ISSN 0040-7712 9 770040 771208 APRIL. 2002 LETNIK XXXX CENA 350 SIT KAZALO Revija za tehniška ustvarjalnost mladih APRIL 2002, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirata: Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnis Kanja je model, s katerim , užitek. Ker je povsem razteg, 8 z njim podamo na teren »» s kolesor^/ Foto!" KAZALO 1 8 667 1 2 5 10 12 14 26 28 V KRALJESTVU PLASTIČNIH MAKET - NURNBERG 2002 . MAKETA NOSILNE RAKETE SOJUZ U-2 Z VESOLJSKO LADJO SOJUZ TM-12. KANJA. OBNOVIMO SI STAREGA PONIJA - 2. DEL MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (10. DEL) - KB-3 JADRAN. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - LOCKHEED P2V-7 (SP-H) NEPTUNE AVTOVKLOP AKVARIJSKE ČRPALKE. 30 32 33 34 36 38 40 OKRASNE PLOŠČICE IN ROČICE POUDARIJO KONČNI VIDEZ VRAT. ZAPESTNICE GUGALNICA MALI REGAL. MODNI DODATKI IZ PAPIRJA DARILNE VREČKE. UGANKARSKI KOTIČEK Tir 8 april 2002 1 REPORTAŽA r; V kraljestvu plastičnih maket Nurnberg 2002 MITJA MARUŠKO Letošnja predstavitev maketarskih no¬ vosti na niirnberškem sejmu je potrdila zag¬ nanost velikih proizvajalcev, da si ohranijo tržne deleže, ki jih nenehno ogrožajo pro¬ nicljivi manjši proizvajalci s ponudbo ka¬ kovostnih in zanimivih maket. Slovenski maketarski trg pa bo letos najverjetneje do¬ končno osiromašen za makete britanskega Airfixa in kakovostne barve Humbrol, Žalostno, toda resnično. Revell Revellova stojnica in katalog sta ponu¬ dila številne novosti, ki kažejo Revellove po¬ vezave z azijskimi proizvajalci. Tako bo tudi letos nekaj izvrstnih Hasegawinih maket v Revellovi preobleki dostopnih po bistveno nižjih cenah. Uvoznik, podjetje Hibisco d. o. o. pa za naš trg obljublja dobro oskrbo. V pregledu Revellovih novosti vam poleg kode proizvoda navajamo tudi predvideno četrtletje izida posamezne makete. V merilu 1 : 144 se nam obetajo letala boeing E-3A sentry AWACS (04364 - 11), sovjetski eksperimentalni MiG 1.44 (04028 - IV), airbus A-310 v Interflugovih barvah (04254 - I), britanski bae 146-100 firme TNT (04042 - III), airbus A 330-300 (04235 - III) in veličastni prototip airbusa A380 (04230 - IV). V najbolj razširjenem merilu 1 : 72 se lahko nadejamo popolnoma nove upodobi¬ tve nemškega vodnega velikana blohm & voss BV 222, ki bo čez krila meril kar 639 mm (04383 - IV), nekdanji Matchboxov vic- kers vvellington Mk.X (04601 - III), Itale- rijev grumman F-6F5 hellcat (04140 - III), republic P-47D thunderbolt (04155 - II), znova natisnjeni britanski bombnik avro lan- caster »dam buster« (04630 - I), tornado »black thunder« (04631 - I), hawker harrier GR.MK.7 (04634 - I), nekdanji Monogramov velikan convair B-36H/RB-36F »peacemaker« (04632 - I), verjetno povsem novi dassault breguet atlantic 1 (04384 - IV), lockheed SR-71 »blackbird« (04636 - III), F-16C ‘block 50 USAF (04633 - I), fiat G-91 »tigermeet« (04635 - I), nekdanji Flasegawin protipod- morniški lovec grumman S-2A tracker (04629 - I), nekdanji Matchboxov heli- Revell: F-16C block 50 (1 : 72) Revell: tornado »black thunder « (I : 72) kopter SA 365 dauphin (04467 - I), nekda¬ nji Italerijev eurocopter AS 532 cougar/su- per puma, ki ga je naročila tudi Slovenska vojska (04472 - I) in evropski projekt EH 101 merlin Mk.3 v barvah britanskih kralje¬ vih zračnih sil (04468 - I). Novosti v merilu 1 : 48 so enako številne: tu sta Monogramova oz. Aurorina ponatisa dveh lovcev iz prve svetovne vojne britan¬ skega S.E 5a (04570 - I) in nemškega fokker- ja D VII (04574) (namesto Monogramovega ponatisa, bi bila Dragonova maketa lepo ka¬ kovostno presenečenje), morda povsem nov hawker hurricane MK.IIC (04571 - I) in nemški reakcijski bombnik arado Ar 234 C (04501 - IV), medtem ko sta ameriški lovec curtiss P-40E »warhawk« (04566 - I) in bo¬ eing B-17G »leteča trdnjava« (04569 - I) po¬ natisa Monogramovih maket. Tu so še nek¬ danji Hasegawin japonski strmoglavec aichi D3A1 type 99 »val« (04565 - I). upajoč na Hasegawin P-51 D mustang (04512 - III), nekdanji Hasegavvin messerschmitt Bf 109E- 4/7 (04572 - II), nekdanji Monogramov ces¬ sna A-37 »dragonflv« (04503 - III), F/A-18E super hornet (04515 - II), F-104 G starfigh- ter (04552 - IV), nekdanja Hasegawina ma¬ keta mornariškega helikopterja sikorsky SH- 3H sea king (04466 - 1), helikopter sikorskv CH-53 GS (KWS) (04446 - III), helikopter si- korsky MH-60K (04458 - II) in eurocopter E C-135 »polizei« (04428 - III). Makete v merilu 1 : 32 so bile pred deset¬ letji Revellov monopol. V osveženi izdaji nam bo na voljo japonski lovec mitsubishi A6M5 zero-sen (04717 - I), F-4F phantom v barviti poslikavi »Wild Horse« nemške lov¬ ske eskadrilje JG 71 bo ponatis stare Revel¬ love makete, morda pa tudi presenečenje z novim odlitkom (04706 - IV), MiG-29 »ful- crum« bo prav tako ponatis Revellove uspe¬ šnice z zanimivo poslikavo (04707 - IV), MiG-21 F-13 »fishbed« pa verjetno ne bo kaj drugega kot le ponatis starih kalupov, če¬ prav si mnogi obetajo kakšno presenečenje s Kitajskega (04719 - III). Revell (nekdanji Italeri): eurocopter AS 532 cougar/superpuma (I : 72) Revell: airbus A330-300 (1 : 144) Po lanskoletni premieri Monogramovih izdaj »že obarvanih« maket ponuja Revell evropskemu trgu serijo petih letalskih ma¬ ket, ki ne potrebujejo barvanja sestavnih de¬ lov, le nalepke nanesemo na pravkar zleplje¬ no maketo v merilu 1 : 48. Tovrstni izdelki so zanimivi za maketarske začetnike, med resnimi graditelji pa niso doživele prijazne¬ ga sprejema. V zbirki »Profinish« bodo na vo¬ ljo ameriška lovca P-51 »mustang« (04591 - I) in P-47D »thunderbolt« (04592 - I), nemški lovec focke wulf Fw-190 (04593 - I), sodobni ameriški lovec F-16 v barvah akrobatske skupine Thunderbirds (04594 - I) ter AV-8B harrier (04595 - I). V povsem novi seriji maket »Easykit« v merilu 1 : 100 pa bodo na voljo že pobarvani sestavni deli za makete tornada IDS (06610 - I), F-14 tom- cat (06611 - I), eurofighter tvphoon (06612 - I), tornado GR Mk.l (06613 - I), F-15 eagle (06615 - IV) in F-4 E/F phantom (06614 - IV). Za sestavljanje teh maket ne boste po¬ trebovali lepila. Lani predstavljena novost »Magic Flight« prinaša v magnetnem polju lebdečega bri¬ tanskega lovca spitfire Mk.V (09105 - IV) in slavnega fokkerja Dr.I (09104 - III) v barvah znanega nemškega asa Rdečega barona v merilu 1 : 72. Popularnost serije »MiniKits«, ki jo predstavljajo že pobarvane enostavne makete v različnih merilih, namenjene naj¬ mlajšim maketarjem, opravičuje naslednje novosti: airbus A 380 (06582 - II), satic be¬ luga (06581 - II), concorde Air France (06547 - II), F-16 »Thunderbirds« (06589 - I), F-14 black tomcat (06586 - I), F7A-18 »Blue Angels« (06585 - I), F-104 starfighter Revell (nekdanji Monogram): fokker D. VII (1:48) Revell (Monogram): S.E 5 a (1: 48) Revell: (J.S.S. Enterprise (1: 400) Revell (Esci): BMW R 75 s prikolico (I : 9) april 2002 TIKl 8 2 REPORTAŽA (06584 - II), LZ-129 Zeppelin (06580 - II), junkers Ju-52 (06583 - II), fokker Dr.I (06579 - II), EC-135 police (06587 - I) in BK-117 »space ship« (06588 - I). Med maketami ladij bomo znova dočakali ponatise nekaterih dobrih Revellovih klasič¬ nih maket in že pričakovano uporabo tujih kalupov. Španska galeja v merilu 1 : 96 je sta¬ rejša Revellova maketa (05620 - II), H.M.S. Bounty v merilu 1:110 (05404 - IV), luški vlačilec Lucky XI v merilu 1:108 (05207 - I) in topnjača U.S.S. Defiance v merilu 1 : 131 (05008 - III) so klasični Revellovi izdelki. U.S.S. Missouri v merilu 1 : 350 (05071 - I) bo upodobitev izvedenke s konca 2. svetovne vojne. Maketa ruske podmornice razreda ty- phoon v merilu 1 : 400 (05073 - I) naj bi bila ruskega izvora. Maketa ameriške letalonosil¬ ke U.S.S. Enterprise v merilu I : 400 (05087 - I) dolguje kalup nekdanji Aurori, U.S.S. Carl Vinson v merilu 1 : 7020 (05090) pa je zna¬ nec iz Italerijevih katalogov. Floto »Mini- ships« bo popestrila Queen Elisabeth II v me¬ rilu 1 : 1200(06821 - IV). Ekipa maket dirkalnikov bo bogatejša za Panasonic toyota racing TF 102 v merilu 1 : 24 (07224 - IV) in ferrari 312 T v merilu 1:12 (07490 - III). Maketam avtomobilov v merilu 1 : 24 se bodo pridružili beetle »tu- ning version« (07394 - IV), mercedes-benz typ 540 K cabriolet (0793 - I), lancia 037 ’84 (07231 - III), ford escort »zakspeed« (07232 - III), mitsubishi lancer evolution VI ’99 (07226 - III), porsche 934 RSR (07233 - IV), ferrari mythos v izvedbi Pininfarina (07342 - I), ferrari F4D (07323 - 0, MG TC (07392 - I) in ferrari F50 coupe (07370 - I). Jaguar E-type (XK-E) bo v merilu 1 : 8 pravi velikan (07390 - I), nič manjši pa ne bo ’57 chevy coupe v merilu 1 : 12 (07489 - II). Vozni park tovornih vozil v merilu 1 : 24 lahko raz¬ širite s tovornjakom MAN TG-A (07550 - IV), prikolico »schmitz« (07562 - I), tovornjakom s plugom unimog U 1300 L (07565 - I) in čudovitim DAF 95 XF s panoramo nočnega Kolna na prikolici (07566 - IV). Med maketami motorjev zasledimo le eno novost - Vincent black shadow (07920 - I) v merilu 1:12, zato pa je v seriji »Easy- kit«, ki ponuja lahko sestavljive in pobarva¬ ne dele na voljo chrysler PT cruiser v merilu 1 : 25 (07114 - I) in ponoči sijoča gusarska ladja (07614 - II). Mlajšim maketarjem je na¬ menjena nova serija avtomobilski maket »Metal kit«, ki jo sestavljajo že pobarvani ko¬ vinski deli, ki jih zlahka sestavimo z malo le¬ pila. V merilu 1:18 bodo na voljo ford mu¬ stang GT ’65 (28402 - II), Iandrover serije III 109 (28404 - II), ’4l chevy convertible (28407); v merilu 1 : 43 pa porsche 911 RSR (28001 - II), porsche 934 turbo (28002 - II) , renault 5 turbo (28003 - II), renault clio V6 trophy (28004 - II), land rover freelan- Revell (Monogmm): boeing B-17G (1 : 48) Revell: DAF 95 XF s panoramo nočnega Kolna (1 :24) der (28005 - II) in VW kafer 1303 cabrio (28006), triumph Tr3 soft top (28007 - II), dodge viper GTS-R (28008 - II), MGB 1000 km Nurburgring ’67 (28009 - IV), Chevrolet corvette grand šport (28010 - IV), ford GT 40 »24h Dayton ’66« (28011 - IV) in porsche 911 carrera RS 2,7 (28012 - IV). Tudi zgodovinska zbirka lokomotiv v merilu 1 : 87 bo bogatejša za makete nemških lokomotiv BR 43 (02170 - II), BR 41 (02160 - III) in BR 50 (02161 - III). Štiri nove makete vojakov v merilu 1 : 35 so verjetno predloge firme ICM: nemški panzergrenadier (02612 - 1), nemški vojak z mitraljezom (02613 - II), nemški tankist z ranjenim tovarišem 1943-45 (02614 - III) in nemški mehanik 1941-42 (02615 - III). V merilu 1 : 72 najdemo skupino nemških vojakov za hitre intervencije (02522 - I) in nemške posebne enote (02524 - IV). Ponudba maket oklepnih vozil v merilu I : 72 bo popestrena z ruskim tankom T-35/85 (031.30 - IV), nemškim PzKpfw VI »kraljevim tigrom« (03129 - IV), ameriškim izvidniškim oklepnikom M2A2 bradley (03124 - I), britanskim warriorjem MCV (03128 - III) in francoskim tankom leclerc (03131 - IV). Med novimi maketami oklep¬ nih vozil v merilu 1 : 35 pa zasledimo amfi¬ bijo LVT-(A) 1 »alligator« (03055 - I), LAV-25 (MC) »piranha« (03054 - I), samohodni top paladin SFH »KFOR« (03056 - II) in nemški tank leopard 2A4 »KFOR« (03053). Italerije- vega izvora pa bodo tri makete nemških mo¬ torjev in goseničarjev v merilu 1 : 9: motor zundapp KS 750 s stransko prikolico (03071 - III), BMW R 75 s stransko prikolico (03070 - IV) in NSU kettenrad (03072 - IV). Revell bogati tuyli ponudbo maketarske- ga orodja. Novo bo cianoakrilatno lepilo Re¬ vell contacta quick. Za 25 barv bo bogatejša tudi Revellova barvna paleta. Revellov kata¬ log leta 2002 ponuja kar 138 novosti in med njimi je precej povsem novih maket. Novo¬ sti tega proizvajalca lahko spremljate tudi na spletni strani www.revell.de. Italeri Trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o., za letos obljublja dobavo vseh novo¬ sti, za nameček pa je postal tudi pokrovitelj pokala Italeri Hellcr, zato si je vredno ogle¬ dati Italerijeve novosti. Kakovost in sprejem¬ ljiva cena ter pestrost ponudbe so še vedno Italerijeva odlika. V merilu 1:72 bodo med zračnimi plovi¬ li na voljo helikopter EH-101 merlin HAS 1 britanske mornarice (1219), ameriški heli¬ kopter beli UH-1F (1229), EH-101 cormo- rant kanadskega vojnega letalstva (1226), nekdanji Escijev F-8E crusader (1230), nek¬ danji Escijev A-7E corsair II (1224), nekdanji Escijev F-111A aardvark (1232), ponatis RF-84F thunderflash (1108), nekdanji Esci¬ jev F-5A freedom fighter (1231), novi mač¬ ehi MC 205 veltro (1227), povsem nov itali¬ janski bombnik savoia marchetti S.M. 79 sparviero (1225), grumman F6F-5N hellcat (1228), ponatis capronija Ca.311 (1106) in ponatis gotha Go-211 (1111). Med maketa¬ mi v merilu 1 : 48 se obetajo naslednje novo¬ sti: F-15 A/C eagle (2617), nekdanji Escijev S-3 viking (2623), nekdanji Escijev F-5E tiger II (2615), nekdanji Escijev mirage F-l CT/CR (2618), F/A-18F super hornet (2619), nekda¬ nji Escijev helikopter OH-58 A kiowa (2624), V-22 osprey (2622) in helikopter SH-60 B seahawk (2620). Posebnost je nova serija »Proline«, ki obeta že pobarvane makete in enostavno gradnjo. Najavljena sta ameriški mornariški bombnik grumman TBF-1C avenger (8001) in ruski jurišnik Il-2m3 šturmovik (8002) v merilu 1 : 48. Serija »Aviation Glory Die- Cast« ponuja kovinske makete helikopterja AH-64A apache longbow (40001) in F/A-18 hornet (40002) v merilu 1 : 72. Med maketami vozil bomo v merilu 1 : 24 našli tovornjak renault magnum 2001 (3816), MAN TG-A (3811), prikolico reefer (3815), prikolico s platneno ponjavo (3809), freightliner FLD-120 special (3814), komplet dodatkov za tovornjake (776), to¬ vornjak mercedes actros motociklične tek¬ movalne ekipe HRC honda s prikolico (3810) in maketo motorja, tovornjak renault super magnum tekmovalne ekipe Ducati (3815) in ekipe Red Buli (3806) ter tovor¬ njak ekipe Subaru (3812). Italeri je sklenil močno popestriti po¬ nudbo figur v merilu 1 : 32, zato ponuja rim¬ sko pehoto (6857) in galske vojščake iz časa Cezarjevih vojn (6857), Napoleonove huzar- je na konjih (6835) in avstrijsko pehoto (6856) iz časa Napoleonovih vojn. V merilu 1 : 72 bodo iz časov Napoleonovih vojn na voljo britanski topničarji (6041), ruski ko¬ zaki na konjih (6042), britanska lahka konje¬ nica (6040), poljska konjenica (6039) in francoski generalski štab (6037). Tu so še topništvo Unije iz ameriške državljanske voj¬ ne (6038), francoska pehota (6043) in bri¬ tanska konjenica (6044) iz vojne za neodvi¬ snost ZDA leta 1776 ter rimski (6047) in barbarski bojevniki (6048). Med upodobi¬ tvami vojaštva druge svetovne vojne bomo med novostmi našli ameriško pehoto (6046) Italeri: mačehi M.C. 205 veltro (1 : 72) Italeri: V-22 osprey (I : 48) Italeri: U.S.S. Gettysburg (1 :350) Italeri: EH 101 cormorant (1 : 72) Italeri: SH-60B seaha wk (1 : 48) TTEI 8 april 2002 3 REPORTAŽA Italeri (nekdanji Escij: F-5E tiger (1 : 48) Italeri (Esci): mirage F-l CT/CR (1 : 48) Italeri: F/A-18F super kornet (1 : 48) Italeri: MiG-29 (1 : 72) Italeri: pilotska kabina F-16 (1:9) Italeri: katjuša in havbica M-107 (1:35) Italeri: MIA2 abrams (I : 35) in nemške padalce (6045). Pri dioramah naj¬ demo srednjeveško utrdbo s figurami dveh vojska (6102) in bitko za Bulge (6103). Popestrena je tudi ponudba maket vozil v merilu 1 : 72, večinoma s ponatisi iz Escije- Italeri:panther ausf.G (1:35) vih kalupov: nemški goseničar Sd.Kfz. 251/1 (7009), ruski tank T34/76 model 42 (7008), izraelski tank merkava (7005), ruski tank T-62 (7006), nemški tank PzKpfw IV (7007) in dodge WC-51 (7010). Novosti v merilu 1 : 35 predstavljajo po¬ natis ruske katjuše (6242), amfibija LVT (A) 5 (6396) in DUKW (6392), SdKfz 10/4 flak 30 (6395), panther ausf. G (6394), demag s topom pak 38 (6383), štabno vozilo dodge (6228), ameriški tank M-60 A3 patton (6397), samohodna havbica M-107 (6248), ameriški tank M1A2 abrams (6390) in hum- mer avenger (6387). V merilu 1 : 35 bodo na voljo tudi nemška jurišna skupina (6399), nemška vojaka na počitku (6398), top pak 38 (6425) in nemška havbica 7,5 cm s po¬ sadko (6400). Med maketami ladij zasledimo le dve novosti: maketo ameriškega rušilca U.S.S. Gettysburg v merilu 1 : 350 in ameriške le¬ talonosilke U.S.S. Roosevelt v merilu 1 : 720 (5531). Tudi Italeri se ni mogel upreti posegu na trg kovinskih maket, zato ponuja maketi focke wulfa Fw 190 F-8 (40501) in britanskega spitfireja Mk.XIVb (40502) v merilu 1 : 48. Maketi imata se¬ stavljivo notranjost pilotske kabine in mo¬ tor. V merilu 1 : 100 bo v seriji »Aviation Glory Die-Cast« na voljo vrsta že pobarva¬ nih maket sodobnih lovskih letal. Za na¬ daljnje podrobnosti si lahko ogledate nji¬ hovo spletno stran www.italeri.com. Heller Obseg Hellerjevih novosti je sila skro¬ men. Heller bogati ponudbo kompletov za sestavljanje, kjer poleg makete najdete še barve, čopič in lepilo. Tovrstni izdelki so priljubljeni med občasnimi graditelji maket in jih pogosto srečamo kot rojstnodnevna darila. Med pravimi novostmi pa najdemo avtomobile v merilu 1 : 43 ford focus WRC 01 (80196), mitsubishi lancer ev.Vl WRC (80197), peugeot 206 WRC '01 (80198) in v merilu I : 24 subaru impreza WRC '01 (80761) ter mitsubishi lancer WRC '01 (80734). V merilu 1 : 24 bo na voljo tudi mo¬ tor yamaha YZR 500 (80921). Heller: peugeot 206 WRC. ’01 (1: 43) Edina novost med maketami oklepnikov je francoski VAB 4 x 4 v merilu 1 : 35 (81130). Med letalskimi maketami pa so ponatisnili T6D/G texan (80434) v merilu 1 : 72. Fiat G91 R1/R3 »gina« (80433) v meri¬ lu 1 : 48 je, upamo, povsem nova maketa. Dobrodošel bo tudi ponatis britanske oklep- nice H.M.S. Hood v merilu 1 : 400 (81081). A(ademy Gasilska oprema, d. o. o., je zdaj edini uvoznik Academyjinih maket, ki so žal na vo- Academy: La-7 (1: 48) Academy: AH-1W super cobra (I : 35) Academy: M3 Stuart »honey« (1:35) ljo le v njihovi trgovini v Ljubljani. Pa poglej¬ mo nekaj novosti: Mig-21 bis fishbed-L v me¬ rilu 1 : 48 (2184) je bil najavljen že za leto 2001, težko pričakovana pa sta sovjetski lo¬ vec lavočkin La-7 (1647) in novi messersch- mitt Bf-109G-14 (1682). Veliki F/A-32 hor- net v merilu 1 : 32 (2191) tudi še ni ugledal trgovinskih polic. V »tankovskem« merilu 1 : 35 so najavljeni še helikopterji MH-60G pave hawk (2148), AH-1W super cobra (2193), beli 47D mash 1IL (2194), beli OH-58 kiowa »black death« (2195), beli UH-1C huey »frog« (2196), beli OH-58D war- rior »thugs« (2197), beli AH-IT super cobra (2198), beli UH-1C huey »heavy hog« (2199) in HTL-4 U.S. coast guard HL (2200). V merilu 1:72 mora Academy poravnati še dolgove iz leta 2001: F-8E crusader (1615), focke wulf Fw 190D-9 »papagei staf- fel« (1611), junkers Ju-87G stuka (1641), P-47D thunderbolt (2105), OV-10D bronco (1680), F-86E sabre (1681) in F2FI banshee. Med izvrstnimi maketami v merilu I : 144 pa bosta na voljo ameriška bombnika B-58 hustler (4442) in B-47 stratojet. V merilu 1 : 25 se bo pojavila radijsko vo¬ dena maketa nemškega tanka leopard 2A5 ter klasični maketi panther ausf.G (1341) in jagdpanther ausf.G (1342). V merilu 1 : 35 pričakujemo serijo ameriških lovcev tankov od britanske izvedenke achilles (1392) do M-10 (1393), M-36 jackson (1395) in M10A1 pozna izvedenka (1397) ter M-728 CEV »Vietnam«, M3A1 Stuart (1398) in M3 Stuart »honey« (1399). Serija izvedenk ameriškega terenskega vozila M-151 bo dopolnjena z iz¬ vedenko M-1551A1 z netrzajnim topom 105 mm (3003), M-151 Al s strojnico (1323) in izraelska izvedenka M-151 Al shimira (3004). V merilu 1 : 48 bosta z elektromotor¬ ji na voljo francoski tank MBT leclerc (3001) in ameriški M1A2 abrams (3002). Kangnam Kangnam je južnokorejska firma, ki jo na evropskem trgu zastopa Academy, zato so makete dosegljive tudi v trgovini Gasilske opreme Mladi tehnik v Ljubljani. Program firme Kangnam je novost na trgu, zato lahko predstavimo vso njihovo ponudbo. V merilu 1 : 35 sta na voljo dva ameriška helikopterja AH-64D apache longbow (KM-01) in AH-64 apache (KM-03). Med letali v merilu 1 : 72 najdemo A-6E intruder (KM-16), RA-5C vi- gilante (KM-17), Su-25 frogfoot (KM-18), A-4E/F skyhawk (KM-20), MiG-29 UB ful- april 2002 TTI1 8 4 PRILOGA crum (KM-22), MiG-31 foxhound (KM-24), Su-27A flanker (MK-23). V merilu 1 : 100 je izdelan Jak-38, F/A-18 hornet (KM-19) je v merilu 1 : 48 in F-5E tiger II (KM-21) v meri¬ lu 1 : 32. Makete ladij so na voljo v treh merilih. V merilu 1 : 400 so izdelane makete ameriške bojne ladje New Jersey - sodobna izvedba (KM-04), Missouri iz druge svetovne vojne (KM-05), Iowa - sodobna izvedba (KM-09), Tirpitz (KM-06) in Bismarck (KM-07). V me¬ rilu 1 : 600 so sodobna ameriška letalonosil¬ ka Enterprise (KM-08) in ameriške bojne ladje tipa new jersey - sodobna izvedba (KM-13), Missouri iz druge svetovne vojne (KM-14) in Iowa - sodobna izvedba (KM- 15). Britanski kliper Cutty Sark je izdelan v merilu 1 : 60 (KM-02). Eduard Eduardove makete so dosegljive pri Združenju graditeljev plastičnih maket Slo¬ venije, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. Eduard je¬ že svetovno uveljavljen proizvajalec ma- ketarskih dodatkov, ki je leta 2002 svojo po¬ nudbo razširil s serijo že pobarvanih fo- tojedkanih delov, ponudbo aluminijastih topovskih cevi za makete tankov v merilu 1 : 35 in podlag za izdelavo dioram. V pro¬ gram 2002 so uvrstili nekaj maket, ki so jih najavili že lani. Na voljo je že messerschmitt Bf 108B tai- fun (8052), sledila pa mu bo še izvedenka »profipack« s kovinskimi delci (8053) ter pola nalepk, kjer si lahko obetamo tudi ozna¬ ke za taifuna letalstva kraljevine Jugoslavije. V merilu 1 : 48 pri Eduardu pripravljajo sop- with camel (8056), sopwith camel »profi¬ pack« (8057), sopwith camel comic (8059), albatros D.V bo doživel novo upodobitev v dveh izvedbah, novost pa bo tudi albatros W4 na plovcih. V pripravi sta vzletni stezi japonskih in ameriških letalonosilk v merilu 1 : 48 za gradnjo dioram. V merilu 1 : 72 lahko pričakujemo fok- ker E.III (7022) in fokker E.III »profipack« (7023), albatros D.111 (7032) in albatros D.III »profipack« (7033), francoski lovec ha- nriot HD. I (7036) in izvedba »profipack« (7037) ter morda maketo japonskega lovca kawasaki Ki.43 hien. Tik pred izidom je maketa junkersa 52/3m v vojaški kopenski in vodni izvedenki ter civilni Lufthansini opravi. Eduard: albatros W4 (1: 48) Eduard: sopivith camel (1 : 48) Maketa nosilne rakete sojuz U-2 z vesoljsko ladjo Sojuz TM-1 2 ( 1 . del) Zgodovina prototipa rakete VLADIMIR MINAKOV 23 • aprila 1968 je z nosilno raketo 11A511 v orbito okoli Zemlje poletela nova vesoljska ladja 7K-OK, ki je dobila novo ime sojuz. Vesoljsko ladjo je pilotiral pilot kozmonavt ZSSR, heroj SZ Vladimir Komarov. Med prvim pilotiranim poletom so se zaradi nepopolnosti konstrukcije po¬ javile številne okvare, zaradi katerih so bili prisiljeni polet predčasno zaključiti. Med spuščanjem na Zemljo se je 24. aprila zgodila katastrofa, saj je odpovedal reše¬ valni sistem pristajalnega odseka. Ob udarcu na zemljo se je pristajalni odsek razbil in kozmonavt je izgubil življenje. Komarov je bil prva žrtev vesoljskih pole¬ tov. Tako se je tragično začelo preizkuša¬ nje vesoljskih ladij tipa sojuz. Z vztrajnim nadaljnjim delom kon¬ struktorjev in preizkuševalcev vesoljske tehnike sta vesoljska ladja sojuz in njego¬ va nosilna raketa doživeli številne modifi¬ kacije, ki so ju sčasoma privedle do visoke stopnje zanesljivosti. Izdelane so bile poso¬ dobljene različice vesoljskih ladij sojuz T in sojuz TM ter zanju ustrezni nosilni ra¬ keti sojuz U in sojuz U-2, ki so služile za pi- lotirane polete v programih dolgotrajnih orbitalnih postaj Saljut in Mir ter skup¬ nem sovjetsko-ameriškem programu So- juz-Apollo, v okviru katerega je bil izveden prvi mednarodni polet. Sedaj vesoljska ladja in nosilna raketa služita za zagotav¬ ljanje delovanja Mednarodne vesoljske po¬ staje in kot njena reševalna vesoljska ladja. Nosilna raketa sojuz U-2, ki je 18. maja 1991 v orbito okoli Zemlje utirila ve¬ soljsko ladjo Sojuz TM-12 na letu proti or¬ bitalni vesoljski postaji Mir, je bila izbra¬ na kot prototip za gradnjo leteče makete. Mednarodno posadko Sojuza TM-12 so se¬ stavljali kozmonavta ZSSR Anatolij Arce- barski in Sergej Krikaljov ter Angležinja Helen Sharman. Zgodovina prototipa Zgodovina nosilne rakete (RN) 11A511 sega v leto 1960, ko so v konstruktorskem uradu OKB-1 pod vodstvom glavnega kon¬ struktorja Sergeja Koroljova začeli razvijati štiristopenjsko raketo RN 8K78, ki so jo ka¬ sneje poimenovali molnija (blisk, strela). Raketa je bila predvidena za izvrševanje najrazličnejših nalog - od lansiranja med¬ planetarnih postaj do utirjanja telekomuni¬ kacijskih satelitov v orbito okoli Zemlje. Njena tristopenjska različica z oznako 11A57 je utirila težki vohunski satelit Ze- nit-4. Te rakete so bile izdelane na temelju znamenite Koroljovove »semjorke« (sedmi- ce). Na novo so razvili močnejšo tretjo stopnjo - raketni blok (RB) I s premerom 2,66 m in dolžino 6,745 m. Za osnovo so uporabili konstrukcijo in motor druge stopnje medcelinske balistične rakete R-9 (8K75). Njen štirikomorni tekočinski ra¬ ketni motor »odprte sheme« RD-0110 s po¬ tisno silo 300 kN, ki so ga razvili v voroneš- Štart nosilne rakete sojuz U-2 z vesoljsko ladjo Sojuz TM-12 kem KBHA pod vodstvom S. Kosberga, je za gorivo uporabljal tekoči kisik in kerozin in je imel specifični impulz 330 s. Blok I je sestavljen iz sferičnega rezer¬ voarja za gorivo, servisnega odseka, rezer¬ voarja za oksidant in repnega odseka. Zara¬ di posebne konstrukcije so lahko znatno znižali težo bloka. Motor brez običajnega potisnega okvirja je pritrjen neposredno na dno rezevoarja za oksidant, njegov rep¬ ni del pa je izdelan ločljivo. Za krmiljenje leta so predvidene štiri krmilne šobe, skozi katere izteka izrabljeni plin iz turbinske čr¬ palke tekočinskega motorja. Ločevanje od druge stopnje poteka po »goreči shemi« in čez 5-10 sekund po odmetavanju njenega repnega odseka se ta razdeli na tri dele. Tristopenjska nosilka je lahko ponesla na orbito koristni tovor z maso do 5,9 t. Z njeno pomočjo sta bili izstreljeni prvi več- mestni vesoljski ladji Voshod in Voshod-2. Med poletom slednje, marca 1965, je koz¬ monavt Aleksej Leonov kot prvi človek opravil prvi t. i. »vesoljski sprehod« zunaj vesoljske ladje. Pozneje je ime vesoljske ladje privzela tudi nosilna raketa. Marca 1963 so v OKB-1 zaključili idejni projekt kompleksa za montažo in manevri¬ ranje na orbiti, katerega cilj je bil uresniče¬ nje pilotiranega poleta proti Luni (tema so¬ juz). Tvorili naj bi ga vesoljska ladja 7K, or- mi 8 april 2002 5 PRILOGA bitalna potisna vesoljska raketa 9K in tan¬ ker za gorivo 11K. Za njihovo utirjenje so nameravali razviti novo nosilno raketo 11A511 na temelju RN 11A57. Med nadalj¬ njo realizacijo se je shema večkrat spremi¬ njala in se končno preoblikovala v sodob¬ no, ki so jo sestavljali orbitalna postaja ter pilotirana (sojuz) in transportna (progres) vesoljska ladja. Pilotirana vesoljska ladja 7K-OK (11F615) je bila sestavljena iz treh delov. Spredaj se je nahajal bivalni odsek (BO) s spajalnim sklopom in prehodno lo¬ puto. Sledil je pristajalni odsek (SA), ki je služil kot kabina za kozmonavte, na zad¬ njem delu pa je bil servisno-motorni odsek (PAO), v katerem so se nahajali aparature za upravljanje, rezervoarji za gorivo in mo¬ torni sklop vesoljske ladje, namenjen za ko¬ rekcijo tirnice leta, spajanja in zaviranja pri spuščanju na Zemljo. Štartna masa vesolj¬ ske ladje je znašala od 6,46 do 6,56 t. Nosilnost rakete 11A511 so povečali na 6,5 t in spremenili sistem za reševanje v primeru nesreče. Zaradi tega so rakete iz¬ streljevali pod kotom 51,5° glede na ravni¬ no ekvatorja. Uporabljali so 150 kg lažji si¬ stem za telemetrijo in izvedli individualno predelavo motorjev za centralne bloke s specifičnim impulzom 252 s na zemlji in 315 s v vakuumu. Dodelave nosilke so bile minimalne: spremenili so spajalni sklop tretje stopnje (bloka I) s koristnim tovo¬ rom in aerodinamični okrov glave (GO). Glavne dele nosilke 11A511 so sestav¬ ljali snop raketnih blokov prve in druge stopnje, tretja stopnja (blok I) in vesoljska ladja 7K-OK, ki je bila med aktivnim delom poleta zaprta pod zaščitnim aerodinamič¬ nim okrovom, na vrhu katerega je bila na¬ meščena pogonska naprava sistema za re¬ ševanje v primeru nesreče (DU SAS). Rake¬ ta je bila dolga 49,3 m, na Startu je tehtala 308 t, čez aerodinamična krmila pa je meri¬ la 10,412 m. Sistem za reševanje posadke v primeru nesreče (SAS) je namenjen za reševanje med utirjanjem vesoljske ladje v orbito, ki je razdeljeno na tri časovne enote. V prvi, ki traja od Starta do odmetavanja DU SAS in aerodinamičnega okrova glave, je predvi¬ deno odvajanje ločljivega bloka glave (OGB) od poškodovane nosilne rakete. V sklop OGB spada DU SAS in vrhnji del okrova glave, pod katerim se nahaja ločljivi del vesoljske ladje z odsekoma za posadko (BO in SA). Ločljivi del se v primeru nesre¬ če prek spodnjega obroča BO čvrsto spoji z aerodinamičnim okrovom, na katerem so pritrjeni štirje rešetkasti stabilizatorji, ki se razprejo pri ločevanju OGB. Ko je raketa Prevoz rakete iz montažne hale na vzletni ploščadi, se reševalni sistem (SAS) vklopi po ukazu z mesta za nadzor iz¬ strelitve, med letom pa se to zgodi samo¬ dejno. V prvi enoti delovanje SAS poteka na naslednji način. Po sprejemu ukaza pride do ločevanja vrhnjega dela aerodina¬ mičnega okrova glave in pristajalnega od¬ seka vesoljske ladje od servisno-motornega odseka. Odpro se zaklepi konzol rešetka¬ stih stabilizatorjev za stabilizacijo leta, nato začne delovati osnovni motor DU SAS, ki sklop OGB umakne na varno razdaljo približno 1 km. Tam se prista¬ jalni odsek loči od OGB in aktivira svoj pristajalni si¬ stem. Pogonsko na¬ pravo reševalnega sistema (DU SAS) tvori kombinacija treh raketnih mo¬ torjev na trdo gori¬ vo: osnovnega, lo¬ čevalnega, ki loči DU SAS od nosilne rakete v trenutku ločevanja od aerodina¬ mičnega okrova ter odklonskega motorja, ki umakne DU SAS proč iz smeri leta nosil¬ ne rakete. S preizkusnimi poleti vesoljskih ladij sojuz so začeli 28. novembra 1966, pro¬ gram preizkušanj pa je bil zaključen konec leta 1971. V tem obdobju so opravili 19 iz¬ strelitev, od katerih je bila ena neuspešna. Kasneje so tudi nosilno raketo poimenova¬ li po vesoljski ladji sojuz. V drugi polovici leta 1969 so v skladu s širitvijo del na razvoju dolgotrajne orbital¬ ne postaje DOS-7K (kasneje poimenovane Saljut) začeli razvijati še transportno razli¬ čico vesoljske ladje sojuz z oznako 7K-T (11F615A8). Njegova vzletna masa se je po¬ večala na 6,7 t. Nepilotiranih poletov te različice sprva niso izvajali. Obdobje letno- konstrukcijskih preizkušanj je sovpadlo z začetkom uporabe vesoljske ladje v sklopu orbitalne postaje Saljut. Prvi polet je pote¬ kal od 23. do 25. aprila 1971 (sojuz 10). Od 6. do 30. junija je sledil polet Sojuza lis posadko, v kateri so bili Georgij Dobrovolj- ski, Vladislav Volkov in Viktor Pacajev. Med pristajanjem je v trenutku ločevanja odse¬ kov prišlo do dehermetizacije in smrti po¬ sadke. Katastrofa je narekovala niz spre¬ memb v konstrukciji ladje, predvsem pa uvedbo dodatnih sredstev za zaščito posad¬ ke (letni skafandri s sistemom za zagotav¬ ljanje življenjskih razmer) za primer deher¬ metizacije bivalnih delov ladje med utirja¬ njem, združevanjem, razdruževanjem in pristajanjem. Ti posegi so vplivali, da se je posadka zmanjšala na dva člana, masa ve¬ soljske ladje pa povečala na 6,8 t. V začetku 70. let so začeli razmišljati o Na poti proti vzletišču Sojuz TM-12 na vzletni ploščadi kozmodroma Bajkonur april 2002 ” 8 6 PRILOGA Zgornji del DU 5/45 (zgoraj in desno) Na vrhu rakete je pogonska naprava sistema za reševenje posadke (DU SAS) v primeru ne¬ sreče Šobe raketnega motorja Zgornji del aerodinamičnega okrova glave z vidnim opornim mestom na spodnjem delu DU SAS Del ločljivega bloka glave z rešetkastimi stabilizatorji in zastavo Ve¬ like Britanije na levi ... ... ter nekdanjo sovjetsko zastavo na desni strani. TCK- 8 april 2002 7 Raketni motor tretje stopnje RD-0110 s potisno silo 300 kN Ločljivi repni del bloka I z rešetkasto povezavo med drugo in tretjo stopnjo Zgornji spoj bočnih blokov prve z osrednjim blokom druge stopnje Bočni bloki so prek kroglastih opornikov na vrhu konusov pritrjeni v posebne konzole na drugi stopnji. Šobe štirikomornega motorja RD-107 in dveh krmilnih motorjev Repni del bočnega bloka prve stopnje Spojnica snopa blokov prve in druge stopnje Pogled na spodnji del nosilne rakete 8 april 2002 TIa_ 8 PRILOGA g novi dodelavi vesoljske ladje sojuz, ki bi znova omogočila polete s tričlansko posad¬ ko. Ladja z oznako 7K-ST (11F732) je ka¬ sneje dobila ime Sojuz-T. Njena masa je na¬ rasla na 6,83 t. Vse to je zahtevalo nadaljnje izpopol¬ njevanje in poenotenje nosilnih raket. Dela so izvajali v samarskem CSKB Progres pod nadzorom glavnega konstruktorja D. Koz¬ lova, njihov rezultat pa je bila poenotena raketa sojuz U (11A511U), ki jo uporabljajo še danes. Konstruiranje nove rakete je omogočilo bistveno skrajšanje poimenova¬ nja raketnih blokov. Leta 1972 so začeli načrtovati med¬ narodni vesoljski program Sojuz-Apollo (program EPAS). V ta namen so razvili prilagojeno vesoljsko ladjo Sojuz 7K-M (11F615A12). Kot nosilno raketo so izbrali sojuz U z novim reševalnim sistemom DU SAS. Reševanje posadke v času od odmeta¬ vanja DU SAS do odmetavanja GO naj bi za¬ gotovila naprava iz štirih raketnih motor¬ jev na trdo gorivo, spravljena pod aerodi¬ namičnim zaščitnim okrovom. Preizkuse vesoljske ladje 7K-M z novo raketo nosilko so začeli 3. aprila 1974 s po¬ letom v avtomatskem režimu in jih zaključi¬ li istega leta s poletom Sojuza-16 od 2. do 8. decembra. Že 15. julija naslednjega leta pa je poletel Sojuz-19, ki se je 17. julija uspe¬ šno združil z ameriško vesoljsko ladjo Apollo. Preizkušanje vesoljske ladje sojuz vr¬ ste 7K-ST, začeto 6. avgusta 1974, so kon¬ čali s poletom Sojuza T-3, ki je trajal od 27. novembra do 10. decembra 1989. Ladje vrste sojuz-T so uporabljali za pole¬ te k orbitalni postaji Saljut-6 in 7 ter Mir od marca 1981 do julija 1986. V tem času so opravili 13 pilotiranih poletov. Med poletom sojuza-T septembra 1983 je ob Startu prišlo do požara na raketi, posadka pa se je rešila s pomočjo reševalnega si¬ stema SAS. Z nadaljnjim posodabljanjem sojuza-T je prišlo do nove v nizu vesoljskih ladij - sojuz TM (7K-STM, 11F732 št. 51), ki je teh¬ tala že 7,07 t. Njeno konstruiranje je bilo povezano z izpopolnjevanjem orbitalnih postaj in še posebej zato, ker so zanje pred¬ videli možnost povečanja naklona delovne orbite do 65°. Nujno je bilo treba nadome¬ stiti izgubo 330-350 kg tovora nosilne ra¬ kete. Nalogo so lahko uresničili le na kom¬ biniran način: po eni strani s povečanjem nosilnosti rakete in po drugi z znižanjem mase vesoljske ladje. Leta 1984 je bilo sklenjeno posodablja¬ nje rakete sojuz U, ki je v zadnji različici dobila naziv sojuz U-2 (11A511U-2). Njena najpomembnejša pridobitev je bila ta, da so za pogon osrednjega bloka namesto ke¬ rozina uporabili sintetični ogljikovodik »ci- klin«. Njegova uporaba je omogočila popol¬ nejše zgorevanje goriva, kar je prispevalo k povečanju specifičnega impulza motorja za 2-3 s. To je skupaj s še nekaterimi izboljša¬ vami, povezanimi s posodobitvijo in zniže¬ vanjem teže naprave za krmiljenje, omogo¬ čilo povečanje mase koristnega tovora do potrebne stopnje. Zaradi večjega toplotne¬ ga učinka na bočne bloke so morali na njih izboljšati toplotno zaščito. Za vesoljsko lad¬ jo sojuz TM so pripravili novo pogonsko napravo reševalnega sistema DU SAS manj¬ šega premera, kar je prispevalo k boljši ae¬ rodinamiki OGB SAS in zmanjšanju mase obtežila za uravnovešenje. Zunanja površi¬ na vrhnjega dela aerodinamičnega okrova glave je prekrita s termično izolacijo za zaš¬ čito pred učinkom vročih plinov, iztekajo¬ čih iz šob DU SAS. Pomemben ukrep je bila tudi sprememba trenutka odmetavanja DU SAS s 160 na 115 s poleta, kar je omogočilo zagotoviti isto območje za njeno padanje kot za bočne bloke rakete in hkrati poveča¬ ti koristni tovor. S prvimi brezpilotnimi poleti sojuza TM so začeli 21. maja 1986, polete s posad¬ kami pa 17. februarja 1987. Nosilno raketo sojuz U-2 sestavljajo: snop raketnih blokov 11C59-2, sestavljen iz bloka A druge stopnje ter blokov B, V, G in D prve stopnje, raketni blok I (11S510) tretje stopnje ter montažno-zaščitni blok (11S517A3), v katerega sestav spadajo DU SAS (11D855M), aerodinamični okrov gla¬ ve in prehodni odsek. Vesoljska ladja sojuz TM je pritrjena na prehodni odsek in zapr¬ ta v montažno-zaščitni blok. Nosilna raketa vesoljske ladje sojuz TM je dolga 51,316 m, čez aerodinamična krmila meri 10,303 m in tehta na štartu 310 t. Časovno zaporedje utirjanja poteka na naslednji način: - kontakt vžiga - 0 s, - odmetavanje DU SAS - 115 s, - ločevanje blokov prve stopnje - 118 s, - odmetavanje zaščitnega okrova glave - 166 s, - ločevanje centralnega bloka - 297 s, - odmetavanje repnega odseka raket¬ nega bloka 1 - 305 s, - ločitev vesoljske ladje - 541 s. V zadnjem času zaradi finančnih težav in visoke cene sintetičnega goriva rakete sojuz U-2 ne uporabljajo. Nalogo nosilne rakete za utirjanje vesoljskih plovil sojuz TM v orbito z naklonom 51,5° lahko oprav¬ lja sojuz U, ki ga sestavljajo snop raket¬ nih blokov 11S59 in zgornji bloki, ki so enaki kot pri sojuzu U-2. Dimenzije rakete sojuz U z vesoljsko ladjo sojuz TM so enake kot pri sojuzu U-2, štartna masa pa znaša 309,7 t. Trenutno potekajo dela na nadalj¬ njem posodabljanju nosilne rakete sojuz po programu »Rus«. Naloge programa so povečanje energetskih zmožnosti nosil¬ ke, ki bi omogočala izstrelitve s človeško posadko s severneje ležečega kozmodro¬ ma Pleseck. Program naj bi potekal v več etapah. V prvi je predvidena zamenjava zastare¬ lega analognega sistema krmiljenja z digi¬ talnim z EVM na krovu, kar bi omogočilo znižanje teže krmilne naprave in povečanje njene zanesljivosti. V drugi so se lotili posodabljanja tekočinskih pogon¬ skih motorjev RD- 107 in RD-108 cen¬ tralnega in bočnih raketnih blokov. Pri teh so zamenjali glave zgorevalnih komor zastarele konstrukcije s 650 sredobežnimi raz¬ prševalo z novimi s 1000 tokovnimi razprševalci. S to zamenjavo so iz¬ boljšali procese mešanja in zgoreva¬ nja gorivnih kom¬ ponent v zgoreval¬ nih komorah motorjev, kar je zmanjšalo pulziranje tlaka in za nekaj enot povečalo specifični impulz. Posodobljeni motorji z novima oznakama RD-107A in RD-108A zdaj poganjajo prenovljeno raketo z ozna¬ ko sojuz FG, opravljenih pa je bilo že nekaj uspešnih štartov. V tretji etapi je predvidena izdelava iz¬ popolnjenega raketnega bloka I, ki bo ohranil enake zunanje dimenzije. Temelj posodobitve bo novi tekočinski raketni motor »zaprte« sheme RD-0124. Njena uporaba in boljša organizacija procesov gorenja, ki so jo dosegli na račun spre¬ membe razmerja goriva in oksidanta z zmanjšanim deležem goriva, sta prispeva¬ la k povečanju specifičnega impulza za 33 s v primerjavi z osnovno različico motorja RD-0110. Zaradi spremembe razmerja go¬ rivnih komponent so lahko zmanjšali pro¬ stornino rezervoarja za gorivo, katerega spodnje dno je dobilo lečasto obliko. No¬ silno raketo z vsemi izboljšavami so poi¬ menovali sojuz-2 (14A14) in bo omogoča¬ la izstrelitve pilotiranih vesoljskih ladij s kozmodroma Pleseck. Prve izstrelitve na¬ črtujejo v bližnji prihodnosti. Četrta etapa predvideva izdelavo po¬ vsem nove rakete z visokimi energijskimi sposobnostmi na temelju nosilke sojuz-2. Projekt se imenuje Aurora in temelji na uporabi močnega tekočinskega raketnega motorja NK-33 s potisno silo 1500 kN, ki so ga že pred 30 leti razvili v OKB N. Kuz- njecova za tedanjo lunarno raketo N-l. Njegova uporaba zahteva prerazporeditev goriva po stopnjah. Premeri gorivnih re¬ zervoarjev naj bi se pri enaki dolžini pove¬ čali na 0,61 m, bočni bloki pa bi ostali nes¬ premenjeni. Novo raketo bi tako lahko iz¬ streljevali z obstoječih vzletnih ploščadi za rakete tipa »semjorka« že ob minimal¬ nih predelavah. Pripravlja se tudi nova konstrukcija tretje stopnje, katere premer bo povečan na 3,5 m. Tristopenjska razli¬ čica nove nosilke bo lahko ob izstrelitvi s kozmodroma Bajkonur dvignila na nizko orbito tovor z maso 10,6 t, v štiristopenj- ski izvedbi s pogonskim blokom »Korvet« pa bi lahko v geostacionarno orbito pone¬ sla koristni tovor z maso 1,6 t. V minulem letu je bil med Rusijo in Francijo podpisan medvladni sporazum o gradnji vzletnega kompleksa za rakete tipa »semjorka« na kozmodromu Kourou v Francoski Gvajani. Obstaja tudi načrt gradnje kozmodroma na Božičnem otoku v Indijskem oceanu. V primeru uresničenja katerega koli od obeh načrtov bi nova raketa s teh vzletišč lahko utirila 12-t tovor v nizko in 2,1 t v geostacionarno orbito. Izdelava tiskanega vezja, Alu ploščic, eloxiranje in barvanje aluminija Britof 204,4000 Kranj, tel. +386 4 20 42 149, fax: +386 4 20 41 084, GSM: 041 624 320, E-mail: hobotnica@siol.net, http://www.hobotnica.si TEKI 8 april 2002 9 PRILOGA Kanja SAŠO BABIČ Foto: Tomaž Cesar Ko sem se začel ukvarjati z modelar¬ stvom, sem mislil da je letenje z motornimi akrobatskimi modeli tisto pravo modelars¬ tvo. Morda, a dalj časa ko se človek ukvarja s tem hobijem, bolj se širi njegovo obzorje. Tako sem pred tremi leti čisto po naključ¬ ju naletel na načrt za model HLG. Model sem hitro sestavil in ga preizkusil. Tako sem odkril jadranje, starte z gumo, poboč¬ no letenje in iskanje termičnih stebrov. Odkril sem tisto, kar sem dolgo časa iskal - sprostitev. Verjetno so najlepši poletni ve¬ černi poleti v termiki, tik preden sonce po¬ tone za obzorje. Predvsem pa me je prese¬ netilo, koliko znanja si RV-pilot nabere s takim jadranjem in kako potem to znanje letenja samo s krili, ne pa tudi z motorjem, koristno uporabi pri motornem letenju. Letenje z majhnim preprostim jadral¬ nim modelom ni dolgočasno, vendar si kmalu zaželiš nov model, ki bi omogočal krmiljenje po nagibu in s tem malce širšo paleto letalnih zmogljivosti. Tak model naj bi bil tudi preprost za transport, kar terja sestavljivo krilo in odstranljiv višin¬ ski stabilizator. Kot ponavadi sem se tudi tokrat odločil, da ne bom kupil sestavljan¬ ke, ampak se bom modela lotil sam. Le tako bi popolnoma ustrezal mojemu oku¬ su. Zamislil sem si jadralni model razpeti- ne 1800 mm, mase okoli 600 g s tako po¬ vršino, da bo krilna obremenitev okoli 20 g/dm-. Uporabil sem profil eppler 193, ki je bil razvit namensko za pobočno in ter¬ mično jadranje, odlikuje pa ga širok raz¬ pon hitrosti. Profil je razmeroma star, a že velikokrat preizkušen. Povrh vsega pa je enostaven za sestavljanje na ravni deski. Iz modela sem hotel s čim manjšim vložkom dobiti čim več. Kasneje, ko sem ga izdelal in preizkusil, sem bil presene¬ čen, kako natančno se je ujemal z mojimi začetnimi željami. Gradnja Načrt modela pušča graditelju skoraj popolnoma proste roke. Razlog za to tiči v dejstvu, da je model nekoliko zahtevnej¬ ši za gradnjo, predvsem pa za letenje. Ti¬ sti, ki se ga bodo lotili, verjetno že ima¬ jo svoj tip pogosto uporabljenih RV-kom- ponent in tudi najljubšo metodo njiho¬ ve vgradnje v model. Tako so položaji RV-opreme v modelu narisani samo okvir¬ no, krmilne povezave pa le nakazane. Prav tako sem pustil odprih nekaj detaj¬ lov, saj je možnih izvedb več. Pri tem bodo v pomoč slike in pojasnila. Ker zmeraj vse načrte narišem z raču¬ nalnikom, sem tokrat s pomočjo prijatelja Tomaža Cesarja naredil še korak dlje. Pri¬ hranil mi je izdelavo vseh sestavnih delov in delčkov, ker jih je na mojo prošnjo izrezkal s CNC-rezkalnikom. Gradnja take domače sestavljanke je v užitek, pred¬ vsem pa prihrani veliko časa. Gradnja je popolnoma klasična, tako da tu ne bi kazalo izgubljati besed in pisa¬ ti, kam kaj spada. Vsa skrivnost gradnje modelov tiči v pravilnem branju načrtov. Vrste črt razkrivajo, kje so na krilu opiate, trup pa je narisan s strani brez zgornje stranice. Krilo je klasične konstrukcije z D torzijskim nosom iz 1,5 mm debele bal¬ ze. Torzijski nos je z zadnje strani zaprt z balzo 2 mm. Pri tem je pomembno, da so letnice obrnjene navpično. Nekaj reber je iz topolove vezane plošče, luknje v teh re- brih pa določajo pravilen V-lom ušes. Za bajonet služi jeklena žica 0 4 mm, ki je pri prototipu vstavljena v aluminijasto cevko 0 5 mm. Centroplan je spredaj pri¬ trjen na trup s 5-mm bukovim zatičem, za¬ daj pa je krilo na trup privito s plastičnim vijakom M 4. Na tem mestu, še preden za¬ premo krilo z zgornjo oplato, med srednji rebri vlepimo ploščico za vijak iz topolo¬ ve vezane plošče. Vsi deli za vpetje buko¬ vega zatiea v krilo so narisani na načrtu. Skozi centroplan je treba povleči kable za servomchanizme v ušesih krila. To sem naredil tako, da sem moški konektor Futa- Kanja čaka na nov polet. Model je popolnoma razstavljiv, kar se obrestuje pri rokovanju in transportu. Izvedba spoja krilo-konica s kablom servo- mehanizma za nagib V prostornem trupu je več kot dovolj prosto¬ ra za RV-komponente standardne velikosti. Višinski stabilizator se sname s trupa, saj je nanj le privit. 10 april 2002 8 PRILOGA Servomehanizem za nagib je v uho krila vlepljen kar z obojestranskim lepilnim tra¬ kom, odprtina prekrita s samolepilno folijo. ba vlepil v končno rebro centroplana, zato je treba pri sestavljanju krila konektor ser- vomehanizma ročno priklopiti. Servome¬ hanizem vlepimo v krilo z obojestranskim lepilnim trakom, odprtino v krilu pa prele¬ pimo s samolepilno folijo. Pri spajanju uše¬ sa s centroplanom spoj enostavno prelepi¬ mo z lepilnim trakom. Celotni rep, tako višinski kot smerni, je izdelan iz 4-mm balzovih letvic. Spoj smer¬ nega krmila s trupom okrepimo s trikotni¬ mi balzovimi letvicami 5x5 mm. Tu bi ve¬ ljalo omeniti del iz topolove vezane ploš¬ če, ki omogoča, da lahko višinski stabiliza¬ tor odvijemo z modela. V višinskem stabili¬ zatorju je utor, ki omogoča pri natikanju na trup, spojen s smernim stabilizatorjem, točno nastavitev. Privit je s plastičnim vija¬ kom M 4 z vgrezno glavo v 5-mm ploščico iz letalske vezane plošče, v katero navoj enostavno vrežemo in ga utrdimo z red¬ kim sekundnim lepilom. Nato ga urežemo še enkrat, da očistimo navoj. Trup modela iz 2-mm balze je škatlast z dvema rebroma. V vogalih so vlepljene balzove letvice 5x5 mm, ki po končnem brušenju trupa omogočajo lepo zaoblje¬ no obliko. Model prekrijemo s folijo v živih bar¬ vah, da bo model v zraku dobro viden. To velja še posebej, če nameravamo pogosto jadrati v poletnih večernih urah. Barva modela je še posebej pomembna pri pri¬ stankih pod obzorjem. Edije bil med testiranjem kanje v veliko po¬ moč. Letenje Težišče modela z vgrajenimi RV-kom- ponentami nastavimo, kot je predvideno v načrtu. Pri tem si pomagamo s slikami. Zaradi miniservomehanizmov sem v nos pred baterije dodal 25 g svinca. Če bi uporabil standardne servomehanizme (Futaba S-148) to verjetno ne bi bilo po¬ trebno, model pa bi bil za 56 g težji. Od¬ kloni krmil so naslednji: Model sem s pomočnikoma, metalcem Edijem in fotografom Tomažem, preizku¬ sil na prvi pomladni dan. Letenje s kanjo je pravi užitek. Model v rokah izkušenega pilota pokaže, kaj vse zmore. Na pobočju leti v sapici v družbi s HLG-ji, zaradi svoje konstrukcije pa se izkaže tudi v termiki. Kanja rada leti mal¬ ce hitreje. Zaradi majhnega V loma krila je v zraku po nagibu zelo nevtralna; če jo nagnemo na eno krilo, se samo s smerjo ne pobere nazaj v vodoravno lego. Zato pri prvih nekaj poletih priporočam me¬ šanje nagiba in smeri (50 %). Na oko je trup malo daljši, kot je običajno pri ja¬ dralnih modelih tega razpona, a je že v prvem termičnem stebru takoj jasno, za¬ kaj: model je izredno okreten in se z lah- Kanja v svojem elementu išče nov termični steber za dviganje. koto vrti v stebru majhnega polmera. Kljub vsemu tudi pri močnejšemu vetru ne zaostaja za večjimi in težjimi modeli in se ne »premetava« po zraku zaradi majhne krilne obremenitve. Ob predpo¬ stavki, da gre za lahek jadralni model, se lahko lotimo tudi nekaterih akrobacij. Model z dovolj hitrosti naredi lep valjček in premet čez krilo, hrbtni let je neprob¬ lematičen in model ostane odlično vod¬ ljiv, zmore pa tudi pozitivne in negativne lupinge. Kubanska osmica na pobočju je svojevrsten užitek. Glede na to, da sta v krilu dva servomehanizma za nagib, si lahko RV-pilot na kanal stikalo ali drsnik veže t. i. flaperone, ki zelo učinkovito us¬ tavijo model, tako da pri pristanku dobe¬ sedno navpično sede na tla. Zaključek Kanja je model, ki v zraku navduši. Odlikuje ga izredna okretnost in sposob¬ nost letenja v termiki. Za transport je mo¬ del popolnoma neproblematičen, saj ga lahko zložimo v škatlo z zunanjimi mera¬ mi 107 x 21 x 6 cm. Model imamo lahko ves čas v avtomobilu, ali pa si ga oprtamo in se odpravimo na spuščanje kar s kole¬ som. Naslednji korak je elektrifikacija mo¬ dela, kar bi mu zagotovilo še več avto¬ nomnosti za jadranje na ravnini. O tem pa mogoče kdaj drugič. KANJA VRSTA MODELA: MASA MODELA: KONSTRUKCIJA: RAZPETINA KRILA: JADRALNI MODEL ZA POROČNO IN TERMIČNO LETENJE 600 g (ODVISNO OD RV-OPREME) KLASIČNA 1800 mm KRILNA OBREMENITEV: - 20g/dm’ RV-NAPRAVA: NAJMANJ 3-RANALNA UPRAVLJANJE: NAGIB, VIŠINA, SMER RV-KOMPONENTE: - servomehanizmi Robbe FS-500 - sprejemnik Futaba 118R - baterije 4 x Sanyo 500 mAh MODEL JE PRIMEREN: ZA REKREA TIVNO LETENJE Tudi če so razmere za jadranje dobre, je močan met izkušenega ja¬ dralnega RV-pilota dobrodošel. TIKli 8 april 2002 11 IZDELEK ZA DOM .In m Obnovimo si starega ponija (2. del) SAŠO AVSEC 3. Sedež je pomemben del kolesa, ker podpira pomemben del telesa. Ima kar nekaj sestavnih delov in večine ne more¬ mo popravljati. Razstavimo in zamenjamo lahko spojne elemente, ki sedišče spajajo z navpično nosilno cevjo, ter elemente, ki cev pritrjujejo v ohišje. Jeklena trakova na spodnji strani se¬ dišča z vsake strani objema ploščica z na- rebreno površino, ki omogoča nagibanje sedeža, kadar to hočemo, in dober opri¬ jem, ko mora sedež mirovati. Notranji nosilec sedeža lahko obrne¬ mo naprej ali nazaj in s tem spremenimo lego sedeža za kakih 5 cm (naprej-nazaj). Za manjše kolesarje naj bo vijak torej pred palico, za večje pa za njo. Čudovita lastnost ponija je njegova prilagodljivost. To omogočajo objemke in matice z ro¬ čico, ki jo privijamo z roko. Palico sedeža potisnemo v navpično cev ogrodja in z roko privijemo ročico. Objemka stisne ogrodje in nosilno cev. Nastopi tako veliko trenje, da prenese tudi najtežje kolesarje. 4. Gonilna gred in pedali prenaša¬ jo navor, ki ga ustvarimo z nogami, na ve¬ rigo. Sestavni deli so: gred z zobnikom in desnim pedalom (pri nekaterih verzijah ponija je tudi desna gonilka pritrjena z za¬ gozdo), notranji ležišči ležaja, ležajna ven¬ ca s kroglicami, zunanji ležišči ležaja (ne¬ premičen in premičen), pokrovček, pod- ložke z jezičkom in matice. V vodoravno cev na dnu ogrodja vti¬ snemo ležišči ležaja. Pod cev postavimo leseno kladico, ki zaščiti kovinske robove pred deformacijo. Z zgornje strani vtisne¬ mo ležišče ležaja, nanj postavimo leseno klado in ležišče zabijemo z gumijastim kladivom (s kovinskim kladivom bi po¬ škodovali in deformirali robove). V desno ležišče nanesemo mast, vanjo postavimo venec s kroglicami in ga zapol¬ nimo z mastjo. Preveč je ni treba - le toli¬ ko, da prekrije vse površine, po katerih se kotalijo kroglice. Nekaj masti vtisnemo še na notranjo stran pokrova na gonilki. Ta ni namenjena mazanju, ampak tesnjenju in prepreči, da bi v ležaj skozi režo med pokrovom in ležiščem ležaja vstopala voda in blato s ceste. Skozi ležaj potisnemo gred, nato ogrodje previdno obrnemo in položimo na stran. Pazimo, da pri tem ne zamažemo ležajev. Namažemo še drugo stran in vložimo kroglice. Privijemo premični del ležišča ležaja, ki je oblikovan kot matica z notranjo tekalno površino ležaja. Na levi strani gredi je levi navoj - matico privija¬ mo v nasprotni smeri urinih kazalcev. Še koristna beseda o navojih. Korak navoja lahko izmerimo z nazobljenimi li¬ stiči, ki jih pritaknemo ob navoj in poiščemo tistega, ki se mu prilega. Če li¬ stičev nimamo, uporabimo pomično me¬ rilo ali običajno ravnilo, ki ga prislonimo ob navoj in preštejemo število grebenov v enem centimetru. Pri gonilni gredi je na enem centimetru devet navojev, torej je korak navoja 1,1. Zakaj je to pomembno? Ko vijak zasukamo za en obrat, se vzdolž¬ no premakne za 1,1 mm. To pomaga pri nastavljanju ležaja. Če namreč ležajno matico privijemo čisto do kroglic, da se ta ravno prav prile¬ ga, in če nato privijemo protimatico, se bo ležaj komaj še vrtel ali pa sploh ne. Razlog je v tem, da protimatica potisne ležaj nekoliko naprej in ta premočno pri¬ tisne ob kroglice, ki se zaradi prevelikega trenja ne morejo več vrteti. Zato ležajno matico privijemo do konca in jo nato odvijemo za četrt obrata. Pri tem se bo matica premaknila nazaj za približno 0,27 mm, prav toliko pa jo bo pozneje po¬ tisnila naprej protimatica. Na matico notranjega ležaja namesti¬ mo pokrovček. Ta ima v notranjem delu izboklino, ki se prilega vdolbini na hrbtni strani matice in se med poganjanjem sku¬ paj vrtita. Na pokrovček pride še pod- ložka z zobcem,, ki se usede v vzdolžni utor na gonilni gredi. Ta zobec prepreči, da bi se pri zategovanju matice zavrtela tudi podložka. Z njo bi se namreč zavrtela še pokrov ležaja in ležajna matica, ki bi se april 2002 TITl 8 12 IZDELEK ZA DOM zaradi tega vzdolžno premaknila. Tako narejenega ležaja se sploh ne bi dalo nastaviti, saj bi se z zategovanjem mati¬ ce spreminjala razdalja do ležajnih kro¬ glic. Zategovanje bi bilo bolj podobito srečelovu. Če se gred vrti lepo in brez pretirane¬ ga upora, če pri vrtenju ne šumi in če se v ležišču njena os ne premika in pleše, po¬ tem smo ležaj dobro nastavili. Leva gonil- ka je na pogonsko gred pritrjena z zagoz¬ do. V trgovinah s kolesarsko opremo do¬ bimo različne zagozde. Imajo različne premere in navoje, pa tudi poševni odrez je drugačen. Prava je tista, pri kateri se poševni odtrez na steblu zagozde na¬ tančno prilega vdolbini ob strani gredi. Pozor: Na robo- um vili vdolbine na go- nilki se pogosto po¬ javijo robovi, ki pre¬ prečijo, da bi zagoz¬ do brez težav poti¬ snili skozi odprtino. Te robove odpilimo z okroglo pilo ali jih odstranimo s svedrom enakega premera, kakršen je premer zagozde. S katere strani vstavimo zagozdo? Vrti¬ ni na obeh straneh gonilke sta enaki in za¬ gozdo bi lahko potisnili z obeh strani, toda gred je vdolbljena nekoliko postrani. Če bi zagozdo vstavili z napačne strani, leva in desna gonilka ne bi stali v isti rav¬ nini, ampak postrani. Med vožnjo bi mo¬ rali z eno nogo močneje pritiskati. Zagozdo vstavimo tako, da preverimo, ali sta gonilki natančno poravnani in kako je v tem položaju odbrušena gred. Navad¬ no velja: ko je leva gonilka v spodnji legi, zagozdo vstavimo z zadnje strani kolesa. Pri novejših izvedbah ponija je pogon¬ ska gred na koncu oblikovana v štirikotni prirez, na katerega se natančno prilega štirikotna vdolbina v gonilki. Takšen spoj je boljši, trdnejši in trajnejši, a dražji. S pedali ni večjih težav. Sestavljeni so iz ogrodja, v katerem je vrtina s po dvema ležajnima skodelama. Skozi to luknjo teče jeklena palica (os), ki je na obeh koncih podprta s krogličnimi ležaji. Tudi ležaje pedalov sestavljamo na enak način, kot druge ležaje. V skodelo nanesemo mast in vanjo namestimo kroglice (navadno so kar brez venca). Skozi potisnemo palico in na drugem koncu privijemo matico s tekalno površino drugega ležaja. Namesti¬ mo še podložko, ki je z notranje strani ne¬ koliko izbočena, da se prilega pobrušene- mu delu palice. S tem se prepreči, da bi se pri zavijanju matice zavila (in premakni¬ la) tudi matica s tekalno površino ležaja. ma odvijal in bi sčasoma celo odpadel. 5. Sprednje kolo sestavljajo platišče, zračnica s plaščem, napere (po domače špice) in pesto. Pesto je cevka, skozi kate¬ ro teče okrogla palica - osnica ali kar os. Osnica se od gredi razlikuje po tem, da gred prenaša navor, osnica pa samo omo¬ goča vrtenje drugim delom in se sama ne vrti. Na obeh straneh je uležajena. Pogosto je na kolesu treba zamenjati plašč, zračnico ali oboje. Pri tem najprej odvijemo in snamemo ventil in okroglo matico, ki dno ventila pritrjuje ob platišče. Za snemanje plašča obstajajo posebni pri¬ pomočki iz trdne umetne mase, ki jih z eno stranjo zataknemo pod plašč, z drugo pa pod napero. Niso dragi, delo pa močno olajšajo in preprečijo, da bi pri snemanju plašča poškodovali zračnico. V kompletu so trije. Na eni strani imajo ravno ploščico v obliki dleta, s katero dvignemo rob pla- _/N In m šča, na drugi pa kavelj, ki ga zataknemo za napero. S temi snemalniki privzdignemo plašč ob treh zaporednih naperah, nato pa ga brez težav snamemo z roko. Če teh snemalnikov nimamo, uporabi¬ mo nekaj izvijačev, z njimi pa moramo de¬ lati bolj previdno. Če izvijač potisnemo pregloboko pod plašč, lahko predremo zračnico, če pa ga potisnemo premalo, bomo poškodovali rob plašča. Ležišče ležaja je v pestu, kjer teče na vsaki strani po deset ležajnih kroglic. Sestavimo ga tako, kot je opisano v prejšnjem poglavju. V ležišče vtisnemo mast in vanjo položimo kroglice. Skozi pesto teče osnica, ki ima na eni strani trdno privito ležajno površino, na drugi strani pa je premična. Ležaj z obeh strani zapirata matici s te¬ kalno površino ležaja. Da se ti matici med vožnjo ne odvijeta ali premočno privijeta, poskrbita dve tan¬ ki pritisni matici. Ležaj nastavimo tako, kot je opisano pri ležaju pogonske gredi. Osnica se uleže v sprednje vilice, nato pa je z obeh strani pritrjena z dvema močnejšima maticama. Podložki poskrbi¬ ta za enakomerno porazdelitev sil. Na pe¬ stih je vrezan fini navoj, ki ga pogosto uporabljajo pri avtomobilih in kolesih. Korak pri tem navoju je manjši kot pri na¬ vadnem, zato je treba take matice kupova¬ ti v trgovinah s kolesarskimi deli. Kolo postavimo v vilice in ga pritrdi¬ mo z dvema ključema. Z enim privijamo matico na eni strani, z drugim pa pre¬ prečimo, da hi se na nasprotni strani vrte¬ la cela os z matico. Kolo moramo namesti¬ ti tako, da platišče teče natančno po sredini vilic. mr 8 april 2002 13 Modeli slovenskih jadralnih letal (10. del) KB-3 jadran MARJAN KLENOVŠEK V prvih letih po 2. svetovni vojni je tedanje jugoslovansko športno jadralno in motorno letalstvo pa tudi padalstvo preživljalo svoje najlepše čase. Veliko je k temu seveda prispevala država, ki je finančno podpirala aeroklube in letal¬ ske šole ter omogočala poceni šolanje novih letalcev; vendar se je letalski šport uspešno razvijal le v notranjosti države, ob jadranski obali pa nekako ni prav zaživel. Eden od vzrokov za to je bilo pomanjkanje letališč, predvsem pa ob obali ni primernih terenov, ki bi omogočali zunajletališke oziroma zasil¬ ne pristanke jadralnih letal. Ti so bili ta¬ krat nekaj povsem običajnega, zaradi nizkih pristajalnih hitrosti pa so jadral¬ na letala lahko pristajala na vsakem ne¬ koliko večjem travniku. Marsikatero le¬ talo se je pri tem sicer poškodovalo, vendar so večino poškodovanih letal ja¬ dralci običajno kaj hitro sami popravili. Ker bi zasilni pristanek na kamnitem kraškem terenu ob obali prav gotovo pomenil eno uničeno letalo več, je upravnik jadralne šole na Reki Vilko Kopecky predlagal konstruktorjem Konstrukcijskega biroja Letalske zveze Slovenije, naj za jadranje ob obali razvi¬ jejo amfibijsko jadralno letalo. Mladim, vendar sposobnim konstruktorjem pod vodstvom Jaroslava Koserja seveda ni bilo treba dvakrat reči, in v slabih sed¬ mih mesecih je bil izdelan prototip prvega slovenskega amfibijskega jadral¬ nega letala. Letalo je dobilo oznako KB-3 jadran in je svoj krstni polet doži¬ velo leta 1949 v Lescah. Preizkusni pi¬ lot je bil Milan Borišek. Prvič je jadran pristal na vodi kar na bližnjem Blej¬ skem jezeru, vzletanje z vode pa so preizkušali na morju. Kot vlečno letalo so uporabili vodno letalo aero-2H. Zara¬ di pršenja vode in valov, ki jih je pov¬ zročalo vlečno letalo, je bilo vzletanje menda vse prej kot preprosto. Jadran je bil leseno visoko sposob¬ no enosedo visokokrilno jadralno leta¬ lo s trapeznimi krili, ki so bila razvita iz kril letala KB-1 triglav. Imela so glavni in pomožni nosilec ter torzijsko oplato iz vezane plošče, vendar so bila brez za¬ krile. V celoti so bila prekrita s plat¬ nom. Zračne zavore so bile tipa DSF, vgrajena sta bila tudi uvlačljiva bočna plovca. Mehanizem za premikanje plov¬ cev je bil pnevmatski, ročica zračne tla¬ čilke je bila na levi strani kabine. Da so dosegli večjo širino trupa na spodnji strani, je trup imel trapezni presek, ki je bil zgoraj zaokrožen, njegova spod¬ nja stran pa je bila oblikovana kot čoln. Trup je bil v celoti lesen, izdelan iz lese¬ nih reber in vzdolžnih letvic, prekrit z vezano ploščo in dodatno zaščiten pro¬ ti vodi. Dno trupa in oba boka sta imela dvojno steno, ki je zagotavljala prenaša¬ nje obremenitev med vzletanjem in pri¬ stajanjem na vodi. Za pristajanje na kopnem je bila vgrajena proti vodi od¬ porna smučka, zadnji del trupa pa je bil spodaj oblikovan tako, da se rep ni mo¬ gel pregloboko potopiti. Štartna kljuka je bila nameščena pred kabino na zgor¬ nji strani trupa, na desni strani pa je bila venturijeva cev za merjenje hitro¬ sti. Smerni in višinski stabilizator sta bila prekrita z vezano ploščo, obe krmi¬ li pa s platnom. V kabini je bilo nameš¬ čeno tudi veslo, s katerim je pilot prive¬ slal do obale. Da je bil vodoravni rep dovolj visoko nad vodo, so ga namestili na vrh smernega stabilizatorja, ki v loku prehaja v trup. Aerodinamično uravno¬ teženo je bilo le smerno krmilo, višin¬ sko krmilo pa verjetno zaradi zmanjša¬ nja skupne teže letala ni bilo statično Slika 2. Jadran v koprskem pristanišču 14 april 2002 TTET 8 MODELARSTVO uravnoteženo. Trimer višine je bil na levi polovici višinskega krmila. Osnovni tehnični podatki so podob¬ ni kot za letalo KB-1 triglav. Krilo z raz- petino 15 m je imelo v korenu 16 % de¬ bel profil gottingen 549, ki je na koncih krila prehajal v profil M 6. Površina kri¬ la je bila 13,52 m 2 , njegova vitkost pa 17. Kot V-loma krila je bil 4,50°. Letalo je bilo dolgo 7 m. Zaradi močnejše gradnje trupa in plovcev je prazno leta¬ lo tehtalo nekoliko več kot triglav, prib¬ ližno 195 kg, in je lahko nosilo do 80 kg težkega pilota. Zaradi večjega zračnega upora trupa je bilo drsno število seve¬ da nekoliko slabše, približno 25 pri hi¬ trosti 70 km/h. Tudi najmanjša hitrost padanja, 0,75 m/s pri 63 km/h, je bila nekoliko večja kot pri triglavu. V tovar¬ ni Letov v Ljubljani so izdelali osem letal tega tipa. Jadran je bil edino amfi¬ bijsko jadralno letalo do leta 1953, ko se mu je pridružil HS-49 split, ki so ga izdelali na Hrvaškem. izdelava modela Model jadrana je izdelan v merilu 1 : 25 ter zgrajen iz lahke in trdne balze. Izjema je le smučka, ki je iz tršega lesa. Da sestavne dele modela izdelamo hi¬ treje in natančneje, so nam pri delu v pomoč šablone iz kartona. Trup modela je ploščate gradnje. Da laže ponazorimo značilni trapezni pre¬ sek trupa in njegovo podobnost čol¬ nom, ga izdelamo iz debelejše lahke balze. Osnovni del trupa je iz balze de¬ beline 4 mm. V sprednjem delu osnov¬ ne plošče trupa je izrezana luknja za ob¬ težitev, dve luknji pa zmanjšata težo zadnjega dela trupa. Na oba boka trupa z belim lepilom prilepimo 200 mm dol¬ gi opiati iz 3 ntm debele balze (slika 5). Da se trup med lepljenjem ne zvije, dele spnemo med dve ravni deščici (sli¬ ka 6). Ker se belo lepilo suši razmero¬ ma počasi, se lahko vmes lotimo izdela¬ ve navpičnega in vodoravnega repa. Zlepimo ju iz več manjših delov iz 2 mm debele balze, da dosežemo pri¬ merno trdnost in preprečimo zvijanje repov. Pri izdelavi repov si pomagamo s kartonskima šablonama. Višinski stabi¬ lizator in obe krmili povežemo s koščki bakrene žice, nato pa višinski rep obru¬ simo. Medtem ko smo izdelovali repa, se je lepilo na bočnih oplatah trupa po¬ sušilo. Trup obrusimo ob šabloni in na njegov zadnji del prilepimo smerni sta¬ bilizator iz 3 mm debele balze. Trup in stabilizator zadaj stanjšamo na debelino 2 mm in s koščki bakrene žice 0 0,4 mm pritrdimo smerno krmilo na stabi¬ lizator (slika 7). Z brušenjem ob šabloni oblikujemo smerni rep, nato stabiliza¬ tor znižamo za 2,5 mm ter tako pripra¬ vimo prostor za namestitev vodoravne¬ ga repa. Oba boka trupa obrusimo tako, da ima trup trapezni presek zgornjo stranico široko približno 6 mm, spod¬ nja pa naj ostane široka 10 mm. Šablo¬ no trupa nekoliko spremenimo. Na spodnjem robu jo odrežemo do črte, ki označuje prehod v dno trupa letala, nato s svinčnikom na oba boka trupa zarišemo vodilni črti (slika 8). Spodnjo stran trupa obrusimo do vodilnih črt v značilno V-obliko. Zadnji del trupa obrusimo povsem do sredine, na spred¬ njem delu pa v sredini pustimo približ¬ no 3 mm širok pas za namestitev smuč¬ ke. Zgornje robove trupa in kabino zao¬ krožimo, nato izdelamo smučko. Letvi¬ co 1,5 x 4 mm iz temnejšega lesa (npr. oreha ali kostanja) najprej obrusimo v približno 100 mm dolg trikotnik. Letvi¬ co nato namočimo v topli vodi in jo na šablonski deski oblikujemo ob spodnji strani sprednjega dela trupa. Utrdimo jo z bucikami (slika 9). Ko se letvica posuši, spodaj obrusimo trup na širino 1,5 mm in letvico prilepimo. Odvečni del smučke zadaj previdno odžagamo, spredaj pa odbrusimo. Na zgornjo stran nosu modela prilepimo še ohišje vlečne kljuke, ki ga lahko izdelamo kar iz okro¬ glega zobotrebca. Krilo modela izdelamo iz lahke 5 mm debele balze. Obe polovici izre¬ žemo in ju najprej obrusimo tako, da sta na koncih debeli približno 2 mm. Z brušenjem ju nato profiliramo in oblikujemo zaključke krila. Korena obeh polovic z brušenjem prilagodimo V-lomu in krilo zlepimo na šablonski deski. Eno od polovic krila položimo na šablonsko desko, drugo pa prilepimo tako, da je na koncu dvignjena za 50 mm. Zavore in nosilce plovcev lahko na krilu ponazorimo z vložki iz temnejše¬ ga furnirja, ki jih vlepimo v natančno iz¬ delane utore, nato pa obrusimo. To je dokaj zahtevno opravilo, zato ga pripo¬ ročam le izkušenim modelarjem. Manj vešči naj zavore in nosilce plovcev na polakiranem modelu ponazorijo kar s proti vodi odpornim flomastrom. Iz 3 mm debele balze izdelamo levi in de¬ sni plovec ter ju prilepimo na spodnjo Slika 5. Kartonski šabloni trupa in repa in osnovni deli trupa Slika 7 . Obrušen trup z obema repoma Slika 6. Tako prilepimo bočni stranici na osnovni del trupa. Slika 8. Vodilni črti na bokih trupa zarišemo ob šabloni. TTKI 8 april 2002 15 16 april 2002 TIEI 8 TIKI 8 april 2002 25 MODELARSTVO Slika 11. Z brezbarvnim lakom prelakirana polmaketa jadrana L Slika 10. Prilepljen plovec z vstavljenim nosilcem in zavoro stran krila (slika 10), nato krilo z belim lepilom prilepimo v utor na trupu. Stik trupa in krila utrdimo z bucikami. Ko je lepilo suho, na zgornji rob smernega stabilizatorja prilepimo višinski rep. Se¬ stavljen model dvakrat prelakiramo z razredčenim brezbarvnim nitrolakom in obrusimo. Za drugo lakiranje upora¬ bimo razredčen nitrolak, ki smo mu do¬ dali nekaj smukca ali otroškega pudra. Model lahko polakiramo tudi z barvnim nitrolakom, ven¬ dar s tem precej povečamo njego¬ vo težo. Jadran z oznako YU - 6008, ki je letel v Zadru, je imel bela krila in rep, trup pa je bil svetlomoder. Po končanem la¬ kiranju s tankim proti vodi odpor¬ nim črnim floma¬ strom na krilu na¬ rišemo krilca, za¬ vore in nosilce plovcev, na trupu pa ka¬ bino. Na levem delu višinskega krmila narišemo trimer. Polakiran in obrušen model s šibra- mi obtežimo tako, da je njegovo težišče približno 20 mm za sprednjim robom krila. Ker prostor za obtežitev ne bo po¬ vsem poln šiber, ga zapolnimo z vato in zapremo še s koščkom balze. Naš mo¬ del jadrana (slika 11) je pripravljen za spuščanje na bližnjem travniku. CIP. d. o. o. Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo *** NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . Viri: Revija Krila , 2/1956, 1-2/1957, 1/ 1993 Revija Ljudska tehnika, 4/1950. TIMOVI OGLASI PRODAM motorni čoln s plastičnim trupom in leseno nadgradnjo ter mo¬ torjem speed 600. Prodam tudi trup in krilo za model letala lupo ter lepo izde¬ lan katamaran. Tel.: (01) 786-24-38, (031) 454-840 PRODAM motor MDS 6,5 cm J z izpu¬ hom. Motor je skoraj nov, saj je samo utečen. Primeren je za manjše akrobat¬ ske modele kot tudi za druge srednje velike modele. Cena 14.000 SIT oz. po dogovoru. Klemen Berce, Selca 38 4227 Selca Tel.: (031) 562-145 (razen nedelje in petka) PRODAM model motornega letala clas- sic z motorjem MWS 7,5 cm 5 in štirimi servomehanizmi. Cena je 35.000 SIT. Marko Tel.: (031) 691-943 (po 14. uri) PRODAM več trupov modela mustang P-51 D. Trupi so izdelani v kalupu in so na določenih mestih okrepljeni z oglji¬ kovimi vlakni. V kalupu je narejen tudi smerni stabilizator. Cena trupa s kabi¬ no in kapotažo je 8.500 SIT. Cena kom¬ pletnega modela s krilom in višinskim stabilizatorjem je 15.000 SIT. Krilo je iz stirodura, prekrito s stekleno tkanino in ima ogljikov vzdolžnik. Gorazd Gaiser, Bolečka vas 7 2323 Ptujska gora Tel.: (02) 794-61-11 PRODAM že zgrajen električni letalski model wingo iz stiropora, primeren za popolne začetnike. Model z razpetino kril 1199 mm je opremljen z dvema servomehanizmoma, 6-kanalnim spre¬ jemnikom, baterijami (500 mAh) ter motorjem power 400 in je malo rab¬ ljen (2 poleta). Prodam tudi malo rab¬ ljen 4-kanaIni oddajnik Robbe F-14 40 MHz. Vse za 50.000 SIT ali po dogo¬ voru. David, tel.: (040) 359-505 (popoldne po 15,30 uri) e-pošta: david.vegelj@siol.net 26 april 2002 - - MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Lockheed P2V-7 (SP-H) neptune (Revell, kat. št. 04628, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Prvi Lockheedov P2V-7 neptune je po¬ letel leta 1954 in je predstavljal končno izvedenko z dvema batnima motorjema Wright R-3350-32W turbo compotind in dvema reakcijskima motorjema Westing- house J34-WE-36. Izvedenka P2V-7 je bila zadnja Lockheedova uspešnica v nizu neptunovih različic od P2V-1 leta 1945. Kasneje japonska različica je imela že dva turbopropelerska motorja. Posebnost P2V-7 je bila izbočena pilotska kabina, večja kupola z radarjem AN/APS-20, ki je bila v primerjavi z P2V-5 pomaknjena na¬ prej, in večji bojni tovor. Na večini P2V-7 je bila opuščena tudi strojnična kupola. Izvedenka SP-2H je zadnja ameriška razli¬ čica z najnovejšo protipodmorniško opre¬ mo. Neptun je bil izvrstno protipodmor¬ niško in izvidniško letalo, ki je obeležilo leta hladne vojne. Hasegavva je prvo maketo P2V-7 nep- tuna izdala že leta 1972 in Revellov pona¬ tis je skoraj posvečen tridesetletnici izida prvega neptuna. Doslej je izšlo že več kot deset različnih maket P2V-7 z najrazlič¬ nejšimi oznakami, najpogosteje pa v ka- muflažnih barvah ameriškega, japonskega in francoskega letalstva. Revellov ponatis prinaša dve zanimivi barvni shemi. Prva je nizozemski mornariški P2V-7, ki je v 321. eskadrilji (kasnejši 320.) služil do leta 1986 in domoval na letališču Valkenburg. Nizozemsko letalo je bilo pobarvano v enotno sivomodro kamuflažo. Druga je ameriška izvedenka SP-2H eskadrilje VP-21 »Black Jacks« iz mornariške baze NAS Brunsvvick v zvezni državi Maine. Le¬ talo je pobarvano s temnomodro barvo (sea blue - FS 15042) ter belo (insignia white FS 17875) na zgornjih površinah. Maketo sestavlja 93 delov, od tega jih je 15 odlitih v prozorni plastiki. Zasnova¬ na je preprosto v slogu sedemdesetih let in njena gradnja ni preveč zahtevna. Rah¬ lo dvignjeni reliefni detajli niso moteči. Notranjost letala je sicer skromna, vendar pogledu skrita. Pilotske figure so nespre¬ jemljive kreature, zato pa so nalepke za instrumentno ploščo dobrodošel doda¬ tek. Naj že na začetku gradnje priporočim uporabo dveh Eduardovih kompletov ko¬ vinskih dodatkov. V kompletu 72-364 naj¬ demo novo zadnjo steno kabine z vrati, ki vodijo v prostor za prednje podvozje in od tod na plan. Jašek za prednje kolo je na maketi oblikovan preveč plitvo, vendar ne moti, če kabine ne dopolnimo. Eduar- dov komplet ponuja nove instrumente, krmilne vzvode, ves prednji jašek za kolo in površinske detajle za navigatorjev pro¬ stor, zato je vreden nakupa. Neptunova zasteklitev kabine je ravno dovolj velika, da se skoznjo vidi precejšnji kos kabine. Preden zlepimo v notranjosti že pobarvan trup, moramo vanj vlepiti vse prozorne dele in maketo obtežiti. Ljubitelji detajlov lahko posežejo po drugem Eduardo- vem kompletu (72- 365), ki je name¬ njen gradnji bom- bniškega jaška, zato je treba v trupu izre¬ zati obe loputi, ki zapirata jašek. Strojnič¬ no gnezdo v repu letala vgradimo glede na izbrano izvedenko neptuna. Krila in krmilne površine se dobro prilegajo, vendar bomo vseeno potrebo¬ vali tanek sloj kita, ki skrije stične robove. Oba jaška za podvozje na krilu sta zelo si¬ romašno oblikovana brez slehernih detaj¬ lov v notranjosti, zato ju lahko dopolnimo z Eduardovimi deli. Hidravlični mehani¬ zem podvozja je dovolj trdno zasnovan, vendar nekaj dodanih žičnih vodov ne bo škodovalo njegovi verodostojnosti. Opia¬ te motorja tega skoraj popolnoma skrije¬ jo, zato ne zahteva dodatnega detajliranja. Krake propelerjev bo treba obrusiti in ko¬ nično kapo na spojih pokitati. Največ pre¬ glavic pri sestavljanju prinaša vlepljanje izpušnih cevi motorja. Številne antene lahko nadomestimo s še tanjšo in verodo- stojnejšo plastiko ali pa posežemo po Eduardovih dodatkih v kompletu 72-364, kjer najdemo tudi odvode statične elektri¬ ke na koncih repnih krmilnih površin. Verodostojnost oznak za nizozemsko letalo smo lahko preverili v japonski revi¬ ji Koku Fan, za ameriško izvedenko pa moramo zaupati Revellovim oblikoval¬ cem nalepk, ki so se zelo potrudili. Nalep¬ ke so natisnjene s polsijajnim nosilnim filmom in se na gladko barvno podlago dobro oprimejo. Neptun je dobra in nezahtevna make¬ ta, zato jo priporočam vsakomur. V meri¬ lu 1 : 72 je sicer po dolžini 3 mm in po razpetini 2 mm prekratka, kar pa pri tej velikosti makete niti ne moti. Čeprav je Hasegawina maketa izšla že v številnih različicah - trenutno jo ponu¬ jajo z oznakami kanadskih neptunov - še ni resne ponudbe kompletov za gradnjo prvih neptunovih izvedenk. Izjema je le Falconov komplet za konverzijo P2V-7 v izvedenke P2V-5 z nosno in repno stroj¬ nično kupolo in Aeroclubovi kovinskih ulitki za podvozje in propelerje. Naj na koncu priporočimo še knjigo P2V Neptune in Action, ki je pri ameriški založbi Squadron Signal Publications spet izšla letos in nam z ilustracijami prikazuje razvoj številnih inačic tega zanimivega le¬ tala. Za dodatne informacije se lahko obr¬ nete na Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48, 1000 Ljub¬ ljana. Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije in Metronic-Komet, d. o. o., Trbovlje kot pokrovitelj vabita na W Pokal Italeri-Heller« ki bo v soboto, 21. aprila 2002, na Osnovni šoli Vižmarje-Brod v Ljubljani. Tekmovalne discipline v ločenih članskih in mladinskih skupinah: 3 » * 1. Makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 in manjše 2. Makete zračnih plovil v merilih 1 : 48, 1 : 32 in večje 3. Makete vodnih plovil v vseh merilih 4. Letalske diorame 5. Makete vojaških vozil in vojaštva v vseh merilih 6. Makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih 7. Diorame vojaških vozil in vinjete 8. -Makete znanstvenofantastičnih objektov, raket in vseh drugih objektov Začetek tekmovanja bo ob 10. 30 , prijavnice pa je mogoče oddati do 10.® ure. Podelitev nagrad bo predvidoma ob 15.“. Startnina znaša 1000 SIT na posameznega udeleženca. Tekmovati je mogoče z maketami proizvajalcev Italeri, Heller in Dragon. Glavni objekti dioram morajo biti izdelki navedenih proizvajalcev. Vsak tekmovalec lahko nastopi le z eno maketo v posamez¬ ni disciplini. Tekmovati je mogoče tudi z maketami, ki so bile na tekmovanjih že ocenjevane. Praktične nagrade bodo zagotovljene za tri prvouvrščene tekmovalce v posamezni disciplini. Veliko število dodatnih nagrad za mlajše udeležence! Prehodni pokal za najboljšo Italerijevo maketo. V času tekmovanja bo hkrati potekala dvodnevna prireditev društev ljubiteljev malih železnic in Pokal Eduard 2002. Dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani ZCPMS: http://www.zgpms.org, dobite pa jih tudi na elektronskem naslovu: mitja.marusko@gov.si oziroma ZCPMS, Mitja Maruško, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. TIKI 8 april 2002 27 Avtovklop akvarijske črpalke JERNEJ BOHM Če ste, kot temu nekoliko šaljivo pravi¬ mo, ponosni lastnik jate akvarijskih ekso¬ tičnih rib, se zagotovo pogosto jezite nad onesnaženjem vode, ki ga povzroči vnaša¬ nje hrane v zaprt ekosistem, saj se ribja pi- ča ob danih pogojih začne hitro razkrajati. Zlato pravilo pravi, da smemo vsakokrat odmeriti le toliko hrane, kolikor je lahko vodni prebivalci sproti porabijo, ali raje manj. Negativne posledice so še večje zara¬ di črpalke, ki del hranilne kaše zmelje v skoraj mikroskopsko majhne delce, s kate¬ rimi si niti najbolj sestradani nimajo kaj pomagati, ostaja pa v akvatoriju. Zato je med hranjenjem priporočljivo za nekaj mi¬ nut izključiti čistilno pripravo, ki sicer v vodo dovaja tudi življenjsko potrebni ki¬ sik. Toda vse prepogosto se dogaja, da po¬ zabimo na ponovni vklop. Ljudje pač ni¬ smo stroji. Ce se to večkrat ponovi, prej ali slej povzročimo katastrofo, ali si vsaj na¬ kopljemo precej nepotrebnega zdravstve¬ nega dela in seveda stroškov. Preprosta napravica, ki poskrbi, da se črpalka po določenem času samodejno vključi, nam omenjeno skrb prihrani. Tu opisano vezje je zasnovano tako, da ga lahko uporabimo praktično v vsakem primeru in je kot nekakšen vmesnik. Iz 230-V vtičnice le izvlečemo napajalni ka¬ bel črpalke, na isto vtičnico nato priklju¬ čimo vmesniški avtomat in nanj napajal¬ no vrvico vodne črpalke. Nazorni način uporabe prikazuje risba št. 1. Elektronska shema Pisci tehniških prispevkov se v tem poglavju običajno radi razpišemo. Z elektronsko shemo je v bistvu že vse povedano, tako da so dodatne besede povsem odveč. A žal ne gre drugače, če želimo delo odgo¬ vorno predstaviti tudi nestrokovnja¬ ku. Tisti, ki poznajo moč sheme, naj mi ne zamerijo, če ne bom dovolj zani¬ miv. Risba 1. Način uporabe akvarijskega avto¬ mata Slika 2 Glede na to da je vezje namenjeno za vgradnjo v razmeroma skromno ohišje, ki ga narekuje cilj izdelka, sem temu pri¬ merno izbral njegov napajalni del. Upo¬ Iil R1 C1 Ul KI c* >0 Risba 2. Shema akvarijskega avtomata Slika 3 rabil sem uveljavljeni stik brez omrežne¬ ga transformatorja. Njegova slaba stran je poleg majhne tokovne obremenljivo- sti (v našem primeru vsega 10 mA), da je galvansko vezano na skoraj 400-V poten¬ cial. To pomeni, da je dotikanje elektro¬ nike pod napetostjo smrtno nevarno. Ker pa je ta med uporabo zaprta v var¬ nem ohišju in ne potrebuje kakega po¬ sebnega nastavitvenega ali vzdrževalne¬ ga postopka, je taka izbira kljub vsemu upravičena. Napajalnik je v bistvu delilnik nape¬ tosti. Večji del sinusne omrežne napeto¬ sti prevzame kondenzator C 1, na zener- jevi diodi D 2 ostaja le 12-V pozitivni del periode, ki prek diode D 1 polni gladil- no kapacitivnost C2//C3- (Posrečen, a ne »uzakonjen« zapis vzporedno veza¬ nih kondenzatorjev je rad uporabljal prof. Mirjan Gruden. Ob neki priložno¬ sti je pojasnil, da so ga izumili njegovi študenti.) Kondenzator C 2 (»multile- jer«), david ob goljatu (C 3 je elektrolit), zaradi ustreznejše tehnologije izboljša visokofrekvenčne karakteristike napa¬ jalnika in ga tu vgrajujemo bolj iz nava¬ de kot iz nuje. Upor R 1 omejuje zagon- 28 „ .—t rr ~ s april 2002 - ELEKTRONIKA Risba 3. Tiskano vezje K2 CD C5D- qd d> r- o M O O M •pN U & rt M M CM O O CM •p«* —« a 7* ±4 M K4 H M N) IKI 8 • april 2002 TIKI 8 * april 2002 • 23 Rep je narejen iz balze debeline 4 mm. Tečaji krmil so izdelani pri Trup je med rebroma T1 in T2 okrepljen z prekrivanju s folijo z obeh strani. C rebra za ušesi krila T1/VP4 T2/TVP3 luknji za bovdna rebri za vpetje zatiča zatič 0 5 mm Prerez skozi krilo na sredini smrekova letvica 5x2 mm luknja za vijak ploščica za privijačenje krila na trup modela Kanja jadralni model za pobočno jadranje in letenje v termiki razpetina: 1800 mm masa modela: 600 g krilna obremenitev: 20 g/dm 2 RV-funkcije: nagib, smer, višina hodi krmil: -višina + 1-7 mm - nagib +20 mm / -10 mm - smer + / - 40 mm Merilo: 1 : 2 Konstruiral: Sašo Babič fr* X N) H n oo ss t} l-t K) O o N) ^3 r a : * Si X} n l-i- Ni O O Ni '■O