. - Uroša:
.Manja Hergan, Šikole 39 -
deklico; Manja Bombek, Hranji-
gova 7 - dekhco; Manja Kokol,
Strajna 40 - Romana; .Marija
Gabrovec, Dravinjski vrh 58 -
deklico; Mira Bratuša, Cerovec 37
- Mojco: Marija Cerni, Kajuhova
5 - deklico; Juhjana Krabonja.
Lešmca 37 - dekhco; Marta
Šegula, Slomi n. h. - dečka; Ana
Plazar, Zlatohčje 27 - Majo;
Manja 1'orštnanč, Stojnci 87
dečka; .Marija Anžel, Krčevina
102 dečka; Manja .Močnik,
Rabeljčja vas 29 Danijelo;
Ehzabeta Mar, Sakušak 50 -
f.lizabeto; Terezija Stojnšek, Cer-
možiše 5 0 - lidijo; Kristina
Rožmann, Stojnci 69 Kristino;
Majda .Mohonč, Peršonova 49
dečka; .Mihca Pučko. Rakova 15
- Jožeka; Manja Muheljič, Turški
vrh 12 deklico;.
POROKE:
Ivan .Majhen, Karlovec 1 in
Ljubica Verlak, Zavrč 11; Jakob
Karner, Vinski vrh 37 in Amalija
Kmetec, .Mejna cesta 10; i^ranček
Alič, Mhnska c. 6 in Lidija
llabjanič, Kidnčevo 3;.
UMRLI SO:
Roza Medved, Pleterje 35, roj.
1898, umrla 19. junija 1976;.^van
Cerne, Sp. Hajdina 141, roj. 1919,
umrl 23. junija 1976; Milan
Koščak, Vuzmetinci 8, roj, 19.
junija 1974, umrl 27.jumja 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK Izhaja ob četrtkih
Uredništvo in uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov m storitev v pronnetu spada TEDNIK
nned proizvode, za katere se ne plačuje temel)ni davek od prometa
proizvodov.